Published and distributed under permft (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on He at the Post Office of Cleveland, Ohio. By orJer of the A. & fostmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME IV.—LETO IV. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." Single Copy 3c. CLEVELAND, 0. SOBOTA (SATURDAY) FEBRUARY 26th SE IE IZIAVIL ZA VEIIKO MRICO. NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIK JE PISAL NEKE-MU REPUBLIKANSKEMU SENATORJU PISMO, V KATEREM SE IZJAVLJA ZA ŠIRJENJE AMERIŠKE MOkNARICE BREZ PRESTANKA. Entered as Second Class Matter AprU 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of^ March 3rd, 1879. Št. 47 (No.) Posamezna številka 3c. WASHINGTON, 25. februarja. — Novoizvoljeni predsednik Warren G. Harding je vrgel svojo podporo iia stran večine senatnega mornariškega odseka, ki je priporočal senatni zbornici, da se svota, ki je potrebna za nadaljno gradbo mornarice, zviša. Obenem pa je nastopil seveda proti poslanski zbornici, ki je glasovala za znižanje svote, ki se jo je določilo za izvršitev moma-J^iškega programa. Harding je podal svoje naziranje v tem oziru v ne-pismu, ki jo je pisal nekemu republikanskemu senatorju, in vest o tem pismu se je nemudoma razširila med poslanci in senatorji obeh zbornic. Strankini voditelji so mnenja, da bo imela ta izja-^a Hardinga precej vpliva na sklep senata z ozirom na priporočilo senatnega mornariškega odseka, da se svota za nadaljevanje gradbenega programa zviša za $100,-000.000. Kot se zatrjuje, in kot je seveda, prav vrjetno, je Harding v svojem pismu dal izraza želji, da se nadaljuje 2 gradbo velikih bojnih ladij brez prestanka ali omejitve. Resolucija senatorja Borah iz Idaho, ki je imela prekiniti gradnjo vsaj za toliko časa, da se določi, kakšne ladje bodo vspričo razvoja modernega zrakoplovstva najuspešnejše, se v pismu, ki ga je pisal Harding, baje ®ploh ne'oixienja. Očividno je, da se bo s tem pričel precej oster boj nied,' takozvano stlaro gardo v republikanski stranki in pa med progresivno strujo, katere eksponent je so senatorji Borah, LaFollette. ijji Hiram Johnson. Pred par dnevi je Borah imel v senatu govor, v 'kate-rem je je bolj obširno razmotrival silno breme, katero tezi rame narodov, ki so se vdeležili svetovne vojne. Bo-^ah je izjavil, da so svetovni narodi ob koncu vojne pro-našli, da znašajo njih skupni dolgovi $250,000.000.000, ki pa bodo vzpričo nadaljujočega oboroževanja še stalno naraščali. "Ta dolg teži možgane in zmožnosti človeške d^žine," je dejal Borah, "in njegov demoralizujoč in u-^ijajoč učinek je tak, da nam ga je nemogoče popolnoma ■zapopasti in razložiti. "Ko se je končala vojna, je bila Nemčija brez moči; njena armada je bila zmanjšana na navadno policijsko njena mornarica brez moči, razJbita in potopljena ^a dnu morja. Avstro-Ogrska je bila razdeljena, pogna-na v bankerot in pomanjkanje. Nikjer ni "bilo naroda sile med sovražniki, ki bi grozil ali vzbujal bojazen. Zavezniški in njim pridruženi narodi so bili gospodarji sveta in diktatorji svetovne politike. "Nejsilnejše dejstvo ob zaključku vojne je bil sve-^vni dblg. Najnjnejši problem je bil, kako ustaviti nje-govo rast, in ako mogoče zmanjšati njegovo pezo. "Toda ni enega koraka se ni napravilo v tej smeri od strani ka-tere izmed zavezniških ali njim pridruženih držav." Borah je nato govoril, kako so pred nedavnim okrog angleškega parlamenta zgradili barikade, dal se uredni-zavarujejo pred fazljučenim delavstvom, ki tava po ^"cah brez dela in zaslužka. Opozoril je na revolucij o-^arno vrenje na Japonskem in na 3,000.000 ameriških de-avcev, ki so istotako brez dela. "Ni jako dolg korak," je dejal Borah, "od barikad Okrog parlamenta pa do točke, kjer se ljudska sil^ vrže a pravice osebne lastnine in ko se začne izdajati nared-® z javnega foruma. 'Nepravično in opresivno obdav-®nje, to uniči moralo tudi Tiajbolj potrpežljivega in adnokrvnega naroda na svetu in strese temelje najple-enitejših in najsvobodnejših institucij, kar jih je kdaj ^mislila glava modrijana ali domoljuba." Potem je dejal senator Borah z ozirorn na Hardinga: V teku zadnjih osmih let se je veliko slišalo o ^a-hiše. Toda naj na tem mestu izjavim, da "if spoštovanja do novoizvoljenega pred- MiiS najsilnejše želje za sodelovanje, pa se ne bom ^^ar^dpovedal svoji lastni sodbi o zadevah,, ki se bodo Delavstvo napada Rockefellerjevo "darežljivost". New York, N. Y. — New-yor-ška delavska federacija je temi j i to ožigosala darežljivost John D. Rockefeller ja napram raznim vzgojevalnim jnštitiicijam, katerim je zopet poklonil dar $70,-000.000 kar ni ima clruzega neme na kot spraviti jih pod vpliv plu-tokracije in kratiti akademsko svobodo. Izjava, ki jo je podal Petre J. Brady, kije predsednik federa-cijskega odseka za izobrazibo, se glasi: "Organizirano delavstvo naj-odločnejše zavrača taka darila v očigled namenom, za katere se bo ta denar porabil. Milijoni, ki so bili darovani glavnemu šolskemu odboru so se zbrali kot rezultat onega tipa industrij alne in finančne kontrole, ki je ka-raktiirazovaJa eno najtemnejših strani ekonomske zgodovine naše dežele. Nepotrebno bi bilo, da bi sedaj opozarjali na velike madeže, ki se nahajajo na darovih tega darovalca. Naj bo dovolj, ■če se pove, dajeta denar bil dobljen le potom zlobne monopolistične kontrole had raznimi naravnimi dobrinami, kakr'sne bi se ne bilo smelo nikdar tolerirati. Velikansko bogatstvo, del katerega sedaj razdeljuje John D. Rockefeller, bi pod kakim prosvitl-jenim socijalnim-si'stemom sploh ne bilo mogoče. "Toda tudi brez ozira na madeže, ki se nahajajo na takem bogastvu, nasrotuje organizirano dela^/stvo najodločnejše njegovemu razdeljevanju med vzgo-jevalne ustanove. Nemogoče si je misliti, da ne bi naše šolske ustanove raje dobivale potrebne dohodke od strani mestne, državne ali zvezne vlade kot pa se morajo zanašati na milostne darove takega darovalca." -o- KORUPCIJA PRI NEW-YOR. ŠKI POLICIJI. New York, 25. feb, — V New Yorku imajo tudi kaj lepo policijo, kajti na dan so prišla razkritja, ki dokazujejo, da je bil vrhovni policijski inšpektor William J. Lahey na jako sumljiv način zapleten v kradnjo avtomobilom, ki se je v zadnjem času razvila v jako bujno industrijo. Poleg njega so obtoženi tudi štir je navadni policisti. Lahey je obtožen, da je skupno z policistom Geo. Andrewson siprejel $50 podkupnine za povrnitev nekega u-kradenega avtomobila. Saino ob sebi je umevno, da je morala policija potem takem tudi vedeti, kdo je ukradel avtomobil in kje se nahaja. Sprejemanja pokup-nine za ukradene avtomoibile sta obtožena tudi policista William O'Connor in George Scott, HVSi governor Whitman, "ki Amerika za interna-cijonalizacijo otoka Jap. Washington, 25. feb, — Združene države zahtevajo sVobodno kabeljsko vez preko Pacifičnega oceana ter vsled tega trdno vztra jalo na tem, da Liga narodov ne da Japonski otoka Jap, ker bi na ta način zadobila kontrolo nad kabelom med 'Zdražoninai državami in daljnih vzhodom. V svoji poslednji noti, ki jo je poslala ameriška vlada liginemu koncilu. Združene države ne zahtevajo, da se otok Jap izroči njim, temveč da se ga internaci-jonalizira, tako da bi bil vedno pod skupno kontrolo velesil kot je Anglija, Francija, Japonska in Združene države, ' Združene države poleg tega trdijo, da Japonska ni imela nikdar in pod nobenim mednarodnim pravom pravice, daje zasedla otok Jap, Za tem vprašanjem ki se tiče otoka Jap, pa se nahaja še neki drug kabeljteki spor, ki je de veliko važnejši. Ameriške družbe pravijo, da so Anglija in Francija v nasprotju z mednarodnim pravom zasegli nemške preko-atlantske kable, ter s tem odtrgale ameriško ljudistvo od direktne kabelske zveze z Nemčijo in centralno E/ropo, Zdrugimi besedami poveda-mo: Anglija in Francija imata precej dober vzrok, da pri razsojanju, da-li je'^ila Japonska upravičena zaseči kabelsko postajo na otoku Jap, stoje na stra ni Japonske, ker če bi odločili dru gače, bi iztočasno. obsodili tudi sebe. Na drugi strani pa je nekaj, kar tudi Anglijo in Francijo navaja, da nastopita proti Japonski, in sicer to, da boio tudi njuna kabel j ska poročila na dalj ni vzhod podrejena japonski kon troli. FRANCOSKI DELAVCI PREVZELI TOVARNO. Pariz, 35. fob. — Ko je električna družba, 1^1 ima svojo, veliko tovarno v Gennevillers, nekoliko severno od Pariza, hotela izpreti svoje delavce; se delavca niso hoteli umakniti iz tovarne, temveč so ostali notri in razvili nad njo rdečo zastavo. Nato je bila poklicana policija in mal oddelek vojakov, ki so "ftapravi-li red." Družba pravi, da (ko je u-vedla znižanje plač, so delavci temu primemo znižali produkcijo, nakar jih je družba sklenila izpreti. Louis Loucheur, ki je minister za Osvobojene pokrajine, je finančno zainteresiran v to električno družbo. vodi preiskavo, pravi, da je dokazano, da je policija pospeševala kradnjo avtomobilov, nato pa je sprejemala podkupnino za povrnitev istih. razvijale pred menoj kot pred senatorjem v prihodnjih štirih letih, kot tega nisem nikdar napravil tekom preteklih osmih let, Ako hoče kongres oglašati pred svetom, da o tem vprašanju, ki se tiČe blagostanja vsega ^loveštva v bodočnosti, niin% nikakega mnenja, nikake vesti in nikakega prepričanja, dokler novoizvoljeni predsednik ne poda svojega namiga, tedaj jaz pri takem ravnanju nečem imeti nič zraven. ' "Mi imamo dolžnosti, katere imamo vršiti, ,in žalostno bo videti, če bodo postopali okrog kot kaki kraljevi satelti, doklei- se nam ne pove, da naj nekaj na> pravimo, da naj nekaj izjavimo in da naj se obnašamo, kot da mislimo." -r-A. F. OF L. 1000 Židov poklanih v pogromih. London, 25, feb, — Federacija ukrajinskih Židov v Londonu je danes dobila poročilo, da so ■čete bivšega protibolj ševiškega generala Balajkoviča v teku zadnjih pogromov pobili okrog 1000 Židov, Poročilo pravi, da so bili pogromi grozno kruto izvedeno, da se jez ženskami izrfedno divjaško postopalo in da se je hladnokrvno pobijalo in m-jrilo celo otroke. V velikih slučajih se je ropalo po judovskih trgovinah t-r uničevalo judovska domovja. %eteklega decembra je bilo poročano, da je gen. Balajkovič pričel 3 pogromi na j ude v okraju Minsk, potem ko so se boji med Rusi in Poljaki prenehali. Druga poročila so dejala, da je poljska vlada sklenila postaviti Balajkoviča pred vojaški sod, ko je bil tekom poslednjih bojev pripeljan v Varšavo ranjen, medtem pa da se ga je dalo zapreti v brest-litovsko trdnjavo. -—o- Sadjevec je postavno dovoljen. Doba, odkar je uveljavljena prohibicija, je jako kratka, toda zato pa je dovolj bogata na odločbah najra2li'ČTiejših vrst. Enkrat se pa poda taka odločitev, drugič zopet drugačna, ne drži pa menda nobena nič, ker drugače bi se vendar že prenehalo z brezsmiselnimi aretacijami, katerih bi se že glasom prejšnjih odločb sploh ne smelo izvajati. Danes smo zopet za eno tako odločitev bogatejši, in sicer ni ta odločitev pravzaprav čisto nič novega; določa namreč, da posedovanje opojnega sadjevca (saj-dra) ni protipostavno. Tako se je izjavilo clevelandsko prizivno •sodišče v^čerafi. )v slučiaju Johh Emere, ki ima restavramt ma 5500 St. Clair ave., in v katerega kleta si je na&lo sod sadjevca. Navzlic vsem prejšnjim raznim določbam, da je sadjevec dovoljen, je me^stna sodni j a spozna la obtoženca krivim kršitve Gralb bovega zakona. Emere pa se je pritožil na pri-zivnem sodišču, in to je odločilo, da po'sedovamje aadjevcal, ako-ravno je opojen in vsebuje več kot pol procenta alkohola, ne tvo ri kršitev zakona. Pritzivno sodišče je v zvezi z dvema drugima slučajema podalo še dve drugi odločitvi z ozirom na Grabbov zakon. In sicer pravi izjava sodišča, da se mora na afidavitih, na podlagi katerih se iizvršuje a-retacije, natančno navesti kakovost opojne pijače, in ne samo "opojna pijača", in pa da se more navesti, da-li je pijača v resnici pitna. Zdi so, kot da odkar j p vpeljana! prohibicija, sodnije nimajo drugega poala kot da izdajajo razn? naredbe in odločbe,'ki pa so kot se zdi ^veljavne kvečjim za 24 ur. -o—-- KRUPP BO GRADIL TOVAR-NE V CILE. A. F. OF L PROTI 3fR0CENTNI OMEJITVI l#UEVm FEDERACIJA PRAVI, DA BI BILA JOHNSONOVA PREDLOGA, KI BI Z IZJEMO KRVNIH SOROD-NIKOV TUKAJ BIVAJOCIH T^UJCEV USTAVILA VSE NASELJEVANJE ZA ENO LETO BOLJ PRIPOROČLJIVA. Berlin, 25. feb. — Vossiache Zeitung poroča, danes, da je vlada južno-ameriške republike Cile dala Kruppovi kompaniji dovoljenje za gradnjo tovaren. Kot se poroča, se bo veliko število nemških delavcev izselilo v Cile. WASHINGTON, 25. feb. — Na zborovanju zastopnikov raznih delavsikh organizacij, ki so vtelešene v Ameriški delavski federaciji, so bila sprejeta zakonadaj-na priporočila za kongres, v katerih se močno nasprotuje takozvani Dillinghamovi naselniški predlogi, ki je bila pred kratkim sprejeta v senatu in jo je odobril tudi zbornični konferenčni odsek. Dillinghamova predloga določa, da naj bi se naseljevanje omejilo na 3 procente, pri čemur bi se vpoštevalo število naseljencev vsake narodnosti, ki je bilo dognano pri uradnem štetju^ ki se je vršilo leta 1910. Kot se naznanja na glavnem stanu federacije, si bo zakonodajni odsek prizadeval doseči sprejem Johnsono-ve naselniške predloge, ki določa, da naj bi se vse naseljevanje z izjemo bližnjih krvnih sorodnikov tu živečih tujezemcev, za dobo enega leta docela ustavilo. Konferenca je tudi naročila svojim legislativnim zastopnikom, da pritiskajo na člane kongresa, da se u-vede kongresna preiskava v stanje in odnošaje, ki vladajo v West virginijskem štrajkovnem okraju. ; Kot se poroča, se bo danes tudi odločilo, da-li si bo delavska, federacija pri izrednem zasedanju kongresu prizadevala doseči sprejem predloge, s katero bi se uničilo Shermanov proti-trustni zakon, na podlagi katerega se nastopa v pr^/i vrf rroti delavskim organizacijam. Odvetniški zastopniki premogarske in drugih velikih strokovnih organizacij so začeli s končnimi detajli predloge,' katere namen bo napraviti postavnim unijsko organizacijsko delo v vseh panogah industrije, brez ozira na katerikoli kontrakt med delodajalcem m delavcem. glasom katere se je delavca zavezalo, da se ne sme pridružiti delavski organizaciji. Kot se izjavlja, se bo danes zaključilo načrte za veliko organizacijsko propagando, eksekutivni jkoncil pa je napravil načrt, za zbiranje denarja, ki bo potreben za vodstvo kampanje. 10. aprila se bo sešla v Washingtonu posebna konferenca jeklarskih organizacij, ki so pridružene federaciji, na kateri se bo napravilo načrte za veliko kampanjo, katere namen bo spraviti vse jeklarske delavce v organizacijo. Republikanci in prohibicija. Washington, 25. feb. — V republikanskih. krogih se govori, da bo Hardingova administracija uvedla postopanje za vsiljen je prohibicije. Sedaj imata veiljen-je i'ste v rokah dva vladba de-partmenta, zakladniški in justič ni, ko pa pridejo na krmilo republikanci, pravijo, da bodo centralizirati ves prohibicijski u-9 troj p6d upravo ju stičnega tajnika. Znano je, da je H. M. Daug herty, ki bo bodoči justični tajnik/ ra-ztnotrival to zadevo z raznimi voditelji stranke. Sedaj se še ne ve. da-li se bo po tozodevni ureditvi prdhibicij-skj vrhovni komisar še ostal na svojem mestu ali bo Vsa avtoriteta koncentrirana v rokah ju-stičnega tajhika. Kot se govori, se v pozameznih državah ne bo nastavljalo posebnih prohibicij-skih uradnikov, temveč, da se bo Vsiljenje prohibicije -vrnilo potom distriktnih pravdnikov, in njih pomočnikov. '• -0^-—— > Bryant, O. — Preminila je tukaj soproga John Bolinarja. Pokojna je bila rodonj iz Nemške Poljske. Ža njo žaluje John in trije nedorasli otročiči. Madžarska vldda proti delavcem. ' Dunaj, 25. feb. — Madžarska vlada je podvzela vse korake, da v soboto prepreči uresničenje generalne stavke. Kot se poroča, da je dalo pripeljati v Budapest šest vojaških čet in tudi policijo se je močno ojačilo. Admiral Horthy, ki je na čelu madžarske vlade, je izjavil, da ne bo trpel štrajka niti za eno samo uro, in da bo'čf» treba štraj kolomce dal spremljati na poti na delo in iz dela. Delavci, ki groze z generalno stavko, »zahtevajo 100-procentno zvfšknje plače. Madžarska vlada je uvedla jako strogo cep^uro, da bi svet ne izvedel, kaj se godi v notranjščiji. , --—o- OBREGON JE ZLOMIL STRAJK. Mexico City, 25. febr. — Poroča se, da mehikanski vlaki danes obratujejo navzlic temu, da je zastavkalo na 125.000 železničarjev. Stavkokaze van;je vo-jaStYPf in dosedaj se jim je z izjemo par slučajev posrečilo obdržati 8<# prece redno želeifniSjco službo. -----—v ■tio.ucvg.n,, OC LXJumy-j^. ^ . v^f ±j. _j nemških delavcev izselilo v Cile. Unje nedorasli otrocic:. službo. ; dr. Ivan Cankar vprizor: dramo "Kovarstvo in ljubezen^. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST?' FEBRUARY 26th 1921 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEHlSl NEDBW IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned aAd Published br im american-jugoslav printing & publishing co. BuaNinqi Place of the Osrporatlop.___0418 .ST. CLAIR AVK. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier ........................1 year $5J)0, 6. mo. $8.00, S mo> $2.00 Cleveland, Collinwood, Newbnrgh by mall...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.60 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada .............. . . 1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 8c SINGLE COPY 3c /' Lastuie in izdaia sra Amerl&ko-J qgoslovam^ Tiskoma Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princcton 561. «41« ST. CLAIR AVE. Za Taeblno oglaaoT nl odgoTorno ne wtdiiiitTo. me aprarnlitvo. CLEVELAND, O. SREDA (WE DNESDAY) FEB. 23rd 192L 104 CLEVELAND, O. SOBOTA (SATURDAY) FEBRUARY 26th OB TEHI. Cas, ta čudežno nepojmljiva stvar, gre naprej in naprej, izginja in potaplja se v večnosti, pušča pa za seboj dogodke, dobre in slabe, vesele in žalostne, ki nam omogočajo, da držimo nekak seznam stvari, ki so se godile pred nami, Cas je največji revolucijonar vsega stvarstva. Cas prevrača prestole ;in prav-nič več spoštovanja nima za atare častitljive dogme kot ga ima silni hurikan za besede, ki so napisane na pesku. Cas je oni radikalni agi ta tor, pred katerim se prevrne vse, bodisi konkretne abstraktno, karkoli pač ne odgovarja več njegovim i; iUtevam. Imenitno pri tem pa je to, da je ni zbornico in ga ni„ državnika, tako navihanega in učenega, da bi mogel t&ivariti ^akon, ki bi ustavil njegovo pohujšljivo delovanje. , i/ mu priliko, da njegovo duševno oko prodre v drugi, do-sedaj nepoznani svet človeškega duha, in videli boate, kako bodo počasi odpadale vse one nelepe lastnosti, o njih bo ostala samo še sled, ki bo spominjala na nekdanje čase. Tak je ilaravni razvoj, »in da je to resnica nam glasno govori vse stvarstvo, ki nas obkroža. Učenjaki so dognali, da so imeli človek in živali nekoč gotove ude veliko bolj razvite kot danes. Tisti udje so bili nekoč potrebni za sam^ohrano, toda ona potreba je polagoma izginjala in z^epotrebnega uda. Ravno tako je z razvojem človeškega duha. Pravi socijalni revolucijonar more biti le tisti, ki se zaveda te večne resnice ' ^ . - '-- "Cim višje se človek povzpe v svojem duševnem in moralnem razvoju, tem svobodnejši je in tem večje zadovoljstvo mu daje življenje. Sokrates, Diogenes, Marcus Aurelius so poznali le veselje in ne žalosti. In apostol je dejal: "Veselite se brez prenehanja.'! "Veseli se in bo-di vesel." — Anton Cehov. Revoluciji, ki jih prinese čas, so navadno krvave. Toda krvava revolucija brez nekrvave je brez pomena, in obsojena na propad. Boljševiška revolucija v Rusiji je bila spočetka tudi precej krvava. Take se bile dose-daj menda še vse revolucije spočetka, zato je bolj važno ono, kar sledi, potem. Včeraj smo čitali neko poročilo, ki nas je prepričalo, da se v Rusiji vrši tudi nekrvava revolucija; v tistem poročilu je bilo rečeno, da so sovjetske oblasti odredile, da je pohajanje v gledališče obvezno. Starokopitni državniki bi se gotovo v ^robu okrog obrnili, če bi vedeli, kakšni so njih moderni nasledniki dvajsetega stoletja. Pri tem odlogu n^ važno na primer to, da je ravno pohajanje v gledališče obvezno, temveč važna je ta odredba, ker kaže, da ljudje, ki so pri sovjetski vladi, razumejo duh časa, da niso samo jfevolucijonarji materije, temveč tudi revolucijonarji duha. Dramatika je slučajno ena izmed tistih umetnosti, ki je za povprečnega človeka najbolj pristopna jako primeren uvodnik v duševno kraljevstvo vesoljnega človeštva. X ' -- // Kdor pregleduje današnji svet in presoja življenje ''kot se vrši danes, je gotovo prišel do enega spoznanja, namreč, da svet potrebuje popolnega duševnega preobrata, kakršnega je zmožno priiiesti le pojmovanje umetnosti, Ona je tisti čini tel j> ki ustvarja razpoloženje, ki bo potrebno za ustvaritev prave socijalne pravice. ^ Človek brez duševne izobrazbe hrepeni le po materijalnem posestvu, za kar mu ni niti najmanj zameriti. Dajte pa Glasom naselniške predloge, o kateri se zdi, da bo najbrže prodrla, se bo naseljevanje v Združene države omejilo na '3 procente v sorazmerju s številom vsake narodnosti,, ki živi sedaj v Ameriki, To je skrajno nespameten način regulacije, in bo povod velikega grafta-nja in korupcije. Posledica seveda bo ta, da bodo prišli semkaj povečini ,taki ljudje, ki bodo dovolj presnetem in ki bodo imeli denar za podkupljevanje, medtem ko bodo ubogi pošteni delavci, ki bi postali dobri državljani, iz-prti. ,/ Predavanje o Siamu. v dvorani mestnega doma se ,je v pondelj,ek 17. t. m. vršilo skoro tri ure trajajoče predavan ie inž. Ferdo Lupše o Siamu, ki ga je priredilo trgovsko društvo "Merkur''. V siamski državi, ki meri približno 521.000 kvadratnih kilometrov, živi na vsakem kvadratnem kilometru približno 16 oseb. S pomoč j f? okusnih ski-pptičniir slik je predavatelj razložil sistematično narodni; položaj dežele in je^ primernih opom bah podal značilno sliko o narod-nogosipodarskem in socijalnem položaju. Opisal je posamezne ti- se vidi veliko večje število avtomobilov kakor pri nas itd. V prekopnip in na glavni reki Menam Chao Phraya pa se vidi živahno gibanje čolničev in ladij vsake, vrste, parnih kakor mo tornih. Na bazarih se dobi skoro vse kar premore evropska industrije. Kraljeva palača in mno goštevilni budhiški ternpli so prava slika siamske arhitekture in umetnosti, katero zamore vzgojiti edino le narod, ki' ima dovolj izvežbanih čutov za naravno poezijo. Za tem je predavatelj opisal karakteristične poteze centralne-gaSiama. Celi centralni del države je velikanska aluvijalna plan- pe različnih tam živečih kultur- java; 80 odstotkov te planjave nih plemenskih skupin* kakor Siamesi, Mohn itd., ter poldivjih plemen Jao, Jang, itd. Opisal je tudi glavno mesto Bangkok ter potem zaporedoma centralni, severni, izhodni in južni SiarA. i Iz izvajanja je razvidno, da je Bangkok * popolnoma rnoderno mesto 3 približno 800.000 prebivalci, ki je bilo ustavljeno še le koncem J8. stoletja. Bangkok i-ma dve električni centrali za razsvetljavo in tramvaj. Izvrsten vodovod in druge sanitetno naprave so vpeljane. Široke in s krasnimi drevor^i obdane ceste vodijo na vse strani, kjer se vi-' d i živahno življenje vseh tu živečih narodnosti in tipov in kjer poplavi v deževni perij odi vsakoletna po voden j, ki 'pomen j a za Siam to, kar pomenja izstop Nila za planjave Egipta. Naravno ro- more vprizoriti v tako krasni o-bliki, kakor to stori narava sama. Pojjia vožnje z ladjo po glavni reki med Bangkok in dalje pro ti severu ležečem mestu Ayud-d'hya nam je dal sliko in karakteristiko siamskih rek sploh. Pre cej obširen je bil opis Ayuddhya, ki je bilo glavno mesto siamske-ga, ali Thai naroda od 1349 — 1765, kjer je vladalo 34 kraljev itd. Iz goratega severnega Slama smo zadobili posebno zanimivo in romantično sliko pragozdov, kjer je vehka množina tehnično važnih, doloma poznanih, deloma nepoznanih lesov. Med temi stoji svetovno znan teak les (Tec tona grandis) na prvem mestu. Arheologom in zgodovinarjem nudi severni Siam mnogoštevilne točke za študijo o razvalinah meat iz 8, do 14. stoletja. To sb n. pr. Pitsanulok. Pichit, Pichaj Sukhoday, Sachanalay, Kamphen g'phet i dr. Južni Siam ali malajski polotok je ravnotako kakor severni Siam izvanredno bogat minera-lij, kjer igrata cin in volfram glavno vlogo. V drugem del« predavanja je inženir Lupša popisal državno in službeno stanje, yiada zadošča ljudstvo v vsakem oziru vkl-jub temu, da se smatra za absolutno monarhijo, a v istini je marsikatera vlada v Evropi. Državnega,' oziroma narodnega dol-mnogo bolj demokratična kakor ga nima in državni dohodl^i so povprečno vsako leto večji kakor izdatki. Domačih nezadovoljnih elementov ni, in ako se hoče sejati tu in tam nezadovoljnost, je to le delo tujcev kakega evropskega plemena. Različnih strank ni, torej strankarskega boja narod ne pozna, vsak posameznik pa se zaveda svoje narodno?M p»av dobro, Za, podlago denarne vrednosti sljiži (zlato in kot enota se nahaja v premetu srebrni tikal, ko je-ga vrednost je podvržena le majhnim spremembam. Papirnatega denarja je bilo leta 1915, le 35.6 milijonov tikalov v premetu. Ker je ta kralje\'ina v prvi vrsti a-grama država, za to stoji indu kjer se pokrepča in odpočije. ' Poseben utis so naredile izvajanja glede našega stika s tem narodom. Siamska vlada Stoji v novejšem času v stiku z vsemi glavnimi državami. Carinske si-amske razmere so ugodne. Bvrop ski trgovci, katerim so se tekom svetovne vojne pridružili Japonci in v večji meri tudi Amerikan-ci imajo danes večinoma zunanjo trgovino — namreč import in eksport v svojih rokah. Z vsemi trgovskimi triki navdani Kitajci pa go je lokalno in deželno trgovino kot domači wekupci ozir, posredovalci. Vsem evropskim podjetnikom je Kitajec v Siamu in povsod na daljnem vzhodu ta korekoč desna roka. Blago, katero nikdo ne more spraviti V denar, to stori prav gotovo Kitajec. Vse kar donese evropska industrija! in trgovina na svetovni trg v porabo v velikem ali majhnem, vse to si želi uporabljati tudi siamski narod. Mi hnamo mnogo produktov, katere hočejo vzhodno a'zijski narodi, Azijati pa imajo zopet produkte in surovine, katere potrebujemo mi in je kupujemo sedaj bog si ga vedi odkod. Slov., Narod. STAMBOLJSKIJ O RUSKEM BOLJŠEVIZMU. dovitost zemlje povzroča edino le,ta povodenj, ker ona donaša iz .strija v otroških povojih ter feka inteligenca ima veliko napako, da mnogo filozofira in govori, toda malo dela, -1—o- PROMET S TUJEZEMSTVOM SE JE ZNIŽAL. Washington, 25. feb. — Poročilo trgovskega departmenta izkazuje, da se je import in eks-port v mesecu januarju v primeri z istim mesecem preteklega leta, jako znižal. Preteklega januarja se je importiralo za $209.000.-000, decembra za $266,000.000, januarja preteklega leta pa za $474,000.000. Eksport za le-letošnji januar je znašal $655,-000.000, za december preteklega leta $721,000.000, in za januar preteklega leta po $722,-000.000. -o--- VEUKA ROPA IN UMOR V NEW YORKU. New York, 25. feb. — New York je bil danes {Prizorišče novega izbruha kriminalne aktivno- ' s ti. Izvršena sta bila dva drzna ropa, v katerih je bilo odnesenega za $64,000 v gotovini i» zlatnini, in pa en umor. P i' a" -o- 300 PREMOGARJEV NA ŠTRAJKU, Pittsburg, Kas., 25. feb. —' Razni krajevni , nesporazumi s® povzročili, da je danes več kot 300 rudarjev po kansaških pre-mogorovih na štrajku. , -—O- KVALITETA JE ZMAGOVALEC. Neki lekarnar nam je pisal iz Pennsylvanije sledeče: Ničesar ne more porušiti ljudskega zaupanja v Trinerjevo grenko vino. Na trgu se pojavljajo razne jponared- Ob priliki svojega bivanja v Pragi je sprejel bolgarski mini-strteki preds^nik rusko deputa-cijo, kateri je izjavil so v jet skem režimu v Rusiji. Rusi so velik narod, zato si smejo dovo liti, da uganjajo neumnosti. Noben drug narod ni mogel roditi ljudji, kakor so Tolstoj, Baku nin, Kropotkin in Ljenin. Ruska socijalna revolucija pa bo imela vend^ za veb »vet velik pomem.:;,^ ^oda odjemalci zahtevajo k Ruakl n^od bo imel j^lugo, da j Trinerjevo grenko vino. Brez nj«-" je privedel socijalisticne teorije j ne morejo obstati." Ta izja-: do absurdnosti. Rusija more" Severnih gozdnatih krajev mnogo hranilnih snovi, ki so potrebne za vzgojo riža. Zelo zanimiv je bil nadalje popis planjave ob času sušo, ko se velikanski požari širijo in čistijo zemljo ter pripravljajo polje za novo vegetacijo, ki se ^pokaže tukaj, ko nastopi deževna perij oda. O mnogo številnih jezerih pravi predavatelj, da so paradižu podobni naravni vrti, kjer kraljuje letos e-vetlica. Takih vrtov vrtnar ne daje za to tuji industriji važno polje. Siam3k3- kultura datira iz starodavnih časov. 2e v drugem stoletju pred Kristusom je prišel Buddhizem v te dežele in je vpri-zoril kulturni položaj, kateri se še danes v svojih glavnih potezah ni spremenil. Velika dika si-amskega naroda je povprek njegova radodamost in gostoljubnost. Tujec najde vselej v vsaki hiši in templu varno zavetišče, vVsled svoje velikosti riskirati ta eksperiment. Ruske utopije bodo pomagale k napredku vsega človeštva, Neki Francoz je rekel; gorje državi, ki bo>'8ocijalizem praktično izvedla. Rusija je država, ki je hotela dokazati resničnost teh besed. Noben zunanji sovražnik ne more premagati Ljenina in Trockega. fremaga-la ju bo rdeča vojska, ker ta bo jedro nove ruske demokracije. Stamboljskij misli, da se bo sovjetski režim držal še eno leto. Bodoča Rufeija ne bo np monar-histična in ne boljševiška, ampak ^demokratska. Po Ljeninovem režimu bo proletarijat kompromitiran. Trgovcev ni, industrija je uničena. Ostane samo kmet, toda ruski kmet je analfabet. Zato je treba, da se pripravi inteligenca za bodoči režim. Toda ru- va se nam ne zdi popolnoma nic, čudna. Javnost ve, da nismo s® nikdar rabili neresnice v svrho o-! glasevanja. Mrs. Frank Odett, ki nam je pisala iz Susanvill«' Cal. 9. februarja 19Z1 je zadela ob pravi žrebelj: "Trinerjevo Grenko vino je ravno tako dobro kot oglašujete in ničesar ga n«-more prekositi." Ako trpite ra' di slabega teka, zabasanosti, bolečin in krčev v trebuhu, plina ^ želodcu, glavobola, itd. pojdite k vašemu lekarnarju ali trgovcu / zdravili in ga vprašajte za Tri' nerjevo grenko vino. Ako vas nadleguje kašelj, vzemite Ti"' ner's Cough sedative, — ako žel*' te hitre olajšave za vaše revma' tične ali neural^ične bolečine, i** trganje v ledju, kupite Triner s Liniment —Joseph Triner Co , 1333—45 So. Ahland ave. Chi' cago. 111. AN ATOLE FRANCE: KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI. Poslovenil OTON ZUPANČIČ \ Mogoče in dovoljeno nam je, sklepati ž* njimi zveze, katerih slasti so nepojmiljive. .Salamandre so take, da je vpričo njih najlepša dvorjanka ali meščanka odurna babura. Filozofom se rade volje vdajajo. Gotovo ao vam pravili o čudu, ki je spremljalo Descartesa na njegovih potov^jih. Nekateri so govorili, da je to njegova nezakonska hči, ki jo je vodil povsod s seboj; drugi so domnevali, da je avtorpat, ki si ga j A' napravil z neposnemljivo umetalnostjo, V resnici pa je bila Sa-lamandra, ki si jo je bil izbral ta pametni mož za svojo prijateljico. Nikdar se ni od nje ločil. Ko se je nekoč prevažal čez nizozemsko morje, jo je vzel na krov, zaprto v skrinjo iz dragocenega lesa, znotraj s satenom prevlečeno. Oblika te skrinje in opreznost, s katero jo je Descartes čuval, sta obrnila nase pozornost kapita-novo; in ko je filozof zadremal, je kapitan odveznil pokrov in je odkril Salamandro. Nevedni teleban si je domišljal, da je ta čudežna stvar hudičevo delo. Iz strahu jo je vrgel v morje. Pa ■«aj si pač mislite, da lepotica ni utonila in da ji je bilo lahko priti zopet k svojemu dobremu prijatelju gospodu Descartesu. Ostala mv» je zvesta, dokler je živel, po njegovi smrti pa je oatavila to zemljo in se ni več vrnila. Navedel iem vam ta primer izmed množine drugih, da spoznate ljubezen filozofov in Salamander. Ta ljubezen je prevzvišen%, da bi se morala vklepati v pogodbe; in priznali boste, da smešne priprave, ki jih prirejajo prT ženitninah, ne bi bile tem zvezam primerne. Tpa fbi j^ila res lepa, da bi vtikali notar z lasulj«? in debel župnik 8v AMERICAN UNION BANK URAD; E. 22nd St. IVAN NEMETH, predsednik NEW YORKVITY PODRUŽNICA: 1597 Second Ave. Vogal 83rd St. iiiBiiiwiiiiBtiiiBiiiiniiiHiiiiaiiitaiiitBtiitBiiiiBtiitiiiiiviiiiaiiiMliu*!!! II ■ I IIIHIIIIH »(■illlWIIIflll luaiii daw casa trpel na bolezni na želodcu J® Jetrih. Poskusil sem novo me odo zdravljenja pri ^ ^r. Albert Ivniku slovenskemu zdravniku kiropridctike. ter St. Clair Ave. ' ozdravil popolnoma v prav času. Hvala zdravniku P®nem pa ga priporočam, dru-rojakom, ki trpe za kako bo-'%aijo. frank bukovec 1152 e. 60 Str. t ,* POŠIUATVE V lUGOSlAVUO. ' *'**'"'*»'HWillWIIIHIIiH!HlllinntlllllUUIIIHIIIUIIIWliUllllUIlHllil!l[Uiliilli!ll!lillQII!lillltllilllllllill!ll'llflllllllllllillll!ll!lllllinil»lllllllllllllinill(lillllillillllllIIII!IIIIHI'lllI p^stanovljeno 1841 ^'avnica $18.000.000. BK Tujezem^ki money ordri. drafji iti kabel.iske pošil.iatve v JuKoslavijo se prodajajo no nizkih tržnih cenah Denar vložen ali dvignjen iz katerekoli jugoslovanske banke. Naprodaj imamo jugoslovanski ali drue tuje-zemski denar. 'NIKAR NE NOSITE DENARJA AfGEBOJ. Postave mnogih dežel, skozi _ katere boste potovali, prepovedujejo jemati s seboj več kot malo svotico denai*ja iz dežele. American Express Travelers Cheques nikakor niso podvrženi tem regulacijam, ob istem času pa vas "zavarujejo pred izgubo ali tatvino. Se izdajajo v ameriških dolarjih. funt šterlingih ali francoskih Veljajo samo 50c od $100 vrednosti čeka. , Rabite naše dolarske money ordre da plačujete račune ali pošiljate denar po tel deželi ali v Canado. KADAR POŠILJATE DENAR. VSELEJ ZAHTEVAJTE AMERICAN EX PRESS COMPANY REZIT. To je zavarovalnina proti izgubi. ■ Oglasite se v katerikoli podružnici ali uradu American Railway Express Copipany, ali v našem lokalnem uradu. ' hWi*ti]iijMiitIEuiMiiiiTS POLOM MiwiiiiiiBiiiiiiidiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiijuiiiiiiiiiiiiitiiiriiiiiiitaBiiiiiiiiHiiMHiiiiiiiiiiliiiiiiii (Dalje) Z enirp skokom je planil na bližnje polje, Chouteau pa je storil še tisti hip po njegovem zgledu in dirjal ob njegovi strani. Takoj sta se spustila dva vojaka od pruskega spremstva za njima, ne da bi prišlo le enemu nk um, ustaviti jih s kroglo. Prizor se je razigral tako naglo, da si ga od kraja ni bilo mogoče razložiti. Loubet, ki je tekal med gr-mičjem semintja, je imel gotovo nado, da uide, dočini je bil manj spretni Chouteau že na tem, da ga ujemo. Toda s skrajnim naporom se je zopet pognal naprej t6r se vrgel tovarišu med noge in ga pahnil po tleh; in dočim sta Prusa planila po človeku, ki je ležal na tleh, da ga primeta, je skočil on v goščavo in izginil. Nekaj strelov je počilo za njim; zdaj so se domislili pušk. Poizkusili so pod drevjem pravcato gonjo, a brez uspeha. Tačas pa sta voiaka udrihala po Loubetu, ki je ležal na zemlji. nesnago: bila je pravcata kloaka, polna ostudne grdobe. Da se zavarujejo vsaj nekoliko, so morali pokladati na zemljo široko kamenje, ki so ga na srečo zasledili nedaleč orondot. Drugače pa je bil večer manj okruten, in pa-znost Prusov je nekoliko ponehala, odkar je bil stotnik izginil; gotovo je sedel v kakšni krČmi. Najprej so stražniki pustili otrokom, d?i so metali jetnikom preko njihovih glav sadje, jabolka in hruške- Nato so pustili v taborišče še okoličane tako da se je zbrala kmalu cela množica priložnostnih kupcev, moških in ženskih, ki 80 prodajali kruh, vino in celo smodke. Vsi, ki so imeli denar, so jedli, pil J in kadili. V bledem polmraku se je videla vsa ta šumna živahnost kakor kos semnja na deželi. Toda za šotorom ae je Maurice vz^hemirjal in ponavljal Jea-nu: 'Nič več ne strpim, kakor hitro se noč zgosti, uidem.. ..jutri se oddaljimo od meje, takrat bo prepozno," "Dobro, beživa torej," je dejal Jean nazadnje;, ni se mogel več braniti, turi njega je premagala ta vabljiva slika svobode. Bo- Ves razljuten je prihitel stotnik va že videla, če »naju stane kožo ! I i I e I e i i i @ Aih„,.^lavna pisarna: Express Company i i —_ Broadway. New York ^^48 EAST 9. CESTA. — CLEVELAND, O. Ali pišite v vašem lastnem jeziku na: AMERm EXPRESS CQM. POI^EIGN MONEY ORDER DEPARTMENT 65 BROADWAY. NEW YORK. 1 i in kri'knil da je treba vzpostaviti svarilen zgled, in spričo tega bo-di-ila je na nesrečnika tako deževalo ibrc in udarcev s kopitom, da je imel eno roko zlomljeno in glavo razklano, ko so ga vzdignili s tal. Umrl je, preden je dospel v Mouzon na kolesnici neke-ka kmeta, ki ga je vzel s seboj. "Ali vidiš?" je šepnil/ Jean Mauricii na uho; ničesar drugega ni dejal. S pogledom tja proti nepredirnemu gozdu sta obadva izrazila svojo je%^ nad tolovajem, ki je dirjal zdaj po svobodi; obenem pa sta se čutila polna sočutja dc njegove žrtve, ubog°ga lahkoživ-ča Loubeta, ki rea n; bil mnogo vreden, a vendarle vesel fant, spravljiv in ne zabit. Naposled se je dal vaeena.ukaniti, kakor je bil navihan! V Mouzonu je pograbila Mau-rica vzlic temu strašnemu nauku iznova trdovratna misel na beg. Jetniki so dosipeli v taki u-pehanosti, da so jim morali Pru-si pomagati pri postavljanju tistih par šatorov, ki so jim bil' dani na razpolago. Taborišče je ležalo v bližini mesta na nizkem,, močvirnatem kraju; in najhujše je bilo, da je prejšnji dan taboril: istotam drug izprevod in so tla skoraj popolnoma izginjala pod Toda odslej je pozorno motril prodajalce okrog sabe. Nekateri tovariši so^si bili preskrbeli jopiče in hlače; širila se je govorica, da so milosrčni prebivalci napravili cele zaloge oblek,, da bi olajšali jetnikom beg. In. skopaj mahoma se je obrnila njegova pozornoat na lepo dekla, veliko blondinko kakih šestnajstih let, s prekrasnimi očmi, ki je nosila na roki jerbas s tremi krohi. Ona ni ponujala s.ojega blagji kričeč, kakor druge, njen smeh je bil vabeč in nemiren, njeno vedenje obotavljajoče. Trdno jo je po meril z očmi; njiju pogleda sta se srečala ter ostala za trenotok objeta. Nato se je približala v zadregi, s smehljajem lepe deklice, ki se ponuja. 'Wi hočete ki%tha?" On ji ni odgovori'. Vprašal jo je z neopaznim znamenjem. Nato, ko je pokimala z glavo, se je osmelil in vprašal s tihim glasom : ^ "Ali je kaj obleke notri?" "Da, pod hlebi." In zdaj se je odločila ter glasno zaklicala svoje blago: "Kruh! (Kruh! Kdo kupi krq-ha?" K& pa ji je hotel Maurice stisniti dvajset frankov, je z naglo kretnjo umaknila roko ter odšla. NBij NE! NE! , Naš zobozdravniški urad ni urad, iz katerih vedno kriče, sito poceni delamo, je pa urad, kjer ste lahko SIGURNI, da °^ite najboljše delo in najboljši materijal skupno z našo ga-^»ncrfjo! Mi ne moremo delati slabega dela in še vodno obdr-^^ti naš ugledi Mi dobimo vašo naklonjenost z dobrim zobo-"'avniškim delom po zmernih cenah! Dr: H. MEHLING 'ONTARIO ST. — Huron Rd. Od En blok od marka "Pri veliki uri". P'to vsak dan od 9 dop. do 8. zvečer V nedeljo od 9 do 12. HARRY F. GLICK 444 Society for Savings Bldff. SLOVENSKI ODVETNIK ter potrebujete tolmača ali zagovornika na ka- se lahko zanesete' in ki je zmožen^ svojega po-se obrnite na meno. Pbkličite lahko ix) telefonu: CENTRAL 812 . < — MAIN 1865 i i STANOVITNOST LJUBEZNI — VAM POKAŽE — "KOVARSTVO IN UIBEZEM" žaloigra iz meščanskega življenja v petih dejanjih — KATERO VPRIZORI— , SLOV. DRAM. DRUŠTVO! "Ivan Cankar*' V NEDELJO, DNE 27. FEBRUARJA, 1921 v JOS. BIRKOVI DVORANI POPOLDNE IN ZVEČER. Začetek popoldne ob 2 uri; zvečer ob 7:15' Prvo dejanje s« vrši v sobi pri Millerju; aprememba, pri Walter ju; drugo dejanje pri Lady Milford; sprememba, pri Millcrju; tretje dejan ie pri pl. Walter ju; sprememba, pri Millerju; če); rt? dejanje pri pl. Walter ju; sprememba, pri Lady Milford; peto dejanje pri Millerju nakar sledi ae ena sprememba in konec. , \ OS EB E : PREDSEDNIK,! Pl. WALTER, na dvoru nemškega kneza..g. Ivan Breščak FERDINAND/ njegov sin ...............................g. Ivan Stebla} DVORNI MARŠAL, pl. KALB.....................g. France Klemenčič LADY IVfiLFORD, knezova ljubica ..................ga. Pavlina Truger WURM. predsednikov tajnik, .........................g. Avgust Komar MILLER, godec......................................g. France Česen Njegova; zena, ..........................................ga. Zofija Birk LUIZA, godčeva hči ............................gdČ. Emilija Koprivec ZOFIJA, ladyna hišina .............................gdč. Brigita Kržan STREŽBA J pri predsedniku, ............................g. France Švigel; Strežaj pri predsedniku.............................g. Firance Homovec Strežaj pri Lady Milford .....i.......................g. Jože Terbižan Godi se v glavnem mestu neke nemške kneževine. — Čas, pretekli. Igra orkester pod vodstvom g. J. Ivanuša.. VSTOPNINA $1.00 — 75c — 50c "Kovarstvo in ljubezen" je igra v kateri se kaže prava ljubezen kot luč. V njej vidite tudi pota, ■ katerimi se sebičneži poslužujejo za dosego svojih ciljev. Skratka je to igra, ki bo vsakega zanimala. Kostumi igralcev so nadvse krasni ter iz osemnajstega-atoletja. Zato upamo, da nas bode cenjeno občinstvo obiskalo y ravno tako velikem številu kot v .preteklosti. Vabljeni ste vsi. ; / ^ DRAM. DR. "IVAN CANKAR". pustivša jima svoj jerbas. Toda videla sta jo še enkrat, ko ae je ozrla ter jih pozdravila z nežnim, ganjenim smehljajem svojih lepih oči. % Ko sta imela jerbas se je polastila Jeana in Maurica največja zmedenost. Odddaljila sta se bila. od svojega šotora in ga nikakor uiata mogla najti, tolika je bila njiju zmešnjava. Kam naj se akrijeta? Kje naj se preobleče-ta? Ta jerbas, ki ga je nosil Jean z nerodnim obrazom — njima se je zdelo, da ga vsakdo prebrskava z očmi in vidi njegovo vsebino razloženo na belem dnevu. Naposled sta se odločila ter sto-jpila v prvi prazni šator, ki sta ga našla; tam ata v brezglavi na^iici oblekla vsak svoje hlače in jopič, uniformo pa sta zložila v jerbas in jo pustila tam. Toda našla sta le eno volneno čepico, s katerb se je moral pokriti Maurice na Jeanovo zahtevanje. — Jean sam je bil r&zoglav in je menil, prestiravaje nevarnost, da je izgubljen. Tako je izgubil čas z iskanjem kakega pokrivala, ko ga je navdala misel, da odkupi staremu, zelo umazanemu možaku, ki je prodajal ?modke, njegov klobuk. "Bruseljske smodke, tri sous ena, pet sous dve!" Od bitke pri Sedaau ni bilo več nobenih carinskih mej; ves belgijski val se je svobodno razlival tia Francosko; in tisti stari raz-drapanec je Bil pravkar dosegel zelo visoke zahteve, ko je razumel, čemu hoče Jean kupiti njegov klobuk, umazano neštetokrat preluknjano šljapo. Dal ga je šele za dva po S 1'rankovca, in še je tarnal, da nedvomno dobi nahod. ^icer pa Je prišla Jeanu še druga misel, ta namreč, da mu je odkupil tudi njegovo zalogo blaga, tiste tri tucate amodk, ki jih je še prenašal. In ne da bi dplgo čakal, 31 je potisnil blokuk na o-Či ter zaklical z zateglim glasom. "Bruseljske amodke! Dve za tri sous, dve za tri rous!" To je bila rešitev. Namignil je Maurie'j, naj gre naprpj. Temu je sreča naklonila, da je pobral na tleh dežnik, in ker je nekoliko škropilo, ga je mirno odprl in prekoračil stražno črto. "Bruseljsge smodke! Dve za tri. sous, dve za tri sous!" V kratkih minutah se je Jean iznebil.svojega blaga. Gnetli so se okrog njega in se smejali 1 i'To je pameten človek, ki ne mara pleniti ubogih ljudi!" Privabi j en i po nizki ceni, so se približali tudi Prusi, in Jean je moral trgovati še z njimi. Ravnal je tako, da se je spravil iz zastraženega kroga, in svoji zadnji c've smodki je prodal debelemu, bradatemu seržantu, ki ni razumel niti besedice francoski. "Ne hodi vendar tako naglo, .itrela^ božja!" je večkrat šepnil Jean za Mauricevim hrbtom. 'Ti boš še napravil, da, naju primejo." ' ■■ A noge se jih odnašale nehote Potrebovala sta jieizmernega napora, da sta se za hip ustavila na vogalu dveh cest, med skupinami, ki so stale pred neko gostilno. Tam so se meščani mirnih lic razgovarjali z nemškimi vojaki; in napravila sta se, kakor da poslušata; celo oamelila sta se in rekla par besed o dežju, ki u-'tegne trajati vso noč. Nekdo, de-, bel gospod, jih je gledal s takšno stanovitnostjo, da sta vztrepeta-la. Ko pa jima je nato dobrohotno nasmehnil, sta se osrčila in vprašala čisto tiho: "Go»po4 ali je pot, po kateri se pride v Belgijo, zastražena?" "Je, toda pojdita najprej skozi ta gozd hi potem čez polje." V gozdu, pod velikim črnim molčanjem nepremičnih dreves, ko nista slikala ničesar več, ko se ni nič več ganilo in sta menila, da sta oteta, sta si padla z globoko ganjenostno v naročje. Maurice je glasn6 zaihtel, dočim so po Jeanovih Ikih počasi polzele solze. To je bila prva tolažba njiju dolge piuke — veselje, da sta si mogla reči: mor^a se noju gorje poslej ugimlii.. Držala sta se v strastnem objerflu, bratovstvu, porojenem iz vsega, kar ata skupaj pretrpela; in poljub, ki sta ga nato menjala med seboj, se jima je zdel najslajši in najsilnejši v njunem življenju, poljub, kakršnega nikdar ne bi prejela od ženskih ust; nesmrtno prijateljstvo in popolna gotovost, da sta njiju srci odslej na vekomaj le še eno. "Mali moj", je pozvel Jean z dthtečim glasom, ko sta se izpustila, "že to je zelo dobro, da sva tu, ali na koncu še vendar nisva. Treba bi bilo, da se nekoliko o- gledala." Dasi Maurice, ni poznal tega kraja meje,'venday se je zaklel, da je dovolj, če gresta naravnost. In zdaj sta' se plazila obadva drug za drugim ter se previdno spustila tik do hostnega porob-ka. Nato sta hotela kreniti na levo, kakor jima je svetoval u-strežljivi meščan da si okrajša-ta pot z bližnjico čez strnišča. (Dalje pijih.) imnmii Oglašujte v "EnakopravnoBtl! ■ V naši zlatarni vidite lahko, na kako ču- § dovit način se je razvila zlatarska umetnost v za.d-njem desetletju, kajti vse naše zlato in srebrno na-kit je in lisp je najnovejšega ter najmodernejšega izdelka. Ako si boste izbrali iz naše elegantne in artistične zlatninske zbirke potrebno nakit je ^ ste si lahko svesti da ste dobili pošteno postrežbo; poleg tega vam tudi garantiramo kakovost in trpežnost kupljenega predmeta. ^rank CerneAcS^Av.. JEWELERAHO MUSIC STORE Zavedne Slovenke S. N. DOMA najvljudneje vabi na svoj PRVI ZABAVNI VEČER V soboto 26. februarja v SLOV. NAR. POMU PROGRAM BODk BOGAT, KOT ŠE NIKOLI; VSAK NAJ SE PRIDE PREPRIČAT SAM. Napredka željne slovenske kramarice vam bodo nudile same lepe stvari, in to, samo za par grošev. V naši narodni kuhinji bode tako prijeten duh da bode vsa^ cega notri vleklo. Izurjene točajke bodo prav pridno točile, ampak nič kaj? Oh pa se nekaj: kurja očesa Vam bode vse zastonj ozdravila naša izvežbana godčevka. Vdeležite se polnoštevilno, ker le v skupnem in složnem delu lahko pomagamo S. N. Pomu. \ Kličemo vsak inXvsi DOBRO DOŠLl! . I ' Pričetek točno ob 7. uri zvečer. KLUB ZAVEDNE SLOVENKE 8. N. D. ZUPNICK & COMPANY ^ 6024 St. Clair Ave. Cleveland, O. TUJEZEMSKA MENJALNICA ^ . — in — PAHOBRODKA AGENCIJA Sprejemamo potnike v in iz Evrope. Pošiljam(^, denar točno in zanesljivo. \ ' iBBil»mS9«liBi9NiBaSIIB9i J! STRAN 4. Brezplačna ponudba bolnikom - - -samo za prihodnjih sedem dni. Vse bolne ženske in moške, ki trpiio radi kake nove ali Zastarele bolezni, vabim. da pridejo v moj urad v prihodnjih sedmih dneh, da vas natančno preiščem. ZASTONJ j in vam razložim kakšna ie vaša bolezen' Ako vas nvi ni moeočp ozdraviti vam bom odkrito povedal, kajti jaz ne sprejemam slučajev, ako vem, da je bolezen neozdravljiva. — Posvetovanja in' preiskave brezplačne. _ Že leta in leta zdravim akutne in zastarele bolezni moških in žensk. Ko n*e enkrat obiščete boste takoj spoznali zakaj dobivam rezultate v dosledno kratkem času. Jaz odstranim resničen vzrok in simptoni izjrinejo. Vsem bolnikom, ki prično z zdravljenjem ta teden bom računal mnogo manj. v resnici polovico manj. kot navadno. Pridite danes ter zadovoljite sami sebe. Jaz špecijalizi-ram v zdravljenju novih in zastarelih bolezni kot so: krvni, kožni, ali nervozni neredi, želodčne, črevesne in ledvične nadlojte, tudi revmatizem, bolečine v križu, ali sklepih. Rlavobol. zabasanost. vrtoglavost, izpahki in katarh v nosu, glavi in grlu. Moje nai-boljše priporočilo so moji nekd .nji bolniki, ki pošiljajo k meni druge z vsakim dnevom. Bolnikom zunaj mesta, se da točno pozornost, tako da se lahko vrnejo isti dan. Ne zdravi se nikogar pismenim potom. Prinesite ta oglas, kadar pridete. Ob nedeljah.. "ENAKOPRAVNOST" FEBRUARY. 36th 1921 •'■1 Clevelandske novice. 'KOVARSTVO IN UUBEZEN". Wv Uradne ure: DR.KENEAIY Od 9. dop. do 8. zvečer 647 EUCLID AVE. Drugo nadstropje. REPUBLIC BLDG.'SJawSivi™, . Od 10. dop. do 2. pop. CLEVELAND. O. Vrata vzhodno od Union 330—W. HOMESTEAD SHEET METAL AND ROOFING COMPANY. J. A. SMBCHEWICZ, poslcvodja. Postavljamo in popravljamo vsakovrstne forneze. " Izdelujemo razno posodo za hotele in restavracije Krovci, kleparji in popravljalci škriljevih streh. 7948 Broadway. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". TELEFON: Main 1441 Central 8821—W. Mihael C. Cerrezin HRVAŠKO-SLOVENSKI ODVETNIK 414 Engineers Bldg. St, Clair Ave. & Ontario S^t. blizu Public Square. g RED STAR LINE Direktno poslovanje IZ NEW YORKA DO HAMBURGA. Najudobnejše in pripravno potovanje v Cchoslovakijo. Velike moderne ladje ' Ladja GOTHLAND ................26. MARCA. Prevaža samo potnike tretjega razreda. Dovolj prostora za sprehajanje. Velike, svetle in prezračene jedilnice na odprtem krovu. Udobne sobe za dve, štiri ali šest oseb se lahko rezervirajo. Zglasite se v družbinem uradu. ' 9 BROADWAY, NEW YORK ali pri vaših lokalnih zastopnikih. Slovensko dramatično društvo Ivan Cankar nam bo jutri podalo nekaj izvanrednega, namreč ialoigro "Kovarstvo in ljubezen" Kaj je ''Kovarstvo in ljubezen"? — Snov te igre je zajeta iz tistih časov, ko so ljudi prodajali kot nemo živino. Igra vam pokaže na eni strani, kaj vse lahko presene ljubezen,in na drugi strani pa, kaj vsega se ne straši pohlepnost po zvišanju, kateri se mora umakniti s pota vse, in kateri ni nobena stvar presveta, da se je ne bi vrglo v blato, ako je na potu ciljem, katere si je izbrala za svoje pohlepnost, ali tri-sti prokleti "jaz!" Preidimo k igri. Godec Mi' ler ima hčerko Luizo. Knezov predsednik pa ima sina Walterja, katerega veseli godba in tako se zgodi, da pošlje predsednik svojega sina učiti se godbe k godcu Milerju in se ta z vsem ognjem mladeniške ljubezni zaljubi v godčevo hčer. Obljubi ji zakon in vse kar je obljubiti mogoče v trenutkih goreče ljubezni. Predsednik smatra nekaj Časa celo stvar za šalo, toda ko sprevidi, da zadeva lahko škoduje njegovemu ugledu pri knezu, se z vso silo vrže na to sinovo ljubezen. Knez sam ima ljubico Lady Mil-ford, kateri ugodi vsako najmanjšo željo. Predsednik, prekanjen in zvit, se hoče poslužiti te moči y Lady Mil ford, in zato deluje na vse načine, da bi njegov sin Waited poročil Lady Milford, da bi sam takorekoč dobil nadmoč nad knezom samim. Ali njegov sin Ferdinand se temu odločno upira. Predsednik se tudi ne da kar tako ugnati. Zato v sinovem i menu naznani zaroko z Lady Milford in prisil^'Ferdinanda, da gre k njej in ji razloži, da je po volji očetja njen ženin. Lady ga seveda osuplo pogleda in vpraša, kaj ima njegovo srce dosts^viti k temu in ko spozna da je juha, katero ji hoče predsednik podati, prehuda, mu odpusti zaroko in odide čez mejo proč iz dežele. Predsedniku le še ni zadosti, ker dobro je vedel, da se sin ne da kar tako meni nič tebi nič potisniti v kot. Zato da zapreti Luizinega očeta. Luizo samo pa prisili na sugestijo svojega tajnika, da spiše pismo, v katerem razkriva svojo ljubezen dvornemu maršalu Kalbu. Pismo da maršalu z naročilom, da naj ga pri paradi izpusti na tla tako, da ga dobi v roke Ferdinand, ker s tem je bil zasiguran, da pri njem diskreditira Luizo. Ferdinand v resnici dobi pismo v roke . Z pismom gre k Luizi. Luizinega očeta pošlje z naročilom proč. Luizo samo pošlje po limonado. Medtem ko ona pripravlja limonado, se pogovarja z Milerjem. Ko Miller odide, nalije strupa v časo limonadino in vse skupaj ponudi Luizi. Ko Luiza začuti, da se ji bliža smrt, tedaj razkrije vse, zakaj da je pisala tisto pismo, zakaj da je to storila, in da naj ji odpusti vse, ker je vsega tega kriva le ljubezen. Ko Ferdinand sliši izpoved svoje izvoljenke, hoče ven ali v tistem trenotku stopi v sobo predsednik, njegov oče. Pelje ga k mrtvemu truplu Luizinem, rekoč: "Tukaj pogledi morilec; Slovesno položim ta umor na tvoje rame! Glej kako se ga iznebiS ..." To je samo površen opis. Če bi vam pa hotel vse natanko opisati, bi vam moral napolniti list dvakrat, ako še ne večkrat. J. Skuk. Modrijan Solomon JE REKEL, QA IMA VSAKA STVAR SVOJ ČAS. SEDM JE PRAVI ČAS, DA SE ZAČNE HRANILNA VLOGA PRI SLOV. STAVBINSKEM & POSOJILNEM DRUŠTVU G 313 St. Člair Ave. Ta zavod je varen in pod strogim državnim nadzorstvom. Plačuje obresti po Slo SX^X^X.| To ie moja slika, kadar pridete k meni me be- } dete videli. Jaz sem se učil medicin« 40 let. R ^,iitiiiiuiiiiiiiiiiuaiiuiiiiiHiiiiiiiiiniiiii«iii»iuiiiiiiiiiyiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiii«iiitiiHiuiiiiiiiiiiiuiiiiiii!n:iiiiiiiiuiHiiiiiuiiigiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiii:iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iniiiniii«uiiiiHiiUi! iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii«imiiiwiiiitiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiii«iit i^'X K ^ X X x'^:: SSi ^ KROMČNE eaiBNI Ako ste prizadeti, pridite k meni tako.1 in me vora-Sajte za svet. kajti jaz vam dam najboljše pojasnilo vašega stanja. Pridite, predno ni prckasno. Moja speciali-teta vsebuje belezni in komplikacije kroničnega izvora ali narave, in vse bolezni žeVisk in moških. Jaz lahko razširim mojo znanost s tem. da vam pokažem. kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne slučaje. Moja 40 letna skušnja združena z popolno znanostjo haiboljSih metod, katere vporabljajo današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezen takoj in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. T« želi vsak, kdor trpi. Radi tega vas vabim, da pridete k meni. JAZ ZDRAVIM Kronične. Krvne. Kožne in Nervozne bolezni, ter nadloge na Jetrih in intestinah. ZMERNE CENE, Tajnost zajamčena. Jaz tfreiščem in zdravim vse moje bolnike sam In vsak sleherni čas. kadar pridete k meni, me vidite osebno, in nikdar med Vašim zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakega tolmača, kajti v mojem uradu Je oseba, ki govori slovanske jttsrik«. POZOR! Moj urad se n^aja na drugem nadstropju — Pojdite pe stopnjicah. — Številka moje sobe le 7. — Paziti morate, da pridete v pravi prostor. URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. zvečer. Ob sobotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer. Ob sredah in nedeljah: Od 1. do 4. popoldne. DR. M. L. STEHLEY ŠPECIJALIST. — 2578 East 55th St. Zgoraj v drugem nadstropju, soba št. 7. Cor. Woodland Ave. in East 66th St. — Cleveland, Ohio. c-: sx^x'^'x^cf^ X a x ^ x^ x ^ M Sem ffraduiral in sem reeistrW ter imam dovoljenje za zdraviti in sem Snecijalist za kronične bolezmL s ^ ^ e:: —Odredbe novega kopališča Vodstvo novega St. Clairskega kopališča v naši okolici vabi ro jake, da se poslužujejo kopališča kadarkoli jim je ljubo. Pršeče ko peli (shower baths) so odprte vsak dan od 8:30'zjutraj do '9. ure zvečer. Tu sledijo razne določbe in cene za kopanje: milo in brisača 5c; milo in dve brisače lOc; Se posebfn kos mila, Ic. Kopalcem bo dovoljeno ostati v privatni kopalni, sobi le 1 5 minut. Prepovedano je v poslopju kričati, peti, žvižgati, nespodobno govoriti in sploh se pričakuje, da se obiskovalci mimo in do-sttojno obnašajo. Ako se kop-Ijete, morate vzeti umazano perilo domov. Ako imate seboj kako večjo vrednost, se vam jo v uradu brezplačpo shrani za čas kopalnja. Ob večerih je dovoljen vstop samo odraščenim osebam, otroci pod 1 5. letom se morajo kopati le pred 6. uro zvečer. V poslopju je tudi strogo prepovedano kaditi. Kopalci morajo vreči brisače v zato pripravljene košare, predno zapustijo kopališče, prošeni so tudi, da obdržijo prostor čist. Vsi, ki želijo • pristopiti k telovadnim razredom in k raznim klubom, ki se bodo ustanovili, se morajo registrirati v glavnem uradu. Vpi-savanje se bo pričelo v ponde-Ijek, 28. februarja. — Geo. I. Foster, upravitelj. , — Nocojšnje prireditve. Nocoj je prilika za Glevelandčane kakor za Collinwoodčane, da, se prav pošteno zabavajo. Nam v Clevelandu obetajo nase Zavedne Slovenke v Nar6dnem Domu vse dobrine sveta in ker bo pley salcem gpdel godec v kiklji , jih gremo pogledat, paf ce bi bilo treba tudi do pasu gaziti sneg. Collinwoodčani naj se pa prav po beraSko oblečejo in jo mahnejo v Slovenski Dom na Holmes Ave., kjer imajo člani dram. dr. "Lilija" svoj ples slabih časov, in prav gotovo se bodo imenitno zabavali. Torej da ne bo nihče ostal nocoj doma! —Članom stavbmske komisije se bo odtrgalo plače. Sodnik Powell bo sklical skupaj vse sodnike, da se posvetujejo, k& koli-' ko bi se prikrajšalo plače članom komisije, ki nadzoruje zidanje jetnišnice za Cuyahoga okraj. Štirje člani te kimisije prejemajo po $150 mMečno, tajnikova plača pa znaša $3,500 na leto. Pred enim letom se je plačalo 'istim članom po $45 na mesec, kar se je pa zvišalo na $150, ker so izjavili slednji, da jim vzame delo mnofeo več časa, kot pa so plačani. — Jutri zvečer priredijo delničarji Slovenalkega Domačna Holmes Ave. plesno zabavo, kjer bo vsak udeleženec pozabil na vse križe in težave, in se prav po do4 mače poveselil med znanci in prijatelji. Čisti preostanek prireditve gre v korist Doma in so torej vabljeni vsi, ki želijo Domu napredka. — Zgubljeno. V petek zvečer med 6 in 7 uro zvečer je izgubil rojak Bernard Martič od 60. 64. ceste in St. Clair Ave. svoto $86.00. Pošten najditelj je prošen, da prinese denar k lastniki! na 6028 St. Clair Ave. ali pa v naš urad, za kar dobi primerno nagrado. Opozorilo. Naše čitatelje opozarjamo, da pazijo na oglas našega trgovca John Tomšiča In istega pazno prečita j o. ko ga priobčimo prihodnji torek. Mr. Tomšič je nastavil blagu tako nizke cene, da se vam bo izplačalo obiskati njegovo razprodajo. — Koncert. Pevci in pevke Jugoslovanskega Narodnega Doma priredijo jutri v svojem domu v Euclid, O. prvi koncert, na katerega se vabi vSe Slovence in Slovenke, katere veseli slišati le-podonečo slovensko pesem. Nesrečna smrt rojaka. — Padec po stopnicah je sinoči povzročil smrt splošno poznanega rojaka, Antona Zavirška, gostilničarja na 3332 St. Clair Ave. Takoj po nezgodi je bil prepeljan v bolnišnico, toda rana, ki jo je dobil pri padcu na glavi, je bila smrtnosna, in vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Umrl je danes ob 10. uri dopoldne. Pokojni, ki je bil član dr. Edinost in dr. sv. Jožefa, zapušča žalujočo soprogo in enega brata, Jos. Zavirška, ki ima gostilno na vzhodni 39. cesti. . Kdaj se vrši pogreb, bo še pravočasno poro-Naše sožalje! MALI OGLASI PRODA SE dobro idoča trgovina z grocerijo in mesom, v sredini slovenske naselbine. Proda se radi bolezni. Več se poizve v uradu tega lista. (x) cano. V NAJEM se odda nova hiša za dve družini. Vsako stanovanje ima po 6 sob; elektrika, kopališče in vse moderne naprave. Poizve se na 6603 St. Clair Ave. , (49 OGENJ STANOVANJE obstoječe iz petih sob, s kopališčem se odda v Collinwoodu na 1238 E. ]67th Street, zgoraj. (48 PRODA SE dobro idoča grocerijska trgovina (cash grocfcry). Poizve se na 15008 Sylvia Ave. dopoldne od 8 do 11. ure. (48 ANCHOR LINE PARNIK CALABRIA odiplove proti DUBROVNIKU in TRSTU 2. marca Cena za tretji razred: DUBROVNIK........ $120.00 TRST ............... $115.00 Dodatno $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je zastopnik ANCHOR črte. Pojdite k njemu. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. , Edina slovenska lekarna v Clevelandu. I je KOFFEE KAMDEN KAVA najboljša kava, najWU^ kvalitete: Prodaja se v kafto"" skih zavojih po en funt, ^ vseh najboljših grocerijah- THE KAMDEN CO' PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. Isl IŠČEMO • Družine in samce Za OWOSSO in LANSING korne tovarne v MichiganU. " te, koliko imate skušenj pri lovanju pesnega sladkorja; rost in koliko otrok imate. Pisma je poslati n> izd«- Henry Smetana HOTEL RANDOLPH, Chicago, m. Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno, j JOHN KOMIN. Lekarnar. ie nevarna stvar, in komur poKorl hiša in vse imetje, ie velik siromak. Previdno in pametno naredijo oni. ki se eavairujejo oroti ognju. Vsi slovenski hišni gospodarji bi morali, biti zavarovani proti ognju, ker nih 5e ne ve, kdaj ga boleti neoreia in je postavljen na cesto. Cene na privatnih hišah so tako nizke, da navadni delavec lahko zasluži v enem' dnevu toliko, da plača ta $1000.00 zavanivalninla. fn sieei ta dobo 3 let. Ako nimate časa po ■inevu, pridite zvečer, da se pogovorimo. , JOSEPH ZAJEC. 15605 Waterloo Rd. Telefon v pisarni Wood 228 R. na domu Wood 64SK DEBELI PRAŠICI VSE POZNA NAS in naše obleke, katere izdelamo po okusu najbolj natančnega moškega ter nadvse trpežno. Naše obleke so izdelane, da lepo padejo po telesu. VES NAŠ ČAS POSVETIMO KROJAŠTVU. Naše cene so zmerne. Pri nas vam tudi sčistimo in zlikamo obleko. WATERLOO MERCHANT TAILORS. 15710 Waterloo Rd. Najmodernejši pogrdmi zarod v Clevelandu Frank Zakrajsek POGREBNIH IN EMBALMBR 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rdsedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. \ Prašiči naravnost iz farm, majhni in veliki, živi in zaklani. Pripeljemo na dom. H. F. HEINZ, Willoughby, Ohio. Stop 150. Shore Line kara. Telefon: Wickliff 106—L 35 DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okoMči še 7 let. in GROCERIJA — IN — MESNICA PRODA SE grocerija mesnica na dobrem štoru. Cena je zelo ka ker odhaja lastnik farme. Več m uradu lista. poizv® X-ZARKI so urikazali orotina, povzročijo slabe Vi s svojim zdravjem zelo veliko revmatizma. bolezni v * ^ f in ledvicah, na srcu, tuberlw postopate, in kazite vašo o#*^ tem. da zanemarjate svoje Pulenie zob bra« j in oxTireii. ' Uradne ure od 9. dop. do, 1^/1% pop. 1. do 5. pop. Odprto ob tor^i^ / kih zvečer do 7:30. Druge govoru. Zaprto ob sredah Tel. Bell. Rosedale 2377. slovensko. DR. FRANCIS L. Dentist—Zobozdravnik f 5402 Superior Ave. vogal B- Suite 8 CLEVE Prospect 2420 Central 1766 The F. W. Zimmerman Co. I, splošni prevažale! Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo. 3400 St. Clair Ave. Cl_JBVEaL,AND, O. Oglašujte v "Enakopravnosti!" Cenj. naročnikom v Newburghu, Nottingham!!, Euclidu in Noble, Ohio. NAZNANILO!^ Vsem rojakom, kateri V kaj za prevažati bodisi k@ ^ selite aH v drugih eluča^'^; znanj am da sem vam ved razpolago. Prevzemal vožnjo na razne piknike tt. Pokličite po telefonu. 132 R. ^ JOHN SRAK^ 15101 THAMES naznanjamo, da jih potovalni zastopnik obišče naš g. Jernej Aleš kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Rojakom pri- ZNAsmii. ^ Prodajte iodaj. 10 T gotovini vi prekopierdlae, noxBldg.,, drago , g,-Vzemite vzpeja?©. ta ceata in Budil dave.' ger Sewing Maohh* ^ to do 6. ar« PRODAJAMO HIŠE-LOI® " FARME > ISTOTAKO ZAMSr^ FARME ZA POSB»^ V MESTO. poročamo, da se naročijo na Za poŠtenO postrežbo dnevnik "ENAKOPRAVNOST", zagovornika delavskih interesov. UPRAVNIŠTVO. obrnite i»a D. STAKICfl & J. 15813 WATERLOO ^