Duhovno iivLJ€nj€ LA VIDA €S PI RITUAL "M 5 3 * XXI * AVGUST UN GRATO ANIVERSARIO Le fiesta de la Asuncion de Maria resulta a nosotros eslovenos, resididos en la Argentina sumamente grata; no solo que nos habla del ultimo dogma promulgado hace unos anos por el Su-mo Pontifice Pio XII; mas aün: la fiesta de la Asuncion de Maria nos hace remontar un ano atras reccrdandonos Je la magnifica concentracion religiosa eslovena, en la cual los eslovenos libres celebraron en un pais libre el 609 am-versario del P Congreso Catolico Eslo-veno. I Comenzo el Congreso referido el dia 15 de agosto de 1952 oficiandose una misa previa invocacion del Espiritu Santo y siendo el orador solemne ahora ya difunto prelado el Mons. Odar, pro-pulsor ferviente e incansable del Congreso. A la tarde del mismo dia hubo tres reuniones: de los Jovenes Eslovenos, de las Jovenes Eslovenas y de loe padres y ninos eslovenos. Semanas antes efectuaronse las sesiones de los Comites Misional, Social y Sacerdotal del Congreso. El principal dia del imponente Congreso Catolico se llevö a cabo el domingo 17 de agosto en los jardines del espa-doso Colegio de Don Bosco, en la loca-Hdad de Ramos Mejia. Se režo ahi la misa a cargo del padre espiritual de la colectividad eslovena, Pbro. Antonio Orehar, y se procediö despues a las conferencias, de las cuales la mäs lucida e inolvidable resultö la del prelado Luis Odar, hablando sobre los Naslovna stran: Cerkvica na otoku Blejskega jezera je čudovit izraa velike ljubezni, ki so jo imeli naši predniki do Marije fundamentos de la reforma religiosa ) moral de la vida catolica. Destaco e* ilustre conferendsta el peligro amen»' zador del materialismo practico que n0* rodea por doquiera que nos dirijamO’’ acentuč la necesidad de participar en lj vida sobrenatural de la Iglesia Catolic» de apartarse de los errores intelectual6* presentes y de las aberraciones morala que actualmente estan disgregando a 1» sociedad moderna; subrayo la importan cia de la fidehdad a los prindpios eri5' tianos y al uso cotidiano de la oraciof>; terminö diciendo que los catölicos esP veno* no debian jarr.as desvincularse d‘ la Iglesia, sino quedarle fieles, unidos 1 ella con los lazos de la caridad sobren» tural e impregnados del optimismo in' quebrantable. Vale la pena de repeti( estos profundos pensamientos del noble locutor ya que pueden ser apreciado' somo su testametno legado a nosotro-todos, compatriotas y admiradores difunto prelado. Dos resultados inmediatos arrojö d Jucido congreso: la creacion del Consej0 de Cultura Catolico que ahora ya de= empena su actividad benefica entre ln* eslovenos en la Argentina; y la suh scripcion de la peticion dirigida al obif po de Marquette (U. S. A.), para pro seguir con el proceso canonico de nuK tro gran obispo y misionero Baraga. Recordando pues en el m es de agosto corriente el primer aniversario del men cionado Congreso rogamos a la Virgo11 Maria, reina del pueblo esloveno, hagJ prosperar tambien en adelante las fe soluciones del Congreso y librar a !J patria de la semilla diabolica del comu nismo impio. Joe Juck OB PRVI OBLETNICI SLOV. KAT. SHODA V IZSELJENSTVU Prof. LOJZE GERŽ1NIČ DR. ODAR — OČE SHODA Preteklo je eno leto od 1. slovenskega katoliškega shoda v Argentini in, ko to pišem, en mosec od smrti prelata dr. Odarja. Danes se srne in mora povedati, da bi brez dr. Odarja tega in takega shoda ne bilo. že v začetku druge polovite leta 1051 Je bližajoča sc 00. obletnica 1. shoda v Ljubljani prelatu dala misel o prireditvi katoliškega shoda za izseljence. Bita je to oblika, katero so končno porabile skrbi o usodi našega naroda, zlasti Pa izseljencev. Rajnki je kot os|ter opazovalec in kritičen realist globoko prodrl v naše razmere in odkrival vzroke 'h pogoje zanje. Ta odkritja so ga moč-no in neprestano vznemirjala. Ni tajil dobrih pojavov, — bolj kot kdo drug je znal najti vrednote duha in srca, dostikrat skrivane in skrite, — obenem im je videl, da gre marsikaj narobe, tavzdol, nazaj. ,,Kaj vse drugo poma-8», če med nami izginja vera?“ In je Prišel na dan z žalostnimi dejstvi, da takoj razloži odkod in zakaj. „Narav-ni tu družbeni čut sta v mnogih otopela, v vseli sta v nevarnosti. Naša kulturna laven se vsem lastnim hvalnicam v posmeh niža in niža. Ali ne vidite, kako gjno volja za skupnost in kako je povezano s preje naštetimi minusi ' naših, postavkah? Kje je danes naša domovinska misel in na čem stoji?“ Potem pa je prišlo glavno: kako vce. Piti novega zdravja, kako poduhoviti ozračje, kako ovreti tok navzdol, kako zbrati in kako urediti vse delavne sile in z njimi premakniti, kar je otrpnilo. Spoznal je in zapisal: „NOV SLOVENSKI KAT. SHOD JE POTREBEN. Bolj ko kdaj poprej. Dal naj nam bi kot naš prvi „silno podlago“ za novo organizirano katoliško življenje med nami.“ (Ož XX, str. 140.) Prav katoliški shod združuje tisto, kar smo potrebovali.* Dr. Odar ni zanikal važnosti manifestacije, a dobro vedel, da je to za mnoge le nekaj zunanjega. Poudarjal pa je posebno troje: 1. „. . . shod se bo moral v prvi vrsti pečati z našimi aktualnimi stvarmi. . . če hočemo živeti kot slovenska katoliška skupnost, si moramo ta vprašanja rešiti, tire za. naš obstoj.‘‘ (ib.) 2. Zediniti se moramo za „enoten program in načrt za delovanje na vseh odsekih katoliškega življenja“ (Ib.). In za to je shod še bolj potreben kot za 1. točko, kajti skupen načrt je delo * Za. 5. slovenskega katoliškega shoda leta 1923 v Ljubljani so to vrsto prireditev tako opredelili: 1. V luči katoliške vere si hočejo (.zborovalci) pojasniti in razbistriti važna. . . vprašanja, ki so na dnevnem redu. . . 2. Z združenimi močmi si hočejo po teh načelih dati vrhovne smernice in splošne načrte za delo. . . 3. Z neustrašenim pogumom hočejo manifestirati za svoja katoliška načela in . . . prikazati zvestobo do Cerkve. skupnosti. Potreben je dogovor j» ta dogovor je naloga pripravljalnih odsekov, 3. Vse pa bo prazno, če ne bo osebe ali ustanove, ki bo pazila, da se sklepi, ki jih bo shod sprejel, tudi izvrše. Tako je prišlo do zamisli Slovenskega katoliškega kulturnega sveta, nove oblike ,,Slovenskega katoliškega odbora“. Ul ga je zasnoval 1. katoliški shod leta 1892, a v zgodovini ni zapust.l sledov. Velik del njegove naloge je prevzel en sam človek, formalno 2. podpredsednik tega organa: dr. Mahnič. Ko je podoba novega katoliškega shoda jasno stala pred nami, je prelat Odar pritegnil sodelavce in razdelil delo. Vodstvo in glavna teža na je vseskozi ostala na njem. S prepričljivimi in poučnimi članki je pripravljal prireditev. Delu v odsekih je pustil vso svobodo, bil pa je na razpolago s sveti in idejami. Vse resolucije je pregledal, predlagal nekatere spremembe — največ je šlo za krajšanje in za določnost ter pravilnost izraza, llesolucije glavnega pripravljalnega odbora so njegovo delo, so izvleček iz njegovega velikega govora na shodu. Shod je naložil predsedstvo glavne ustvaritve — Slovenskega kulturnega sveta — dl'. Odarju. Sprejel je in se tako še tesneje povezal z usodo katoliškega shoda v Buenos Airesu. Sam je tudi izvršil delo, ki naj bi ga po prvotnem načrtu opravili odseki: razložil in utemeljil je resolucije na skoro 20 straneh t-ojnc številke, ki je bila posvečena shodu. NAMEN SHODA Shoda se je udeležilo okrog 1000 rojakov in kot manifestacija je brez dvoma uspel. Res je: udeležba bi mogla biti še večja, zanimanje bolj živo, odmevi močnejši in združujoče si!a bolj uspešna. Tisti, ki so shod pripravljali, bi lahko več storili; več l>j bilo treba o shodu pisati, ljudi in društva bi l»*1* ^ bolj vabili: vse osebe niso bile dot*" izbrane, nekaterih so udeleženci morn* pogrešali. Tem kritikam je laliko P°tr' diti; bolje: že v naprej bi jih lahko 1* stavili. Praktično se namreč vedno v - v storiti in se nikoli ne da P11 ustreči. Ali je shod dosegel druga dva nAin^ na? To se pravi: Ali je našel pero* vprašanja in jih pravilno rešil? Ali jf izdelal načrt za delo in ravnanje? K prvemu sem doslej slišal dve Pr*' pombi. Ena je tale: čas za študij je b* prekratek in premalo poznavalcev »tv®' ri je bilo pritegnjenih. Zato dognanj* niso eanesljiva in temeljila. — Spet j Lahko pritrditi, obenem pa stopiti ** stran resolucij in njih avtorjev. Odsekov jo bilo veliko, problemi na se dad6 poljubno deliti, marveč segajo 09 globoko in na široko. Osnovna vprašanja so tista, katerim se je posvečal gl»v' ni pripravljalni odbor, duhovniški od-sok. odsek zn ljudsko vzgojo in to0-brazbo in deloma organizacijski odsek Bile so skupne seje, vendar do kakeg9 temeljitega dela tam ni prišlo. V od-sekih se je čutilo, da bi lahko vsakem11 področju odmerili no več let dela in d» bi metode in raziskavanja izpopolnil' ! in krog sodelavcev razširili. A s tem t>* onemogočili shod v letu 1952, ko je bi* IX) prelatovem mnenju — in nihče O* oporekal — že nujno potreben. Onemogočili bi ga pa tudi pozneje. Zakaj študij je dolg, življenje kratico. Pa še nekaj: razmere se spreminjajo. Strokovnjak1 bi n. pr. mogli dognati vse, kar človeški mn vidi v našem družbenem živijo nju do konca leta 1951 in na tej podlagi hi izdelali načrt za spremembe n* boljše. To delo bi vzelo recimo 3 let* In ko bi resolucije izšle, bi za m»rsik*J no veljale več. Ta razlog je vporaben tudi proti drugi kritični pripombi: da sO resOlu- 54r Organizator lanskega slovenskega katoliškega shoda med izseljenci v Argentini pokojni prelat dr. Alojzij Odar clJe premalo konkretne. Nanjo pa je Ogovoril že dr. Odar (Resolucije in “Jih pomen, Dž XX, str. 328): „Življe-“Je je preveč pestro, da bi mogel katoliški shod izdelati natančen program; *■*0 katoliški shodi nujno ostajajo le Pl načelnih smernicah.“ Z» soočenje z obema kritičnima pri- pombama je pritegniti tudi dejstvo, da so v odsekih delali ljudje, ki se s svojimi problemi niso bavili prvikrat, marveč jih premišljujejo od prvega dne begunstva, imajo Za to preučavanje strokovno pripravo in stalno delujejo na svojem področju. Za vsakim stavkom, d A, za vsakim izrazom v resolucijah je veliko branja, opazovanja, razmišljanja, razgovorov, poskusov. Resolucije niso površen izdelek in skušajo hoditi srednjo pot med preveč splošnimi idejami in abstraktnimi načrti, pa med preveč nadrobno in le enodnevno prikrojenimi rešitvami. Kdor prizna, da so dobre, zahteva pa, da bi bile boljše, je 100% zagovornik shoda. Njegova zahteva je namreč brezpredmetna, kajti „mijboljše je sovražnik dobrega“. Da vsebujejo resolucije načrt za prihodnost, nihče ne taji. Dobra plat načrta je, da ni revolucionaren. Vanj je vdelano to, kar se je obneslo. Zahteva ločitev deia in daje pobude organizacijam. Zelo pa naglasa ureditev naporov, medsebojno pomoč, podreditev skupnim idealom. Za vse to utanavlja Slovenski katoliški kulturni svet in Slovenski katoliški organizacijski svet. Glavna pripomba proti temu poglavju shoda ni kritična, ker jo je bilo slišati pred shodom in resolucijami prav tako kot poslej. Glasi se: vse to ostane na papirju. Na dnu te temne trditve so preveč posplošene izkušnje: črnogledo ocenjevanje naše skupnosti, nezavedna obsodba samega sebe (Uspeh shoda je vendar odvisen od vseh in od vsakega, če trdim, da uspeha ne bo, trdim tudi, da Jaz ne bom k uspehu nič pripomogel). Lahko pa za skeptično kretnjo tiči tudi želja, ali matematično povedano: Vse ostane na papirju t. j. želim da vse ostane na papirju. Srbska ljudska modrost je take vrste želje izrazila v dveh verzih, kjer je glavna oseba — baba. USPEHI SHODA Po enem letu bi se zdelo, da je o pomenu, o učinkih in o sadovih katoliškega shoda lahko govoriti. Pa ni tako lahko. Smo namreč v svetu in razmerah, kjer je življenje hitro, delo pa počasno. Stvari, ki so doma mogle biti narejene v enem mesecu, se tu čeeto dadö izvesti šele v enem letu. Primerjanje » prejšnji' mi katoliškimi shodi nas ne sme m®-titi. Tu smo neznatna skupina, ki <* stalno bije za obstoj, ki ni oragničn« nastala, marveč si umetno daje oblik»’ Kako različna so razmerja posameznik» do celote in kako drugačni nameni i® sredstva celote doma ali na tujem! V0" ma je n. pr. vestnost v poklicnem del® ne le izpolnjevanje osebne naloge, teni" več neposredno ustvarjanje duhovnik' družbenih in tvarnih dobrin za narodu® skupnost. Kmetovo življenje na i*>lju v družini, v fari, v občini je dajalo vs® troje: tvarne dobrine, je tvorilo z £‘v' ljenjem kmetov sovaščanov in dežel»-nov vsebino našega kmečkega stan®/ njegove moči, vestnosti, poštenja, izr®-čil itd. Uradnik je že s službenim deloi® nosil v skupno zakladnico vrednote svojega področja. Predvsem poklicno del® je pomenilo slovensko šolstvo, sodstvOt trgovino, industrijo itd. Tega na tujei® ni. Z delom v pisarni ali v tovarni neposredno slovenski skupnosti ne daš nič. Vse to je treba storiti tk> pokli®' nem delu. Stanov ni več, so le predstavniki nekdanjih stanov. Zato ni več nravnega in duhovnega bogatenja gredi lju' d j svoje vrste in poklica; medsebojnega oplajanja okolja in poedinca ni več. K® se zberemo In nekaj hipov skupaj preživimo, si ze ves dolgi teden moreni® dati le malo in ko se spet vidimo, n® vehi, koliko si v tem času Izgubil ln T kakšne nevarnosti odhajaš. V' takem položaju je delo za skupnost neprecenljivega pomena za vzdrža-nje vsakogar ,,nad vodo“. Da so sadovi takega dela skupnih naporov zelo važni/ da je v njih smisel našega bivanja T tujini — o tem pri verski in ideološki emigraciji ni dvoma. Seveda je pogoj/ da so gibala prava. Vse to je katoliški shod X’ Buenos Airesu Jasno pokazal ti* vse pozval na delo. Kljub kratki dobi — za te razmere zelo kratiti ___ se mo- Nad belo Ljubljano visijo temni oblaki ** da je v tein uspel: stare delav- Ce je tesneje združil, prepričal nove; Ustim r>a, ki iz različnih razlogov nočejo uvideti stvarnosti, izrvil zadnje "pravičllo Iz rok. Aut — aut! argentin-*ega katoliškega shoda ima za našo skupino poddbno pomebnost kot isti *Uc 1. slovenskega katoliškega shoda *n njegovega klicarja za ves narod. 1- slovenski katoliški shod je v- reso-kttijah odseka za katoliško življenje 'zJavil, „da mu je pred vsem namen po-lv*tj versko življenje ter vsestransko Prebuditi In okrepiti katoliško zavest v ®l°vencih.*‘ škof Missla je v svojem govoru naglasil, da bodi delo predvsem t,lrnieno z molitvijo. Naš shod je v re-•olucijah glavnega pripravljalnega od-postavil za temelj našega življenja krščanski idealizem ln dr. Odar Jo v govoru posebej omenil praktični po-P16® molitve. V spominih duh, svetnika krbca pretrese navedba Mahničeve o delu dr. J. E. Kreka: ne bo “helo veliko blagoslova, ker delavni ,no* premalo moli. Ali ni zgodovina te-ga že potrdila? Za naš shod bo ključ Uuli tukaj Kar je shod doslej prinesel, *e dala molitev, je dalo delo združeno Predvsem z molitvijo. Mnogočesa še ni, ker za mnogokaj ni bilo molitve, ali pa je bilo le delo brez molitve. Iz tega izvira prva zahteva za nadaljuj pot: brezpogojno je treba ure», ničiti resolucije glavnega pripravljalnega odbora. Shod je ustanovil Slovenski katoliški kulturni svet. Slovenski katoliški kulturni svet obstoja in dela. Pod dr. Odarjem se je zbral na 6 sejah, pod novim predsednikom univ. prof. dr. Lenčkom enkrat. Seje so pokazale, kako je že redno sestajanje odgovornih in poklicanih ljudi s kulturnega področja bila res nujna potreba. Ive pregled celotnega področja more odkriti to, kar še manj. ka; more omogočiti združenje doslej razpršenih energij; privede do objektivne ocene kulturnih pojavov, kar je pogoj za napredovanje. Predvsem pa je to organ, ki mu je katoliški shod naložil skrb, da se bodo resolucije izvajale. Ker so v Slovenskem katoliškem kulturnem svetu zastopani gospodje Iz domala vseh naših kulturnih ustanov, pridejo opozorila in pobude od sej naravnost v društvo ali podjetje, ki naj to ali ono stori. Poleg tega so v okviru Slovenskega katoliškega kulturnega sveta že dosedaj komisije za tečaje, za it- dajanje življenjepisov velikih Slovencev, za nabavljanje, razdeljevanje in ocenjevanje znanstvenih, poljudnih in leposlovnih knjig.-iko kdo toži, da se Slovenski katoliški kulturni svet še z ničemer ni javnosti predstavil, pozablja, da to ni izvrševalna ustanova. Njena naloga je, da že delujoča društva in posameznike podpira, združuje njihove frude, opozarja na potrebe, na še ne izvršene zadeve in na napake. Naj lepše znamenje je, da je pri večini organizacij Slovenski katoliški kulturni svet našel veliko razumevanje in smisel za sodelovanje. Najvišja tvorba katoliškega shoda torej vrši svojo nalogo in vzbuja upravičene upe. Nasproti temu stoji, da še do danes (19. julija) ni prišlo do sestave Slovenskega katoliškega organizacijskega sveta. Naj bodo vzroki že kjerkoli, vsem nam zvene kot graja optimistične besede pokojnega prelata: ,,Ustanovitev organizacijskega sveta pomeni velik napredek v naši katoliški skupnosti. V domovini se tako visoko nismo povzpeli. Katoliško življenje med nami se bo moglo sedaj pravilno urejati. Potrebno je le, da vsi organizacijski svet priznamo in da se mu naše organizacije v smislu statuta podrede.“ (Dž XX, str. 343.) če je nameščen Slovenski katoliški kulturni svet na vrhu, je mesto Slovenskega katoliškega organizacijskega sveta v sredi. Od njega je pričakovati novih možnosti in sil navzdol in navzgor. OBRAČUN Vsaka obletnica katoliškega shoda Je najprimernejša prilika, da se za hip ustavimo, da osvežimo spomin, kaj smo tedaj hoteli in sklenili, da premerimo prehojeno pot, pregledamo dosežene uspehe In priznamo pomanjkljivosti. Ob prvi obletnici ugotavljamo med uspehi predvsem še postavke shoda samega. Vrednost velike manifestacije, ki Je proglasila naš lastni materializem ** najbolj nevarnega sovražnika in post«' vila vse naše življenje na temelj krščanskega idealizma. Poziv vsem k sodelovanju, k ureditvi dela in pomnožitvi storilnosti.* Dalje je dal shod naslednje: Jasno oblikovane misli o vsem važnih vprašanjih naše skupnosti. Odobritev prtskušenih sredstev in uvedb» nekaterih novih. Zavarovanje trajnosti pogonske moči z ustanovitvijo Slovenskega katoliškega kulturnega sveta i° Slovenskega katoliškega organizacijskega sveta. Prvi naj bi se z uspešnim delom razvil v avtoriteto na kulturnem področju za vse Slovence-izseljence' drugi naj bi bil urejajoči organ v meddruštvenem življenju Slovencev v Argentini. Pripravljenost za delo po smernicah katoliškega shoda je razveseljiva im vsaj nekatere organizacije so svoje načrte tem smernicam prilagodile. Med opustitvam) je najbolj boleča ta da se organizacijski sveit še ni sestal. Med ovirami je najbolj žalostno nezaupanje združeno s sumničenjem; petem načelna črnogledost; potem slado-kusno stikanje po hibah, k) nima najmanjše volje do pomoči pri gradnji. S° to bolezenski pojavi, ki niso novi. Z» pomenljivost katoliškega shoda govori to, da so ob njem nekateri oboleti ozdraveli ali se vsaj zboljšali, drugi p* padli v bolezen. Na klic ant — ant! j® pač bilo treba ogovoriti. Po vsem tem so uspehi večji od neuspehov. Za kratko dobo enega leta j® to razveseljiv obračun. Zdaj velja zavihati rokave, da bo drugo leto razmerje še ugodnejše. * še noben katoliški shod ni da) ta- kega povdarka mladini; njej veljajo resolucije mladinskega, fantovskega ib dekliškega odseka. AVG 1- l’i'va sobota- Vezi sv. Petra. Trinajst let po Gospodovi smrti se je začelo v Jeruzalemu drugo prega n jan j e kristjanov. Nekaj dni po veliki noči bi moral biti Peter obsojen, a noč preti usmrtitvijo je angel Petra izpeljal iz ječe. Verige, v katere je bil sv. Peter v ječi vklenjen, je osrednja misel dneva. -• tO. nedelja po binkoštili. Bog usmiljenja sprejme grešnika, če se mu približa ponižen in skesan, o tem nam govori današnji evangelij. Sv. Dominik, spoznavalec. Doma iz Španije. Je ustanovitelj reda dominikancev. čistost nauka in sveti rožni venec sta bila njegova življenjska naloga. Umrl je v Bologni leta 1221. Marija Snežna. Tako se imenuje ena od štirih slavnih rimskih bazilik. Bolj znana je po imenu Maria Maggiore V 4. stoletju, tako pravi legenda, je Marija s čudežem pokazala, kje hoče imeti cerkev. V noči dne 5. avgusta je na kraju, kjer stoji danes imenovana cerkev, zapadel sneg. Odtod tudi ime. 6- Spremonjenje Gospodovo. Gospod se je na Taboru vpričo treh najintimnejših apostolov spremenil. Sv. očetom je to eden največjih čudežev v Gospodovem življenju. ■ Prvi petek. Velike so obljube Srca Jezusovega! tl- nedelja po binko6tih. Ob pre-niišljanju evangelija o ozdravljenju gluhonemega ponovimo danes krstno obljubo. Pri krstu se je z nami zgodilo v nadnaravnem redu" to, kar UST se je z gluhonemim v naravnem. Bogu hvala! 10. Sv. Lavreneij, mučenec. Je eden najslavnejših rimskih svetnikov. Ko so ga pekli na ražnju, se je v smehu pogovarjal z mučitelji. 11. Sv. Klara, devica, umrla leta 1253 v Assisiju, je- ustanoviteljica ženske veje frančiškanskega reda. 15, Vnebovzetje blažene Device Marije ali Veliki šmaren. Danes praznujemo smrtni dan nebeške Matere, njeno vnebovzetje in kronanje za Kraljico svetnikov. Za nas mora biti to dan veselja, saj je naša mati dosegla pri Bogu za človeka največje povišanje. Tam prosi za nas. 16. 12. nedelja po binkoštili. S to nedeljo začenjamo teden krščanske ljubezni. Saj je to nedelja usmiljenega Samarijana. Ljubezen do Boga in bližnjega je bistvo krščanstva. 2 0. Sv. Bernard, opat in cerkveni učitelj, umrl leta 1153 v Clairvauxu. Torej je letos poteklo 800 let. Je drugi ustanovitelj cistercijanskega reda. Znan je po svojih govorih, ljubezni do Marije, ustanovitvi mnogih samostanov in vpliva na veg tedanji svet. 21. Sv. Ivana šantalska, vdova, umrla leta 1641 Je duhovna hči sv. Frančiška Šaleškega. Znana je predvsem po izredni ljubezni do revežev. 2 3. 13. nedelja po binkoštili. Hvaležnost do Boga ln nasproti ljudem, o tem razmišljajmo danes! 24. Sv. apostol Jernej. Doma je bil iz Kane Galilejske. O njem je Kristus dejal: ,,Glejte Izraelca, y katerem ni zvijače!“ Armenci ga časte kot svojega apostola. 27. Sv. Jožef Kalasanc, spoznavalec, umrl leta 164,8 v Rimu. Zbiral je otroke in jih učil katekizma in molitve. Je ustanovitelj kongregacije krščanskih šol. 28. Sv. Avguštin, škof, »poznavalec in cerkven; učitelj; umrl leta 430 v Hiponu v Afriki. Spreobrnil se je po stiku s sv, Ambrožem. Boril se je zlati proti krivi veri Manihejce*; Je eden največjih, če ne največ!1 cerkveni učitelj. Imenujejo ga ,,doktorja milosti". 2 9. Obglavljenje sv. Janeza Krstnik*-Berimo danes sv. evangelij, kjer se popisuje eden najbolj romantični!1 prizorov sv. pisma Nove zaveze! 30. 14. nedelja po binkoštih. Včasih »e je imenovala ta nedelja nedelj* božje Previdnosti. Zapomnimo s1 veliko misel: „Iščite najprej božjega kraljestva!“. . . MARIJINO SRCE IN NAS ČAS ALOJZIJ KOŠMERLJ M arija je najslajša skrivnost naše vere, pravi pisatelj Guardini. Celo leto jo sla-vi sveta Cerkev v števihtih lepih in pomenljivih praznikih. Mesec maj posveča ves Marijinemu češčenju in tudi avgust stoji ves v luči Marijine slave. Glavni prazm\ avgusta je Marijino Vnebovzetje, spominski dan njenega dopolnjenja in poveličanja, \i mu naš narod lepo pravi Veliki šmaren, Velika Maša, Velika Gospojnica. Je to praznik, k' spada med največje v cerkvenem letu in ga Cerkev slovesno obhaja že od davnih časov. Po 1. novembru svetega leta 1950, k° ie sveti oče Pij XII. pred zastopniki vesoljnega kdt°liškeKa sveta proglasil Marijino Vnebovzetje kot versko resnico, se je slovesni značaj tega velikega praznika še povzdignil in je praznik dobil tudi posebno prazniško mašo. Odkriva se nam ta dan ves globoki pomen zvestega, bogovdanega življenja, k' mu je obljubljeno v nebeškem kraljestvu večno, neminljivo plačilo. Ob osmini praznika Vnebovzetja obhaja Cerkev od leta 1942 dalje poseben praznik prečistega Marijinega Srca. k’ ga je za dan 22. avgusta za vesoljni ka' toliški svet določil sveti oče Pij XII., p°' tem k° ie isti papež posvetil ves svet Srcu nebeške Kraljice in Matere. Prat' nik ima posebno mašo m posebne duhoV' niške hvalnice. Sladkemu Srcu Marijinemu, njegove' mu češčenju in poslanstvu, posvetim0 duhovno misel meseca avgusta. ČEŠČENJE BREZMADEŽNEGA SRCA MARIJINEGA V ŽIVLJENJ1-' CERKVE Središče vsega katoliškega bogočastp je Jezus, naš božji Zveličar. Vzporedm1 z Jezusom pa Cerkev od vseh početk011 časti tudi Marijo, kj ie s svojim božji"1 Sinom po naravi in milosti na najtesneje način združena. LJikjer v k^toliskc”! svetu Marijino češčenje ni ločeno °° Jezusovega. Tako se je zgodilo tudi 1 češčenjem presvetih Src. Češčenje pre\ svetega Srca Jezusovega je po narav" zvezi in nujnosti pripeljalo k češčenj" brezmadežnega Srca Marijinega. O Marijinem Srcu nam že sveti Luk0 ljubeznivo govori v svetem evangeliju, ko popisuje, k,a){o se je Marija radovala v svojem duhu, k° je pela v hiši svete Elizabete svoj čudoviti slavospev. Ob napovedi starčka Simeona se je streslo to njeno Srce, ko je slišala, da bo prebodeno ■j mečem bolečin. V prazniški maši pre-čistega Marijinega Srca beremo iz istega evangelija sv. Luka, k^k0 )e Marija, potem ko je našla Jezusa v templju, premišljevala njegove besede v svojem srcu. E. vsega se že vidi, kak° je Eilo že Jezusovim učencem in prvim Kristjanom drago in ljubo, misliti na radosti in bolečine Marijinega Srca in kak° tadi so Se apostoli m verniki že v tistih časih zatekali k Srcu te najslajše Matere po tolažbo in pomoč. Misel na Marijino Srce, na njegove odlike in kreposti spremlja sveto Cerkev v vseh dobah njene zgodovine. Javno in shlošno češčenje prečistega Marijinega Sfca pa je bilo po božji Previdnosti, kakor češčenje Jezusovega Srca, pridržano 'jovim m poslednjim časom, ki jih označuje veliki odpad množic, pa jim je zato oeščenje presvetih Src dano od Boga v znamenje in poroštvo rešenja m zveli-canja. Početnik liturgičnega češčenja Jezusovega m Marijinega Srca je bil v 17. st°letju sveti Janez Eudes. Leta 1805 je Papež Pij VII. dovolil obhajanje praz-'Jjk.a prečistega Marijinega Srca vsem sk°fijam in redovnim družinam, K1 bi fa to prosile. Ustanavljati so se začele latovščine prečistega Marijinega Srca. osebno znamenita je bila v cerkvi Ffaše Jube Gospe oa Zmage v Parizu, potrjena lot nadbratovščina po papežu Gregoriju E Tej nadbratovščini se je pridru-.a k°ncem 19. stoletja bratovščina Manjinega Srca pri svetem Petru v Ljublana V zapisnik bratovščine je bilo vpi-5anih nad 20 tisoč udov. Leta 1855 je Papež Pij IX. odobril posebno praznijo *«0 in prazniški oficij v čast Mariji- nemu Srcu, kakor je bilo to že preje odobreno za presveto Srce Jezusovo. Od tega leta dalje je češčenje prečistega Manjinega Srca zavzelo nepopisen razmah. Redovne družine, škofije, dežele, narodi se posvečujejo Marijinemu Srcu v slovesnih urah svoje zgodovine. Ob Jezusovem Srcu stopa Marijino Srce vedno bolj v ospredje, z velikim odpadom prihaja veliki Marijin čas. Ko se Marija v letu 1917 prikaže trem nedolžnim otrokom v Fatimi na Portugalskem, naroča, naj se ves svet posveti njenemu brezmadežnemu Srcu. Tako je Fatima postala odločilna postaja v češčenju Marijinega Srca. Leta 1942, sredi strašne vojne vihre, je papež Pij XII. to Marijino naročilo na slovesen način izpolnil. Poznana nam je njegova pretresljiva posvetilna molitev. Obenem je, kot že v uvodu omenjeno, ukazal poseben, slovesen praznik Manjinega prečistega Srca s posebno, novo prazniško mašo in novim praz-niškim oficijem. Svetega očeta Pija XII. imenujemo pomenljivo papeža naše ljube Gospe Fdtimske. Bil je posvečen za škofa 13. maja leta 1917, prav isti dan in skoraj isto uro, k° se je Marija prvič prikazala fatimskim pastirčkom. Vse njegovo delovanje v škofovski in papeški službi je v najožji zvezi s fatimskimi dogodki in napovedmi. Javno je bilo objavljeno, da mu je bilo dano videti one dni, ko je proglasil versko resnico o Marijinem Vnebovzetju, trikrat oni veličastni sončni čudež, k' so ga gledali fdtimski otroci m številni romarji ob zadnjem prikazanju nebeške Gospe, 13. oktobra leta 1917. Ko je posvetil Marijinemu Srcu leta 1942 Cerkev in vesoljni svet, je leta 1952 isto storil tudi z Rusijo, izpolnjujoč s tem drugo Marijino naročilo. PREDMET IN NAMEN ČEŠČENJA MARIJINEGA SRCA Ku^or pri Srcu Jezusovem, je tudi v tej pobožnosti njen prvi in poglavitni predmet, prevzvišena in najsvetejša Manjina oseba. V njej pa njeno resnično, živo Srce, najplemenitejši del njenega deviškega telesa, vir njenega čudovitega življenja, sedež njenih radosti m bole-čin, predvsem pa središče in podoba njene najčistejše in naj po polnejše ljubezni do Boga in do ljudi. Sveta Cerkev 0 tem takole uči: ,,Presveto Srce Device Marije je treba gledati \ot središče Svetega Duha, sedež vseh njenih najsvetejših čustev m podobo njene najgorečnejše ljubezni." Čudovito lepo izražajo vse to mašni spevi na praznik prečistega Manjinega Srca. Vstopni spev poje: „Ves sijaj \ra-Ijevske hčere je znotraj, ogrnjena je v zlato vezenje, v pisano t\ano obleko . . . Iz srca mi vre lepa pesem, svoja dela posvečujem Kralju ..." Berilo iz knjige Modrosti pravi: „Deni me \°t pečat na svoje srce, kot pečat na svojo roko, ka)tl močna kakor smrt je ljubezen . . . mnoge vode je ne smejo pogasiti in reke je ne bodo poplavile . . ." Stopnišči spev opeva Manjino lepoto m dobroto: „Afrč omadeževanega ne more priti nanjo. Odsvit večne luči, zrcalo brez madeža m podoba njegove dobrote . . . Moja duša poveličuje Gospoda m moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju ..." Darovanjski spev oznanja Marijino moč: „Ker st ravnala možato m je bilo utrjeno tvoje srce, zato te je tudi roka Gospodova okrepila m boš blagoslovljena na veke." Predmet našega češčenja je torej to p rečudežno, plemenito, svete ljubezni polno Srce Marije, k' ;c prva za Bogom, da ji zato v vsem stvarstvu ni nihče enak- Vedeti, da to Srce nebeške Matere Manje m nikdar v grobu strohnelo, da je bilo, kakor Jezusovo, obvarovano zadnjega in največjega ponižanja Adamovih potomcev, do po slavnem vnebovzetju živo bije v Marijinih prsih v nebesih, polno materinske ljubezni in blage pozornosti to je za nas vse vir neizmernega veselja, tolažbe m zadošče' nja. Zato je praznik Marijinega Vnebo' vzet ja kakor temelj za praznik Mariji' nega Srca. Brez vere v Manjino Vnebo' vzetje bi nam manjkal resnični predmet pobožnosti do njenega prečistega Srca Pobožnost do Marijinega Srca naj nä* zbližuje z Marijo, po njej pa s Kristusov in z Bogom. Bog nam je dal Kristusa p° Mariji; po Mariji moramo mi h Kri' stusu. Manja ničesar bolj ne želi, kot & hi nas vedno bolj navezala na Kristusa. ki je pot, resnica in življenje. Mati Kri' stusova m naša duhovna Mati hoče 1‘ eno, da bi v nas živel Kristus in bi rt*1 živeli v njem. V Fatimi je božja Mati temu glavne' mu namenu dodala še poseben zadostil*11 značaj, k° )e v enem svojih prikazovan) pokazala otrokom svoje Srce, ovito 1 trnjem, proseč pokoro in zadoščevanj* za žalitve, k> jih trpi in priporočajoč ob' bajanje prvih sobot v ta zadostili*1 namen. POSLANSTVO MARIJINEGA SRCA V SEDANJE SVETU Če gledamo z vernim očesom v skr,v' nostno poseganje božje Previdnosti življenje sedanjega sveta, moramo reci, da se nahajamo v prav resnični Marijir*1 dobi. Manja s svojim prečistim Srcem bo prinesla svetu rešen je iz sedanjih stisK m tako težko pričakovani in zaželet*1 mir. Sama je ponovno povedala, da je usO' da vsega sveta po božji volji v njeni'1 rokah. Že leta 1830 sc je prikazala svet' usmiljenki Katarini Laboure v Parizu, držeč v svojih rokah zemeljsko kr0^°' Govorila ji je, da bo sveti I{riž preziran da bo krl tekla po zemlji, da bo ves sv<* pogreznjen v veliko žalost; da pa poten1 pride po njenem posredovanju doba rr*>' ru, ki ho dolga doba sreče m veselja Ona sama pa bo prehodila zemljo kak°’ zastava in bo svet spreobrnila ... V D* ebensten prizor ob prilik; razglasitve dogme o Marijinem vnebovzetju 1. XI. 1950 mogočen sprevod kardinalov, škofov in drugih visokih cerkvenih dostnjan. Mvenikov se pomika med neštevilno .množico po trgu sv. Petra tlrni je bila še določnejša. ?Japovedala je spreobrnjenje Rusije iti jončno zmago* s avle svojega brezmadežnega Srca nad vserni nasbrotnimi silami. Marija fdtunsja roma v naših časih °°t velija misijonarja po vseh deželah *Veta. tudi po pogansjih. Po z raju in P° zemlji se vozi bela Gospa in jajor zastava Kristusova jliče narode j živ* ,enJu po milosti. Povsod jo sprejemajo s sbostovanjem in vdanostjo. V sami Mo* kjer je danes središče organizira* pega brezboštva, je njen ji p, ji so ga ,a Prinesli diplomati in ga čuva pater aSumpcionist, ji edini sme tam. vršiti ja* tolišjo božjo službo. Z oltarja gleda ne■> bešja Gospa prav na jremeljsje stolpe, piše ta pater. Fdtimsja Marija v nepo* sredni bližini modernega antijrista . . . Glede spreobrnjenja Rusije, ji ga je Marija v Fatimi napovedala, je prineslo zanimiv člancj .,Duhovno življenje“ v števil ji avgust-ojtober 1 ans je ga leta. Ker je to vprašanje izredne važnosti za Cerjev in za ves svet, se misli vernih ljudi vedno znova povračajo j njemu. FJadvse zanimivo je. jar o tem poroča amerišji pisatelj in velij Marijin apostol Mr. John Heffcrt. Leta 1948 je ta mož obisjal Lucijo iz Fatime, edino še živečo pričo Manjinih razodetij, k' zdaj živi skrito redovno življenje v neseni samostanu reda svete Doroteje na Portugalskem. Vprašal jo je: „Ali bo spreobrnjenje Rusije sledilo njenemu slovesnemu posvečenju brezmadežnemu Srcu Manjinemu, izvršenem po papežu in škofih katoliškega sveta'!“ Lucija mu je odgovorila pritrdilno. Vprašal jo je dalje: ,,Bo H potem nastopila napovedana doba miru!" Lucija pravi, da je tako re\la Marija. Se je vprašal: ,,Ali se bo ta mir v svetu upostavil brez nove svetovne vojne!“ Lucija mu odgovori: ,,Da, to je rekla naša Gospa.“ Hotel je še zvedeti, kdaj se bo izvršilo to posvečenje Rusije po katoliškem cerkvenem poglavarstvu! Lucija mu je odgovorila: ,,LJe preje, dokler se gotovo število katoličanov ne bo odzvalo prošnji naše Gospe.“ Ta prošnja Manje v Fatimi pa je bila sledeča: 7s[aj ljudje spremene svoje življenje, naj se posvete njenemu brezmadežnemu Srcu; naj radi in goreče molijo sveti rožni venec in naj prejemajo sveto obhajilo prve sobote v mesecu. (Poročilo je bilo objavljeno v listu ,,LAccion Catho-lique“, Quebec, Kanada, maj 1948). Kot vemo, se je posvečenje ruskih narodov med tem uresničilo. Sveti oče Pij XII. je na prošnjo katoliških škofov lansko leto, dne 7. julija, na praznik svetih slovanskih apostolov Cirila in Metoda, s posebnim apostolskim pismom posvetil Rusijo z vsemi njenimi narodi brezmadežnemu Srcu Marijinemu. V tern pismu pravi, da je to storil ,,v popolnem zaupanju, da se bodo po premogočni pomoči in varstvu Device Marije čimprej uresničile tiste želje, k’ jib gojimo mi, vi, vsi dobri po pravem miru, po bratski slogi tn po svobodi ...” (Prevod tega apostolskega pisma je prineslo ,,Duhovno življenje, št. 8'10, 1952). Veliki predpogoj, k1 ga je Marija v Fatimi stavila za spreobrnjenje Rusije, je tedaj uresničen. Jasno nam je, da bo to spreobrnjenje velikih ruskih narodov moglo biti le čudež božje milosti, izpro-šen po Mariji. Če gledamo delo pit »ti' kov, je to upanje prazno. Svetovna zvie' da je vedno enaka, če ne večja. Samo Bog in njegova presveta Mati nam moreta pomagati k slogi in miru. In množijo se glasovi v katoliškem svetu, k* pravijo, da se to veliko delo božje ljubezni in usmiljenja bliža svojemu uresničenju. V Rusiji sami je kljub dolgotrajnemu preganjanju in kljub vsej brezbožni propagandi še vedno živa ljubezen do Jezusa in do njegove presvete Matere. In priče pravijo, da to ne samo v starejšem rodu, marveč tudi med mladino. FJe dolgo tega so mladi aktivisti izrazili svojo željo po cerkvenem in ne civilnem zakonu. „Pravda“ je k°maj potlačila veliko pohujšanje. Otroci boljše-vikov hrepene iskreno po resnici, po Bogu. Tolažljivo je tudi zadržanje pravoslavnih cerkvenih poglavarjev zunaj Rusije. Večina teh metropolitov je sprejela papeževo posvečenje Rusije brezmadežnemu Srcu Marijinemu z velikimi simpatijami. Rumunski metropolit Visaridn Puiu, k> živi v Parizu, je pisal patriarhu Alekseju, poglavarju ruske uradne Cerkve v Moskvi, naj nikar več ne nadaljuje s svojo borbo proti katoliški Cerkvi j ki predstavlja gotovo najpopolnejšo obli' I ko krščanstva in je v resnici vredna ob- j čudovanja in spoštovanja in ne prega- . njanja. Tako se pripravljajo ugodna tla za ono veliko uro, ko bo Rusija p° svojem spreobrnjenju postala v božjih rokah mogočno orodje za spreobrnjenje Vzhoda in veliki most za združenje ločenih bratov s pravo Cerkvijo. TJaj bodo torej naša srca kljub vsem trenutnim zmedam svetovne politike polna vedrega in čistega optimizma. Delimo z velikimi sinovi Cerkve sveto zaupanje v dobroto in moč Manjinega Srca in vztrajajmo v svojih gorečih molitvah, da bi Marijina ura res prišla čimpreje. brezmadežno srce Marijino IN NAŠ NAROD Poln hvaležnosti, veselega ponosa m Lapanja mislim na povezanost sloven-skega naroda z Manjo in z njenim kra' h^vstjjm, materinim Srcem. Slovenci ‘mamo sicer velijo slabosti in pomanj-kljivostt na svojem značaju, \i so cesto vzrok mnogoterih brid\osti, a velika, ,skrena ljubezen do Marije je od nekdaj naša sveta dediščina. In ta ljubezen do Marije vedno znova popravi, kar mi u svoji grešnosti pokvarimo. V ljubezni do Marije naš narod lahko mirno tekmuje z drugimi k,atoliš\imi narodi na svetu. Morda zlasti narodom z južne poloble n‘smo lahko k.os v njihovem prekipeva' jočem čustvovanju, vendar se ob Mariji °*nehča tudi naše sicer malo trše srce in hitro so solze v očeh, \adar razkrivamo v molitvi ali navdušeni pesmi svoje duše Srcu Matere. Zato nas posvečenje Mariinemu Srcu ni našlo nepripravljenih. To posvečenje se je izvršilo v naši domovini sredi vojnega viharja. Ko smo po škofovem povabilu in naročilu 2 iskreno vernostjo opravili prvič vse' narodno zadostilno pobožnost prvih pet-Kov, smo zvedeli za posvetitev sveta brez-^dežnemu Srcu Marijinemu po svetem Metu Pij u XII. Prvim petkom smo pri' družili obhajanje prvih sobot, obenem ba povabili vse družine in vse stanove, naj se v tistih usodepolnih časih zaupno Posvete Jezusovemu m Marijinemu Srcu. in ljudje so se odzvali v izrednem ste* Mu. V' času silnega trpljenja, stiske in talosti, ogrožani od nasilja in vedno v smrtnih nevarnostih, so verni Slovenci b°ložili svojo in svojega naroda usodo v Jezusove in Marijine roke. Kakšni proz' luKi so bi h ti dnevi posvečevanja po na-m hišah m družinah, po naših vaseh in i'Äjh. po naših župnijah v mestu in na e*fIH Za družinskim in župnijskim je Pnslo posvečenje škofije in celega naro' “a- k' ga je izvršil naš ljubljeni T^Jadpa- sttr zadnji dan maja leta 1943, ob prilik^ pretresljive spokorne procesije z Marijo r'omagaj na tiag,ovml{. Kadar se kak človek, kakä družina ali tudi ves narod izroča Bogu m Mariji, s tem ni rečeno, da bodo odslej obvarovani vsega trpljenja, saj je zapisano, da ,,mo' ramo iti v božje kraljestvo skozi mnogotere bridkosti". tno pa je gotovo, da za dejanje popolne posvetitve Bog m Manja zagotavlja svojo pomoč in svoje varstvo. In tako smo v božjem varstvu in pod Manjinim plaščem mi na tujem in verni narod doma. Pišejo od doma, da so cerkve polne in ne le starih, ampak tudi mladine. In tisti, k1 danes doma še v cerkev hodijo in to je le še ogromna večina, ne delajo tega iz navade in golega izročila, ampak iz prepričanja. Ko smo bili še doma, smo v onih silnih preizkušnjah obljubili Manji, da bomo njenemu brezmadežnemu Srcu sezidali narodno svetišče. V begunstvu smo zaobljubo obnovili. Zdaj pa čakamo, da nas Manja popelje domov, da bomo mogli to zaobljubo z brati v domovini izpolniti. KJaj bi bilo dano našemu ?s(adpastirju, temu velikemu apostolu Marijine slave m ljubezni med nami, da bi mogel še sam blagosloviti temeljni kamen tega našega zaobljubljenega svetišča. Kakšno veselje m zadoščenje bi tedaj čutilo njegovo srce po toliki teži križa, z njim pa mi vsi in vsa verna, zdaj tako trpeča domovina. Pa je naš gospod škof glede vsega popolnoma vdan in z njim hočemo biti vdani tudi mi. Sveta božja volja bodi nad vsem! Zadosti nam bodi, da smo vsi verni Slovenci, doma in na tujem, varno spravljeni v Jezusovem in Marijinem Srcu. Sredi svojih težav in vsakdanjih trudov dvigajmo svoje duše k M ariji in tiho pojmo ono milo pesem: „O Marija, naša ljuba Mati, milostno imaš Srce! Tvoji smo sinovi, hčere, k tebi srca hrepene!“ PO BOŽ/J PODOBI DR. IGNACIJ LENČEK „ . Nevarno je, če človek preveč občuti, kako zelo je podoben živali' ne tla bi obenem vedel za svojo veličino; nevarno je tudi, če preveč \ občuti svojo veličino, ne da bi se obenem zavedaj svoje nizkosti, š* bolj nevarno pa je, glede obojega ga pustiti v nejasnosti. B. Pascal Najvišje in najvažnejše vprašanje, ki si ga človek more zastaviti, je vprašanje o Bogu. Od odgovora na to vprašanje so odvisni odgovori na vsa druga vprašanja. Zato to vprašanje ni nikoli utihnilo. Drugo, za prvim največje in najvažnejše pa je: kaj je človek. Odkar človek misli, se je vedno znova po tem spraševal. Od vseh ugank je človek sam sebi največja uganka. Mnogi so jo krivo rešili in krivo rešena uganka je ostala nerešena uganka. Posebno filozofija je imela vprašanje o človeku za svoje osnovno vprašanje. Kolikor je torej različnih filozofskih sistemov, toliko je tudi različnih odgovorov na vprašanje: kaj je človek. če prisluhnemo danes človekovemu duhovnemu iskanju, ujamemo povsod to staro in vedno novo, danes posebno iskreno in nestrpno povpraševanje po človeku. Včasih so skušali doumeti človeka iz gole želje po znanju, iz tistega globoko človeškega, naravnega hrepenenja, da bi doumeli sebe in drugo. Danes ne gre človeku več toliko za znanje s&mo. Vedeti hoče, kaj je, ker ga muči drugo vprašanje: kaj naj stori, kako naj živi! Vprašanje, kaj sem, se javlja nestrpno, ker si človek danes ne zna več odgovoriti na vprašanje: kako naj živim, če hočem vedeti, kako naj živim, moram prej vedeti, kaj naj bom. Kako naj igralec na odru začne igro. če pa ne ve. k6ga naj predstavlja? Prav tako je na odru življenja. Kako naj živim» kaj naj storim, če pa ne vem, kakšen lik naj v življenju ostvarim, izoblikujem? Vem: lik pravega človeka. A kaj je to, pravi človek? Kakšen je? Magister Eckhart (1260—1327) je že navajal svoje sodobnike, naj ne razmišljajo toliko, kaj naj delajo, marveč bolj o tem, kaj naj bodo, postanejo. Velik* filozof I. Kant je lepo dejal: ,,Najvažnejša človekova naloga je, da ve, kakše» mora biti, da bo zares človek.“ Danes človeštvo ne ve več, kako naj živi, zato išče, da bi spoznalo, kaj je človek, in iz te podobe človeka dognalo, kakšno naj postane. Zadnje katastrof« so človeka zmedle: ali naj bo to prati človek, pravo človeštvo, ki se med seboj pobija, ki se sovražj in vara, ki dela krivice in zatira? Mar je to prati človekov napredek — in človek je stavil vanj svoje upanje —, ki nas je privedel do razbitih mest, neštevilnih grobov, koncentracijskih in begunskih taborišč, v nesrečo, razklanost, podlost' umazanost? Iskal je srečo, pa stoji pred poginom; muči ga strah pred novo strašno vojno, ki jo vidi pripravljati' Ali ni bilo vse, kar je delal, nesmiselno?“ Brez dvoma: človeštvo ni prav ravnalo. Torej naj dela in živi drugače. kako? To je vprašanje. Tako, kakor človeku pristoji, kakor zahteva njegova narava, človeško. A kaj je človek? Veren človek ve, kaj je in kako naj živi A zd; se. da je v okolju te zbega- »osti in zablod, začel pozabljati na to. živi, kakor da ne bi vedel. Ali morda sam več ne zaupa v pravilnost krščanske podobe človeka, saj je ,,krščanski človek“ tako daleč zašel? In okrog sebe vidi le spakedrane podobe tega lika. Morda tudi v sebi? Zato je potrebno, da za hip obstanejo ob vprašanju, kaj je človek. A vprašanje je preveč obširno, da ki ga mogli izčrpati. Zato skušajmo zbrati to, kar je glavno. Obenem morajo dobro razlikovati: človek, kakršen dejansko je, ni le človek. Je neizmerno več. Ne po svoji naravi, marveč po božji dobroti, ki ga je dvignila višje k sebi, v nadnaravni red. Tako se nam razmišljanje razdeli v dve poglavji: ^aj je človek samo kot človek, in kaj je človek kot otrok božji. Prvo spoznajo s svojim timom, drugo vemo le po Veri. O prvem govorimo flaues, o družni drngič. I. Med številnim} napačnimi odgovori »a vprašanje, kaj je človek po svoji naravi, je bil za naš čas usodepolen poseb-»o eden: materialistično pojmovanje Človeka. Kot nauk je to pojmovanje že Povsem premagano, zastarelo, a živi še v Praktičnem življenju, še vedno zava-la in rodi bridke sadove. Je tudi urad-»a ideologija komunizma. Materializem priznava samo materijo. snov, tvar, torej samo to, kar nam na nek način javljajo čuti. Vse, kar je, •i® materija in le materija ter poleg 'baterije ni ničesar. Torej je človek le kup materije, brez duhovne duše Ni ustvarjen od l$"ga, »e odvisen od Njega, ker Boga ni. *^ajti. če bi Bog bival, bi bil duhovno takih bitij pa ni. Tudi cilj člo-xekov morejo biti le materialne dobri-np- saj drugih ni. V tem so si materialisti edini. Ko 'očejo človeka natančneje opredeliti, Re ločijo: enim je zgolj neživa, mrtva s"oy, drugim je žival. Francoski materialist Lamettrie -1751) je v knjigi: človek-stroj 1’homme machine) človeka označil za •'imettio sestavljen automat", Robot, ki ga je izdelala narava. Zelo kompliciran stroj, ki dela, producira to in ono, a le stroj. Edini namen takega človeka je, da se hrani in množi in v tem uživa. To je ve8 smisel človeka in življenja. Drugi so govorili še bolj grobo: človekova misel je zgolj izcedek snovi iz možganov, kakor je žolč izcedek iz jeter (K. Vogt). ,,Nobena misel brez fosforja!“ (J. Molescott). Kratko in jedrnato je dejal Feuerbach: „človek je to, kar je“ (t. j. poje). Po K. Marxu je človek: „žival, ki izdeluje orodje“. Tedaj, ko je žival izgotovila prvo orodje, se je razvila na višjo stopnjo človeka in je tem popolnejša, čim popolnejše orodje pripravlja za gospodarstvo. Odkar je C. Darwin začel učiti, da se je človeško telo razvilo iz živalskega, so šli mnogi preko Darwina in na ves glas oznanjevali: ves človek je le žival: „plavolasa be-stija“, „govedo na zeleni paši“ (Nie-tsche), „ukročena opica" (Th. Lessing) itd. še pred 20 leti je Oswald Spengler, tako slaven in bran takrat, ponavljal Nietschejeve besede: „Človek je roparska žival; ne bom nehal tega trditi. Vsi oznanjevalci kreposti in socialni etiki niso drugega kot roparske živali z izdrtimi zobmi, ki druge zaradi ropanja sovražijo, ker si sami ne upajo napadati. Ko imenujem človeka roparsko žival, koga sem užalil: človeka ali žival?! Kajti velike živali-roparice so plemenita bitja, brez zlagane človeške morale in brez slabosti.“ Drugje pravi: „človekovo' življenje obstoji v ubijanju. . . Je za vrsto človeka odlika, da je roparska žival: napadalen, trd, krut, uničevalen.“ To je torej „človek“. Krona stvarstva?! Nič drugega kot ali stroj brez duše, ali žival z živalsko dušo. Videti je na prvi pogled, da ni mogoče govoriti o človeškem dostojanstvu, ki bi ga dvigalo nad vse drugo stvarstvo. Svojska vrednost človeka pade na ničlo. Njegova vrednost je enaka vrednosti materije, telesa. S pikrim cinizmom je dr. Mayne to vrednost zračnimi: v povprečnem človeku je železa za približno 1 srednji žebelj; sladkorja za 2 koščka. maščob za 7 malih koščkov mila, fosforja za 2.2 00 glavic vžigalice, magnezija za 1 fotografski posnetek, potazija in žvepla še manj. Skupna vrednost nekako 15 pesov! Porabila vrednost: stroj, ki drži malo časa, žival, ki dela nekaj let in pogine. To je vse. Ta nauk je polagoma iz knjig prehajal v miselnost ljudi. Včasih zavestno, večkrat nezavestno. Rodil je pogubne posledice. Kdor v človeku ne gleda drugega kot žival, potem je umljivo, da živi — živalsko. Saj je to njegovo svojsko življenje: čutno uživanje, čemu višje? Kam? Saj višjega v človeku, pa tudi izven človeka ni! Le logično je ravnal, če je ves smisel življenja videl v gonu po čim večjem uživanju, brez mej in mer, preko vseh zapovedi in prepovedi. In prav ta gon je človeštvo spravil na rob propada. Mar se smemo čuditi, če so v smislu tega nauka z ljudmi res ravnali — in še ravnajo, kot z automati, kot z orodjem, ki ima le to vrednost, da mi služi in kolikor mi služi!? če človek ni več kot to, je njegova vrednost le v njegovi porabnosti. če je slab, bolan, je le balast, ki se ga je treba znebiti. Mar ni bila eutanazija, to je: ubijanje ne- ozdravljivo bolnih, slaboumnih ali drugače povsem neporabnih, ]e logična posledica tega nauka? če človek ni drugega kot žival, je umljivo, da so še nedavno, v koncentracijskih taboriščih Gestapa, mesto na podganah, zajčkih in morskih prešičkih. na ljudeh preizkušali nova zdravila in učinke raznih strupov, žival je žival, pa naj bo zajec, ali človek. Pred leti so ploskali Nie-tscheju, ko je proslavljal „plavolaso zver", danes se zgražajo, če se človek kot zver obnaša ! Tako je življenje sämo popolnoma in do dna ovrglo ta materialistični nauk o človeku, čeprav mu je tudi zapadlo in se v njem bori s smrtjo. II. že je čas, da kratko in v osnovnih potezah očrtamo pravilno podobo človeka po njegovi naravi. Mnogo resničnih potez te podobe je odkrilo člove- štvo že od začetka svojega razmišljanja o tem, kaj je človek, že v času pred Kristusom je grška filozofija doumela globoke skrivnosti človekovega bistva, in te resnice so postale skupna last vsega zares kulturnega človeštva. A to spoznanje je bilo še nepopolno, enostransko, temno, šele krščanska filozofij», ki je iskala in modrovala v varstvu in ob luči božjega razodetja, je mogla z večjo gotovostjo in bolj popolno pojasniti, kaj je človek, čeprav do dna te skrivnosti ni in ne bo mogla nikoli prodreti. Prvo, kar doznamo o človeku, je njegovo telo. človek je materialno bitje-V tem ima materializem prav. človek n.e samo ima telo, ampak je telo: telo je sestavni del človekovega bistva Ni mogoče misliti človeka brez telesa. P° telesu je v prostoru in času, le po telesu je viden našim očem. Kot druga telesa je tudi človeško sestavljeno iz atomov naravnih elementov, podvrženo kemijskim in fizikalnim (n. pr. teža) ter drugim zakonom narave. To telo pa n; mrtvo, ampak živo. Člo- j vek raste, kot raste rastlina, potrebuje i hrane za svoj razvoj in obstanek, >u končno umre. A človekovo življenje je višje kot življenje rastline, človek vidi, sliši, čuti- ; Kar s čuti dojame, zbere v podobe, | predstave. Moremo si tudi predstavljati I stvari, ki jih ni, n. pr. zlatoroga (fan- j tazija). in ki so bile, pa jih ni več (spomin). Vse to budi v nas razne ob' čutke in teženja: ugodje in bolečino, veselje in strah, željo in odpor, žene nas. da kaj storimo: da stegnemo rok» | po jabolku, ki nam ugaja itd. V vseff tem se človek razlikuje bistveno od živali Tako najdemo v človeku vse stopkj6 bitij, ki so v naravi: elemente neživih bitij, rastlin in živali. Z vsemi je nekako v sorodu. Tu se začne tisto, kar je svojsko človeku, do česar se nobeno drugo biti1 na svetu ni moglo in ne more povzpeti človek je ustvaril dela, ki jih narav» sama nikoli ne zmore, ki briz njega n* bi bila nikdar nastala.. Pomislimo le n» najrazličnejše znanosti (n. pr. medicina, astronomija), na vse panoge lepih umetnosti, na čuda moderne tehnike, ki je ustvarila neverjetno popolne stroje, ki je odkrila in uporablja tisoč načinov skrite naravne sile (n. pr. elektriko) in skuša premagati meje prosto-ra in časa z modernimi prometnimi sredstvi, radijem, televizijo, itd. Kako neizmerno daleč je človek od najpopolnejše živali! V vsem tem vidimo stalen napredek človeka. Vse v naravi se godi vedno na enak način, živali v tisoč in tisoč letih niso napredovale niti za en korak, le človek ima svojo lastno zgodovino, ki jo sam ustvarja in ki se nikdar ne povrne. Je še veliko drugih dejstev v človekovem življenju, ki prav tako ali še bolj jasno kažejo isto: da je v človeku nekaj višjega, kar je nad snovjo, saj jo obvladuje in ji gospoduje, kar ni odvisno od zakonov mate-vije, ampak je nad njimi: nekaj, kar ni vezano na prostor in čas, in to je človekov duh: njegov razum, njegova v<>-kia, njegova svoboda. Brez tega duha. hi mogoče doumeti in razložit) čloreko-kovega življenja, njegovega dela, nje-5a samega, človek je šele po duhu, po duši, to kar je: človek. To je bilo ln je tudi splošno prepričanje vsega zdra-Vet?a človeštva vseh krajev ln časov. Tako sta v človeku združena v eno dva svetova: svet materije in svet duha. plovek je najvišje bitje v redu ,.živali“ m obenem najnižje v redu duhovnih 'dtij. Ni žival in ni zgolj duh, je nekje v sredi, na meji. Nima pred seboj že začrtane poti, kakor stroj, ki teče po tiru, ali kakor ■Val, ki jo varno in zanesljivo v.odi na-8°n, da vedno ve, kaj naj stori, mar-si mora svoje ravnanje sproti dolo-°ati po pameti in volji, po spoznanju in °dločitvah. A to spoznanje je bolj neprestano iskanje resnice, kot pa varna ia gotova posest. Je bolj migljajoči plamenček, kot vse razsvetljujoča luč. Za-,0 se tudi more motiti, če bi bil tako rpzumen, da bi se ne mogel več motiti. 1 bil Bog; če pa tako malo razumen, v.a bi se še ne mogel motiti, bi bil <1Val; v nobenem primeru pa ne človek. Od tod človekova negotovost, slabost, iskanje. Kot telesno-duhovno bitje roma po čutnem in duhovnem svetu, a v nobenem iii čisto doma. iz duhovnega ga vedno vleče nizdol, iz čutnega ga nekaj neprestano kliče navzgor. Je kakor ptica-seJilka, ki gnezdi sicer na severu, a jo vedno vleče proti gorkemu jugu. Odtod večen nemir v človeku. Vedno je na poti: iz čutnega v kraljestvo duha, iz pol-teme k luči, iz negotovosti proti gotovosti, iz slabost) k moči; teži in odpira se za tistega, ki je Resnica, Moč in Mir. Ta slabost in nepopolnost človeka pa nista nekaj, kar ga ponižuje, marveč je prav njegova odlika. Saj pomeni le to, da je sam svoj gospod, da se sam vodi, da sam išče pot, da je sam zase odgovoren, da se dviga nad sebe samega, kratko: da je oseba. In čimbolj je kdo človek, tem bolj je nemiren, tembolj hrepeni in teži po miru in domu duha v Bogu. In v tem je njegova veličina. Zato tudi ne more biti res, kar je nekdo zapisal, da je bolje biti ,,slta svinja, kot nesrečen človek“. Bolj resnično je, kar je zapisal grški filozof Zenon, ki je ob brodolomu vse zgubil, da je takrat ,,ko je vse zgubil, vse našel". Nesreča more človeka odtrgati od čutnega sveta in ga v nemiru in hrepenenju odpreti za svet. duha. Seveda, če je nesrečnik zares — človek. Duh je po svojem bistvu višji o' trpljenja, ki je iz sovraštva, laži, jeze, nevoščljivosti, nečistosti, lakom-n°sti, požrešnosti, trpljenja pekoče vesti. . . •More pa hudobni duh z božjim privoljenjem človeku tudi naravnost povzročiti zlo in trpljenje, nesrečo, bole-zeu. Prav to tako jasno priča Jobova zgodba in isto izpričuje sveto pismo *Uc*i na drugih mestih. Zato po navodilu Cerkve molimo, da ,,ga Bog ukro-in prosimo sv. nadangela Mihaela, naj „nas brani v boju zoper zlobnost in zalezovanje hudega duha“ in naj „satana in druge hudobne duhove, ki hodijo v pogubo duš, z božjo pomočjo v pekel pahne“ (Mol. po sv. maši). Zato Cerkev proti vplivu hudobnega duha blagoslavlja in zarotuje. Seveda ne moremo videti in vedeti za gotovo, kdaj in v koliko je zlo in trpljenje v človeštvu v našem življenju po posebnem vplivu hudobnega duha. Sv. pismo tudi kaže primere, ki so bili v času Kristusovega življenja pogostni, kako more hudobni duh človeku škoditi in povzročiti posebno trpljenje z obsedenjem, ko se njegovega telesa polasti, da po njem dela podobno, kot bi on bil njegov gospodar in njega duša, ali ga vsaj v njegovem zdravem življenjskem delovanju ovira. & Za vsem zlom in trpljenjem se v ozadju kažeta greh in hudobni duh. Tako je res vse to neizmerno trpljenje človeštva iz nekega prvotnega prekletstva nad človekom. A trpljenje samo nam ni prekletstvo, ampak nam more biti in naj bo po božji zamisli v blagosloT in rešitev. OBREZOVANJE GOSPODOVO DR. MIRKO GOGALA ,,ln ko je bilo dopolnjenih osem dni, da bi bil obrezan, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan pO angelu, preden je bil spočet“ (Lk 2, 21) Po judovski postavi je vsak deček osmi dan po rojstvu moral biti obrezan (1 Moz 17, 12). Ker se je Kristus kot naš Odrešenik in Učitelj hotel ,,v Vsem izenačiti bratom“ (Hebr 2, 17), ge je moral podvreči tudi temu obredu. Pomen obreze pri Judih Obreza je bila vidno znamenje zaveze, ki jo je Bog sklenil z izraelskim ljudstvom (1 Moz 17, 9—11). Z obrezo je bil otrok slovesno priznan za potomca Abrahamovega in priključen je bil izvoljenemu ljudstvu in njegovi veri ter s tem ločen od vseh ostalih narodov. Dosledno temu je z obrezo sprejel nase Mozesovo postavo z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi. Vsak namreč, ,,kdor se da obrezati, . . .je dolžan vso postavo spolniti1' (Gal 5, 3). če je postavo prelamljal, je bila obreza zanj znamenje božjega prekletstva (prim. Rimlj 2, 25; Gal 3, 10). če pa jo je spolnjeval, mu je bila poroštvo, da bo deležen božjega blagoslova in božjih obljub, od katerih sta bili najvažnejši obljuba številnega potomstva in pa obljuba Mesije. Zunanja obreza na telesu je bila podoba duhovne obreze srca (prim. Moz 10, 16; 30, 6; Rimlj 2, 28____29) in s tem znamenje notranjega zatajevanja po/.eljivosti. Bila je dalje zakrament Stare zaveze, pri kateri se je zaradi ve- re v bodočega Mesijo izbrisal madež izvirnega greha. In pri obrezi je končno vsak dobi* svoje ime (prim. 1 Moz 1 ,5; 21, 3 sl-5 Lk 1, 59). Z obrezo je torej otrok slovesno začel svoje družbeno življenje. Od tedaj naprej je imel popolno pravno osebnost tako v civilnem kakor tudi v verskem redu. Obreza je bila torej nekaj takega kot naš krst, ki ne samo da nam odpusti izvirni greh, ampak nas tudj včleni v mistično telo Kristusovo, ki j6 Cerkev, in nam naloži vse obveznosti krščanske vere in morale. Zato pravi sv. Pavel, da je obreza podoba krsta (prim. Kol 2, 11; Flp 3, 3). Zakaj je tudi Kristus hotel biti obrezan? Kristus je bij sam po sebi izvzet od postave obrezovanja. Kot učlovečeni Bog je bil namreč zakonodajalec in poglavar tudi stare zaveze. Zato ni bil vezan na svoje lastne zakone, kot je to pozneje sam večkrat izrečno poudaril (prim. Mt 12, 8; 17, 2 51. To pot se je podvrgel postavi samo zato, ker je sam hotel, in storil je to iz naslednjih razlogov: Najprej nam je Kristus s svojo obrezo dal nov dokaz za resničnost svoje človeške narave na sploh in še posebej za svojo moško telesnost; kajti obreza se je mogla izvršiti le na moškem udu. Gospod si tega nj štel v nečast. Prepričal nas bi rad, da res hoče v vsem biti kot eden izmed nas. V ničemer razen v grehu ni hotel biti izjema (prim. Hebr 4, 15). Zato si je privzel človeško naravo, domovino in narodnost, določeno vero in ime. Zlasti je imel namen, izkazati se za resničnega potomca Abrahamovega. Drugače bi ga Judje kasneje na noben način ne mogli priznati za Mesijo, ki je po božji obljubi moral biti izbran izmed Abrahamovih sinov (prim Rimlj 9, 5). Dalje je Gospod s svojo obrezo hotel počastiti starozavezno postavo, ki je bila kažipot h Kristusu, ali kakor pravi sv. Pavel: ,,vzgojiteljica za Kristusa“ (Gal 3, 24). Obvezal se je s tem, da bo spolnil in dopolnil vso postavo, kar je storil na najbolj vzvišen način. Ne samo, da je v celoti izvršil vsa njena določila, ampak je tudi uresničil vse njene podobe in obljube. Zaslužil nam je aiilost, da smo z njeno pomočjo tudi mi lahko kos postavi, in sprejel je nase vso odgovornost za vse prestopke, ki so jih in jih še bodo proti postavi zagrešili vsi ljudje, njegovi bratje. Tako nas jo „Kristus... odkupil iz prekletstva postave, ker je zaradi nas postal prekletstvo“ (Gal 3, 13), in pri obrezovanju so ga zadeli prvi udarci tega prekletstva. Prelil je za nas prve kaplje svoje božje Krvi in tako v temelju že sprejel nase ž.rtveniško smrt kot naš Odrešenik. Te prve kaplje presvete Krvi so bile zagotovilo njegove pripravljenosti za trpljenje; so bile kot grozeča zarja na nebu njegove mladosti, ki je napovedovala prihod silnih viharjev in strahotnih neviht; so bile kot uvod v veliko dramo križa, v kateri je moral darovati in žrtvovati vse svoje žiljenje in preliti so svojo Kri. Končno je Kristus sprejel obrezo, da bi bili ,,v njem... tudi (mi) obrezani i obrezo, ki je ne izvrše roke“ (Kol 2, 11; prim. Rimlj 2, 29). Pridobiti nas je hotel za duhovno obrezo, za resnično obrezo srca. ki obstoji v zatajevanju Čutnosti in poželjivosti. Saj je ravno zato prišel na svet, da prav na globoko „obreže" našo spolno poželjtvost kakor tudi vse druga neurejena nagnjenja: „poželenje mesa in poželenje oči in napuh življenja“ (1 Jan 2, 16). In ker je zunanja obreza podoba obreze srca, je Kristus pri obrezovanju nastopil pred ljudmi kot grešnik, ki mu je tudi potrebna duhovna obreza in odpuščenje grehov, in nam tako zapustil prekrasen zgled ponižnosti. Kje in kako je bil Kristus obrezan? Ker sv. Luka to vprašanje molče preide, zato o stvari ne moremo vedeti nič gotovega. Kar se tiče kraja, menijo nekateri, da je bil Kristus obrezan v Isti votlini, kjer je bil rojen. Vendar je bolj malo verjetno, da bi sv. Jožef po odhodu pastirjev ne poiskal kakega bolj primernega bivališča. Zato je najbrže bil obrezan v hiši, ki je po rojstvu Gospodovem sveti družini služila za stanovanje, podobno kakor je bil tudi predhodnik Janez Krstnik obrezan na očetovem domu (prim. Lk 1, 59). Zopet drugi pa trdijo, da se je obrezovanje moralo izvršiti v sinagogi. Pa naj je že bilo obrezovanje na katerem koli kraju, vedno je moralo biti SEBI Pomlad. Pojo in sončen vrt.. . Zaprl sem o\no in zagrnil. Žgi, hlad, samota, smrt! Od podore strt bogat se bom v življenje vrnil. Stanko Janežič pri obredu navzočih najmanj deset prič. Za to priliko so pripravili dva častna sedeža. Na enega se je vsedla glavna priča, ki je bila otrokov boter. Drug sedež pa je bil prihranjen za preroka Elijo, ki je po ljudski veri bil navzoč pri vsakem obrezovanju. Delivec obreze, ki je bil lahko tudi sam otrokov oče ali včasih celo mati, je obred izvršil s kamnitim nožem (prim. 2 Moz 4, 25) izgovarjajoč naslednje besede: „Blagoslovljen bod( Gospod naš Bog, ki si nas posvetil s svojimi zapovedmi in nam dal obrezo.“ Otrokov oče pa, ki je moral biti vedno navzoč, je odgovoril (kadar ni on sam dajal obreze) : „Blagoslovljen bodi Gospod naš Bog, ki si nam dal, da smo tega otroka vpeljali v zavezo našega očeta Abrahama.“ In nazadnje so vsi navzoči odgovorili: „Naj živi ta, ki si ga izbral za sina.“ Na koncu vsega pa je bila gostija. Tako nekako je moralo biti tudi pri obrezovanju Gospodovem. Dali so mu ime Jezus Ker je Bog ob postavitvi obreze spremenil ime Abrahamu in njegovi ženi Sari (1 Moz 17, 1—15), je prišlo v navado, da so na dan obrezovanja otroku dali ime. Tudi božje Dete je ob tej priliki dobilo svoje ime Jezus. , Nebeški Oče sam je izbral to ime svojemu Sinu in ga po angelu naznanil Mariji (Lk 1, 31) in Jožefu (Mt 1, 21), ki mu ga je kot njegov rednik nadel pri obrezovanju. Ime Jezus pomeni: Bog je zveliča- nje, ali krajše: Zveličar, Odrešenik. Zato odlično in krepko izraža naravo in bistvo kakor tudi poslanstvo učlovečenega Boga, ki je prišel na ta svet, da ,,bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov“ (Mt 1, 21). Okoliščine, v katerih je to ime dobil, pa nam jasno povedo tudi način, kako bo Kristus svoje veliko poslanstvo izpolnil. Le v Krvi je dobil svoje ime, le po Krvi bo postal odrešenik vseh ljudi. Za nas je ime Jezus pravi zakramen-tal, to se pravi, vir premnogih milosti v življenju in smrti; je zagotovilo za popolno uspešnost uaših prošnja in molitev: ,,Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal“ (Jan 16, 23); je poroštvo našega zveličanja: „zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano, da bi se mogli v njem zveličati“ (Apd 4, 12). Za Gospoda samega pa je njegovo ime preslavno plačilo za tako težavno delo odrešenja. Saj se je „ponižal... in bil pokoren do smrti, smrti na križu. Zato ga je tudi Bog povišal in mu dal ime, ki je čez vsa imena, da se v imenu Jezusovem pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, n* *emlji in pod z t. ljo, in da vsak jezik prizna, da je Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta“ (Flp 2, 9—10). Zato pobožno častimo ime Jezusovo (Litanije presvetega imena Jezusovega) in prosimo Gospoda, kakor nas uči sveta Cerkev, naj on sam to pobožnost v nas ohranja in vedno bolj poglablja: „Daj nam, Gospod, da vedno v sebi ohranimo strah in ljubezen do tvojega svetega imena, ker nikdar ne nehaš voditi teh, ki jih utrdiš v stanovitnosti svoje ljubezni“ (molitev po litanijah). PRERO K ELIJA IM)1MS KOMAN Po Salomonovi sim-ti je bilo izraelsko ljudstvo razdeljeno v dve kraljestvi. Severno se je imenovalo izraelsko, južno pa judovsko. V severnem so vladali kralji iz različnih rodbin, v južnem l>a Davidovi potomci. .Najbolj žalostne so bile razmere v severnem izraelskem kraljestvu za časa vlade kralja Aliaba. Pa je pod vplivom svoje žene Izabele, ki je bila poganka iz Sidona, vpeljal ceščenje malika Baala, kateremu je sezidal v Silnimi tempelj (A Kralj Iti, •k>—33). Ljudstvo je bilo v resni nevarnosti, da se popolnoma izneveri pravemu Bogu. To pa lij bilo v božjih na-črtih. In za dosego svojih načrtov Ima Bog tisoč možnosti. Izbere pa tisto, ki se mu im j bolj prava zdi. Da reši vero izvoljenega ljudstva, mu je pošiljal može, ki so ga s svojo neomejeno vero v Boga opominjati k spolnjevati ju božjih zapovedi, neustrašeno svariti pred gre-*!i, napovedovali kazni, tolažili v trpljenju ter odkrivati prihodnje dogodke, zlasti o Odrešeniku. Imenovali so se preroki. Za časa Aliaba je Bog za to Poklical izrednega moža, ki ga je zato Prej dobro pripravil, dasi o njegovi mladosti ne vemo ničesar. Ime mu je bilo Blija. KLIJ A NASTOPI SVOJO SLUŽBO Ker je pohujšanje kralja Aliaba že začelo rušiti pravo vero med ljudmi, Je Elija na božji ukaz iKigunuio stopil Pred kralja in mu rekel: „Kakor resnično živi Gospod, Bog Izraelov, ne bo tose ne dežja v teh letih, dokler jaz ne tfčeon!“ (3 Kralj 17, 1). Kralj, kakršen je bil, ni mirno poslušal te pret- nje človeka, ki ga nikakor ni poklical predse, ampak je razjarjen Eliju stregel po življenju. Bog seveda nikakor ni hotel, da se njegovemu zvestemu služabniku kaj zgodi, posebno ne, prede» ne izjroliii svoje naloge. Zato mu je ukazal, naj izgine izpred kraljevega obličja proti vzhodu in tam naj se skrije pred kraljevo jezo v planinskem potoku Karith. „Tam boš pil iz studenca in krokarjem sem naročil, da ti bodo tja nosili hrane“ (3 Kralj 17, 34). Za božjega služabnika se je tako začela trda pot božjih ukazov. Pa Elija ne godrnja, ne izgublja poguma, ampak zapusti svoj dom z urejenim življenjem in postano brezdomec za Boga. Verjame, da ima Bog vso pravico razi si lagat i z njim kot z vsako stvarjo, tudi s človekom, živi v strugi potoka, navezan le na to, kar so mu donašali krokarji. Končno na je usahnil še studenec in Elija je ostal brez pitne vode. Tako ga je Bog pripravil na velike stvari. MOŽ TRDNE VEKE Na božji ukaz je odšel v sidonsko mesto Sarepto in se tam naselil. „Zakaj že sem določil, da bo tam neka vdova skrbela zate“ (3 Kralj 17, 9). To je bila vsa obljuba Gospoda Boga. Elija pa je šel zaupajoč le božji besedi, čeprav ni poznal ne kraja, ne žene. Zakaj jasno mu je bilo, če reče Bog, se bo zgodilo. Ko je prišel do Sarepte, je res pri mestnih vratih srečal vdovo, ki je nabirala drva. Poklical jo je in ji rekel: ,,I)aj mi piti kozarec vode.“ In ko jo je šla žena iskat, je zaklical za njo: „Pri- nesi mi še, prosim, grižljaj kruha.“ Preprosto in skromna prošnja, pa velika za ubogo ženo, ki mu je odgovorila: „Kakor resnično živi Gospod Bog, nimam več kot pest moke v loncu in malo olja v vrču. Glej, ravno sem nabrala malo suhljadi, da ga spečem zase in za mojega sina, da jo jeva in potem bova umrla od lakote“ (3 Kralj 17, 11). Uboga žena, pa tudi ubogi mož božji, Elija, ki mu je Bog prerokoval tako revno gospodinjo! Pa Elija se ni dal zmesti verujoč, da bo Bog tudi sedaj našel način, da izpolni svojo besedo. Zato reče brez oklevanja ženi: „Ne boj lH>j se, pojdi in stori, kar si rekla. To. da najprej speci iz te moke hlebček zame jn mi ga prinesi, potem pa ga boš naredila še zase in za sina. Zakaj tako pravi Gospod Bog Izraelov: ‘Ne bo zmanjkalo moke v loncu in ne olja v vrču, dokler Gospod ne bo poslal dežja na zemljo’.“ In žena je šla in storila, kakor ji je rekel Elija. In jedel je Elija, ona in vsa hiša. Od tistega dne ni zmanjkalo nikoli moke v loncu In ne olja v vrču, kakor je obljubil Gospod po Eliju. Potem je pa zbolel sin te gospodinje in umrl. žena je vsa žalostna očitala Eliju: „Kaj sem ti storila, božji mož? Si prišel v mojo hišo, da obnoviš spomin na moje grehe in si mi v kazen zanje vzel sina?“ Elija pa žalostni materi ni zameril, ampak ji je rekel: ,,I)aj mi sina!“ In ga je odnesel v podstrešje, kjer je stanoval in ga položil na svojo postelj. Potem pa je klical Gospoda Boga: „O Gospod, moj Bog! še tej vdovi, ki me vzdržuje, kakor more, si pri. zadejal, da si vzel sinu življenje!“ Potem se je vlegel trikrat nad otrokom in klical k Bogu: „Gospod, moj Bog! Prosim te, da se vrne duša tega dečka v njegovo telo.“ Bog ni osramotil vere Elijeve, pa je uslišal njegovo prošnjo in deček je oži- vel. Potem pa je Elija vzel dečka to ga izročil materi. „Tu imaš svojega sina živega.“ PREMAGA BAALOVE SVEČENIKE GosikmI Bog je odločil, da je zadosti preizkušnje za nezvesto ljudstvo in Je sklenil končati z lakoto zaradi suše, ki je trajala že četrto leto. Pii tej odločitvi naj mu spet služi Elija, kateremu je rekel: „Pojdi in se predstavi Ahabu, zakaj hočem poslati dežja na zemljo" (3 Kralj 18, 1). Elija je bU takoj Bogu na razpolago in je šel li kralju. Lakota je tedaj v kraljestvu dosegla že tako mero, da je šel sam kralj s svojim oskrbnikom Abdijem iskat krme za konje in živino. Na tega Abdija je naletel Elija na poti h kralju. Ta mož mu ves preplašen razodene, da ga kralj Aliab še vedno išče, da se mu jeza še ni polegla. Pa Elija se ni dal ustrašiti in odvrniti od svoje poti, goreč kakor je bil za izpolnitev božjih ukazov. Ko ga je kralj -Aliab zagledal, ga je nahrulil: „Si ti tisti, ki povzročaš nesrečo Izraelu?“ Elija pa mu je pogumno odgovoril: „Ne prinašam jaz nesreče Izraelu, ampak ti in Iiiša tvojega očeta, ker ste prezirali božje zapovedi in šli za Baalom in krivimi maliki. Pa pustimo sedaj to! Vkaži sedaj, naj 66 zbere pred menoj na gori Karmela ves Izrael in tudi 450 Baalovih prerokov, katere vzdržuje Izabela.“ Kralj, ki je hotel obračunati z Elijem, se ni mogel ustavljati njegovi besedi in je zbral ljudstvo in preroke na Karmela. Tedaj se je Elija približal ljudstvu in spregovoril: „Doklej boste če omahovali na dve strani? če je Gospod Bog, ubogajte ga; in če je Baal, pojdite za Baalom.“ Ljudstvo pa ni odgovorilo besede. Pohujšanje kraljičinih svečenikov je povzročilo že veliko Škodo med narodom. Zato je Elija znova rekel ljudstvu: „Sam sem osita; od vseh Gospodovih prerokov, dočim je Baalo- vih 4M). Dajte nam dva vola. Oni naj si 'zberejo enega, naj ga razsekajo bi po. na drva, ognja pa naj ne zanetijo. Jaz bom pripravil dragega. Potem kličite vi svojega boga in jaz bom klical Sv°jega Gospoda. Bog, ki bo odgovoril '■ ognjem, je pravi Bog. In vse ljudstvo ■le odgovorilo: „Dobro jo tako!“ Začeli so Baalovi svečeniki in ves dan vpili k svojemu Bogu, pa je bilo v'se zastonj. Ognja ni bilo. Proti večeru je Elija pripravil oltar *z 12 kamnov v imenu Gospodovem, ^kopal je okrog oltarja jarek. Potem je r|al oltar politi z vodo tako, da je napolnila jarek okrog njega. Ko je pri-’^
  • '°eju, ki ga on upravlja, v"si otroci do dvanajstega leta, dnevno dobivajo mleko brezplačno. Za prenagljeno Italijo to ni malenkost. Dal je sezidati nova stanovanjska naselja. Pospešuje javna dela, da so ljudje zaposleni. Skrbi za ntisijone- in duhovne vaje, 'ta ljudje nahranijo poleg 'ples tudi svoje duše in se jim vrne zaupanje vase. Pi-se praktične knjige, ki jih ljudje radi berejo. Neprestano hodijo k nje-niu posamezniki in cele de-kutacije. Sprejema jih v hiši, ki si jo je najel v lllestu. Spočetka so hodili k njemu v samostan, pa 1'“ kmalu uvidel, da samostanska disciplina preveč lrl>i. Zato si je najel hišo. Kar mu ostane od plače, i’azdelj med reveže. Vsako uedeljo plača zajtrk vsem, ki za to prosijo, pri cerkvi sv- Prokula. Do značaju je optimist; Urepričan je, da imajo lju-tje željo, postati boljši le Votnagati jim je treba. Komunizem pobija z vse-'pi silami, ali do posameznih komunistov je dobroho-'j?- ker so tudi oni ljudje. m po parketu toliko, da bi se lahko oslepilo cele ro-dove Tobijevih. V moji hiši ni prišel nihče ob vid, toda moja gospodinja je naravnost onemela od gnu-sa le žal, da ne za dovolj dolgo — kajti potem je ona mene oglušila z očitki. Škoda, da to nisQ bile vsaj tiste morske lasta-vice, iz čijih gnezd pripravljajo Kitajci tako izborno juho! Toda vse kaže, da ima žolica, ki jo mešajo v svoj izdelek, nesrečna svojstva. Grška besedila nam povedo, da Tobija nikakor ni takoj oslepel. Nezgoda mu je povzročila sprva samo vnetje oči, ki je pa vodilo po krivdi zdravnikov do popolne oslepelosti. Čim bolj so ga zdravili z raznimi mažami, manj je videl. Ta nesreča ga je čisto potrla. Padel je v največje uboštvo in bil pri-siljen prositi miloščine, on, ki je nekoč, v dnevih stiske, vzdrževal cele množice. Njegova žena in sin sta delala zunaj in on je ostajal doma sam s psom ter žalostno gledal z duševnimi očmi ono, kar gledajo slepci v svoji temi. Ljudje, namesto da bi ga tolažili, so še govorili, da je pač sam kriv, ako je prišel tako daleč. Tudi njegova žena se ni v teh težkih časih prav nič po-boljšala. Ona, ki je zavzemala nekoč odličen položaj, je hodila sedaj v mesto prat, da si je prislužila vsakdanji kruh. Nekega dne so ji njeni gospodarji podarili ko-zliča. To je bilo za siromašno gospodinjstvo veselo iznenadenje. Toda ko je slepec zaslišal meketanje novodošleca, ga je zaskrbelo, kako je prišla do njega in je izrazil svoj strah, da ni bil morda kje ukraden. Storil bi bil pač bolje, ako bi bil molčal. Kajti pogosto se pripeti, da pomisleke tistih duš, ki se posvečajo premišljevanjem, težko razumevajo taki, ki se morajo trdo boriti s težavami vsakdanjega življenja. Ne, lahko si mislimo, kaj jih je moral stari Tobija preslišati tisti dan od svoje razkačene žene. Na-godla mu je take, da je prelil vse solze svojih ugaslih oči in je samo prosil Boga, naj ga pokliče k sebi, kajti prepričan je bil, da bi bil bolj srečen mrtev kot živ. V prav tistih časih je pa živelo v Ekbatani, glavnem mestu Medijcev, mlado dekle, ki je bilo prav tako nesrečno. Ime ji je bilo Sara, hčerka Ra-gelov a. Omožili so jo bili po vrsti s sedmimi možmi, a hudobni duh Asmodej ji je pomoril drugega za drugim že prvo noč njenih zakonov. Vsa dežela je govorila o tem. Vsi so se ji smejali m se spotikali nad njo. Zasramovale so jo celo dekle, tako da je že čisto obupala in sklenila, da se obesi. Toda rešila jo je vera v Boga. Odšla je v gornje prostore prav tedaj, ko je Tobija molil na svojem dvorišču, stegovala je roke proti oknu in prav tako prosila Gospoda, naj jo reši sramote ali pa pokliče s tega sveta. Tako so romali vzdihi teh dveh razžaloščenih pravičnikov skupaj pred noge vsemogočnega Boga, ki nikoli ne dovoli, da bi bili ljudje izkušani preko svojih moči, kajti njih poguba ga ne raduje in jim pošilja zato po viharjih zopet mir ter jim po solzah deli veselje. Poslal jima je svojega svetega angela Rafaela, da bi ju rešil nadlog, obema hkrati, kajti njiju prošnje so dospele istočasno pred Gospoda. Ko je torej stari Tobija mislil, da je uslišan in je bil popolnoma pripravljen na smrt, je poklical predse svojega sina. Dajal mu je naročila, o katerih je pač mislil, da so poslednja m mu med drugim govoril tudi o njegovi materi tako, da je najlepše pričalo, kako dober in pravičen mož je bil. Potem mu je še naročil, naj se poda v Medijsko deželo izterjat neki večji znesek, ki ga je bil pustil tam jired dvajsetimi leti. To je bila dolga in nevarna pot. Tobija, kateremu bi 'oil ta dolg že davno pomagal iz njegovih stisk, se je šele v tej skrajni sili odločil poslati tja svojega sina, da ga izterja. Treba je bilo pa vodnika. Tedaj se je ponudil za to angel Rafael pod podobo mladega Žida iz dobre hiše, ki da jako dobro pozna pot. Pogodili so se za plačilo, pripravili brašno in odšli so vsi trije, angel, mladenič in pes. Od tistih časov, gospa, po pravici pravijo, da Rad se sestane s svojim premaganim protikandidatom in z njim razpravlja o socialnih problemih. Nima družine. Zanj pomeni družino firenška občina. Ko so ga vprašali, zakaj se ni odločil za duhovniški poklic, je odgovoril : „Sprva sem se res boril, kam naj grem. Danes sem vesel, ko vidim, da sem sv pravilno odločil. N'i vsak poklic za vsakega. Meni je Bog odločil to pot-Vedno sem bil revež, zato revščino bolje razumem kot kak duhovnik, ki je rastel in živi v urejenih razmerah.“ Kaj pravite, ali ne bi bilo lepo, če bi tudi mi Slovenci imeli kaj politikov Pirovega duha in srca? Molimo, da bi bilo tako! IZREDNO DOVOLJENJE Kanadski škofje so dobili dovoljenje iz Rima, da na prvo soboto v mesecu opravijo votivno mašo lia čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu. PAPEŽ .JIM ,IE OD V Ec' Rdeče oblasti v mesta Tingčow na Kitajskem so se spravile na molitve katoliške Cerkve. V prvi vrsti so hotele reformirati mašni kanon, kjer se omenja papeževo ime, kajti Kitaj?0 ne sme moliti za papeža, ker je tujec. Eden od komunističnih študentov ie dejal: „Danes se ločimo od papeža, ker on je prijatelj Se veroameri kancev in sovražnik kitajskega naroda.“ Misijonarji, štirje P° številu so tem besedam neustrašeno odgovarjali. Zato so jih še isti dan izgnali iz države. HttiTHESljJlV DA It Sv. oče je pred nedavnim Prejel po zamotanih in neobjavljenih potih pretresljiv dar nekega katoliškega duhovnika, ki je bil do smrti mučen v Rusiji. Ta dar obstoja iz keliha, pa-tene in rožnega venca, ki jih. je umorjeni uporabljal v času svojega skrivnega delovanja. Kelih je preprost kozarec; patena pokrov goveje konzerve, rož-hi venec je narejen z jagodami iz trdega kruha. Vsu te predmete je omenjeni duhovnik v oporoki 2apustil sv. očetu. Oporoko so našli všito v srajci, kjer mučenec slovesno izjavlja, da bo ostal zvest papežu do smrti. Laž ima kratke noge Vatikansko glasilo „Os-servatore Romano" je ostro napadlo govor podpredsednika jugoslovanske vlade Aleksandra Rankoviča, ki ga je imel pred kratkim v Parlamentu. Očita mu ,,gc-''ostasne laži". ,,Laž je — pravi dnevnik - da so vsi katoliški škofjy odobravali početje Ustašev. Nasprotno, javno ®° ga obsojali, kakor so javno obsodili tud; nasilna spreobrnjenja, škofje so °ditali režimu njegove zlo-uine in so se izjavili tudi Proti rasizmu okupatorja. 'se to je bilo že večkrat irdno dokazano." . Nadalje obsoja Rankovt-'-a, da ponareja dejstva, ko u°če dokazati, da je sveta stolica proti Jugoslaviji in ton očita, da je pri govoru, K0 je bral pismo papeške- smc pes pogledati škofa, kajti Tobijev je tekal celo v družbi samega nebeškega poslanca. Čim so zaprli vrata za seboj, je pa začela mati tarnati. Pričela je seveda s tem, da se je znosila najprej nad svojim možem in ga obsipala z očitki. Toda on ji je znal odgovarjati tako prepričevalno, da se je dogodilo nekaj prav izrednega, nekaj ta' kega, kar se pripeti v družinskem življenju komaj vsakih petintrideset let: ona je namreč umolk- nila. Mladi Tobija je vzel svojega psa s seboj seveda zato, da bi ga branil pred zlikovci. Prvi večer so se naši potniki ustavili v nekem prenočišču ob Tigrisu. Tobija si jc umival v reki noge in tedaj je planila proti njemu ogromna riba in videti je bilo, da ga bo zgrabila za nogo. Na krik svojega gospodarja je začel pes sicer na vso moč lajati, a se je vendar tudi on prestrašen umikal. Toda angel je velel mladeniču, naj le pogumno zgrabi ribo za škrge in jo potegne na suho. Mislijo, da jc bila to ščuka. Ta žival zamore menda doseči velikost človeka in je izredno po' žrešna. Ima debelo glavo in usta preklana skoro do oči. Potopisi gospe Dieulafoy nam pripovedujejo d,i love še dandanes v Tigrisu jako veliko ribe, ki jim pravi tamošoje prebivalstvo „Tobijeve ribe". Ribo sta razkosala in položila po navodilu angela na stran srce, žolč in jetra, potem sta si en del spekla, ostanek, ki bi jima zadostoval za kake tri tedne, to je do njiju prihoda v Ekbatan, sta pa nasolila. Toda tu, ko prenehajo igrati živali važno vlogo, bi lahko prenehal tudi s Tobijcv0 Zgodbo. Gre še za petelinc, ki so zjutraj peli na Ragelovem domu, za ovne in za debele krave, ki so jih pobili za svatbo ter za kamele, ki so služile za potovanje. Kajti mladi Tobija se je bil podal na pot reven, peš in samski, vrnil pa bogat, oženjen in na čelu cele karavane. Sicer pa je bolje prebrati besedilo samo, kaj se je bilo godilo pri mladi Sari, njegovi sestrični, zakaj ga hudobni duh ni ubil, ko jo je poročil in kako se je podal mesto njega k dolžniku angel ter ga privedel na svatbo. Posvetno slovstvo nam podaja le malo tako gin-ljivih prizorov, kot je oni o mladeničevi vrnitvi. Njegovi starši so za časa njegove odsotnosti tre-petali od strahu zanj, ker je bil precej zakasnil. Njegova mati je hodila vsak dan oprezovat na cesto, oziroma hodila posedat vrh hriba, od koder bi ga mogla zagledati že od daleč. Toda opaziti ni mogla ničesar, razen sonca, ki je vzhajalo iz prahu ali iz zeleneče trave. Prvega je zagledala psa. Pridirjal je, sel sreče, Z migajočim reporr. tam izdaleč. Zaganjal se je v starega slepca, katerega je neki otrok prav tako pripeljal za roko naproti. Vsakdo ve, kako je mladi Tobija vrnil svojemu očetu vid s tem, da mu je zmel oči z ribjim žolčem in kako se jim je razodel angel Rafael. Teden dni za mladeničem in njegovim vodnikom, ki sta prihitela že naprej, je dospela še snaha s svojimi čredami, kamelami m obilno balo. V hiši je zavladalo veliko veselje. Svatovali so celih sedem dni. Zbralo se je vse sorodstvo, teta Edna, stric Ašijahar in bratranec Nabat. Svoj delež je dobil seveda tudi pes. Bil je bogato odškodovan za vse preživele bedne čase, ko je lačen tekal po mestnih ulicah, da bi ne bil v breme svojemu gospodarju. Poginil je od starosti, mirno, na preprogi v kuhinji, precej pred starim Tobijenz, ki je doživel sto in dve leti. Tobijevi otoci so zredili enega njegovih mladičev, čigar potomstvo se je ohranilo potem v Ninivah prav do Cirovega ukaza, ki je dovolil judovskim izseljencem pod vodstvom Zorobabela povratek v Palestino. Več kot verjetno je, da se je potem rod Tobijevega psa tu križal in ohranil prav do križarskih vojska. Tedaj je pa privedel neki francoski vitez, tovariš Gotfrida Bouillonskega, enega teh psov v Francijo ter ga podaril nekemu italijanskemu poslaniku. Tako je prišel v XIV. stoletju, skoro dva tisoč let po asirski sužnosti, v Piacenzi plemeniti ga državnega tajništva beograjskemu nadškotu oo Priliki sestanka jugoslovanskega episkopaia s Titom, izpustil vsa tista mesta, kjer sveta stolica pravi, d«1 ni proti razgovoru, pri katerem naj oi moglo prid do nekega ,,modus vivendi" (sožitja; med državo in Cerkvijo v Jugoslaviji-Nato pravi dnevnik: ,,Take metode samo zakrivajo v8° hinavščino in neiskrenost go;ornikov v parlamentu. .Naj ta dejstva zvedo vsi pošteni ljudje, ki še nekaj uajo na svojo vest!" TIBET BREZ MISIJONARJEV V 'lioetu ni več nobenega evropskega misijonarja-Treje Jin je biio JS. Vse so po daljšem ali krajšem mučenju izgnali. Od kitajskih duhovnikov jih je šest v ječi mesta Kanting. Samo dva sta še na svobodi-Redovnice so pregnali vse brez izjeme. Bolnišnice, sirotišnice in zavod za g°' bavce v llosimieu so pr6' vzeli komunisti. V EDNO ISTE METODE Mobs. F. Valentin je tudi eden tistih kitajskih Škotov, ki je moral zaPu' stiti Kitajsko. Bil je Škot v Kantingu (Tibet). Ko so ga zaprli, so mu skozi štiri mesece prigovarjali, naj podpiše izjavo, da je skrival v svoji hiši tajno radio oddajno postajo, če bi to storil, bi bil prost. Ker škof laži ni mogel podpisati, se je začelo mučeni6-Zaprli so ga v luknjo 1 meter -60 cm visoko in 1-60 m široko. Hrane skoro ni do* bival, tako da je resno zbolel na želodcu. Končno je z8ubil zavest. Ker je francoskega rodu, so se rdeči oblastniki zbali težav, ki bi jih imeli s francosko vlado. Položili so ga na nosilnico, 6a pregrnili z rjuho, kot da bi bil mrlič in naglo poslali v Hongkong, kjer je škof spet prišel k zavesti tu se počasi opomogel. Nekoristna propaganda Na Poljskem so upeljali l-kzv. ateistične šole, kjer se uradno poučuje ateizem (brezverstvo). Kljub silni Propagandi pa se je za to vrsto šol javilo le 18.000 Sojencev, kar je zelo malo Pri 2 4 milijonih ljudi, ki lih Poljska trenutno ima. Bojijo se jih Na škotskem zelo narašča katoliško prebivalstvo. Leta 1878 je bila obnovljena cerkvena hierarhija. Od icdaj se je število vernikov *u župnij podvojilo, duhovnikov pa početverilo. Ta hi-tra rast vznemirja prote. 6tantske kroge. Zato so na zborovanju škotske presbi-tnrijanske cerkve sprejeli resolucijo, v kateri trdijo, bä širjenje katolicizma po-Uieni nevarnost za prote-6tantsko dediščino in celo za demokracijo. — Na te neumne besede je odgovori nadškof iz Glasgowa tako.le: ,,Cerkev je sovražnica hudiča in njegovih zaveznikov. Ne zasleduje političnih ciljev. Hoče rešiti duše iz satanovih rok in Uresničiti to, za kar je tla ustanovljena: oznanja-i božjo besedo.‘‘ gospod Gothard de Palastrella do psa, ki je postal potem znameniti pes sv. Roka. Sv. Rok, gospa, mi je zapustil davne spomine. Obudili so se mi takoj, čim sem vam začel pripovedovati o psu. V mestecu Paray-le-Moniai, kjer sem prebil svojo mladost, je stala blizu železniške postaje in prehoda ceste za Roanne kapelica, ki je dandanašnji že opuščena, Moj stari oče me je na najinih sprehodih večkrat vodil tja. Bila je vedno hladna in mračna, kajti ljudje so malo zahajali tja in zasen-čevala so jo gosta drevesa. Kip na podstavku je prikazoval patrona tega kraja v romarski noši, s klobukom širokih krajcev, s školjko in z romarsko palico. Imel je privihano obleko, da je kazal rano na svojem bedru. Ob njegovih nogah je sedel velik bel pes z dvignjeno glavo in hlebčkom v gobcu. Najbolj mi je udarjala v oči gola noga in ta krvaveča rana. V tistih letih sem dirjal rad naokoli, ne da bi pazil pred seboj in tako sem imel neprestano odrtine po nogah. Stari oče mi je rekal, da puščam povsod svojo kožo. Seveda sem za gotovo vedel, da se dobri svetnik ni ranil pri padcu, ko bi se lahkomišljeno podil okoli. Vendar sem si ustvaril nekako zvezo med njegovimi dolgimi romanji in to vidno rano. Ugotovil sem med nama neko skupnost v nezgodah, kar mi je delalo potem svetnika tudi tako prikupljivega. Toda pes?Kaj je počel tu pes? Prinašal je svojemu gospodarju kruha. Zdelo se mi je čisto naravno, da so usmiljeni kristjani izročali svojo miloščino v pasji gobec. Imel je pa še drugo opravilo: lizal je s svojim jezikom svetnikovo rano, da bi mu lajšal bolečino. Moj stari oče mi je pripovedoval, kakor je pač sam slišal iz ustnih izročil tega kraja, o nekih zvezah psa sv. Roka z onimi, o katerih pripoveduje evangelij, da so ob bogataševih vratih lizali ognojke ubogega Lazarja. VZGOJA DOMIŠLJIJE Kaj je pravzaprav domišljija? Poskusimo si jo nazorno predstavljati. Mislimo si, da smo pred časom napravili lep izlet, ki se nam je globoko vtisnil v spomin. Kadar imamo nekaj časa, si ga radi spet v živih barvah predstavljamo, tako, kakor je v resnici bil. To je tako imenovana spominska domišlji-" ja. Lahko si pa tudi takole mislim: Morda bo nekoč mogoče, da se vrnem v domovino, če imam čas, si natančno predstavljam, kam pojdem kupit vozni listek, kako bo izgledala ladja, s katero se bomo peljali, kdo se bo vozil z nami, kaj bomo doživeli, ko bomo prestopili meje domovine, kakšno bo svidenje z znanci in prijatelji itd. Vse to morda ne bo nikoli res, a v domišljiji si kljub temu to lahko živo predstavljam, da naravnost uživam pri tem in se veselim, kakor da bi se v kratkem uresničilo. To je stvariteljska domišljija. Nekaj spominske in stvariteljske domišljije ima vsak človek. Le ta razlika je, da je pri nekaterih bogata in živa. pri drugih pa pusta in dolgočasna. Nekateri si z domišljijo služ.ijo kruh. To so umetniki. Ti morajo imeti posebno bogato, razvito in izvirno domišljijo. Mislimo si nekoga, ki hoče pripraviti zanimiv film. če bo samo posnemal, kar se v življenju redno dogaja, bo film dolgočasen. On mora nabrati same zanimive in napete dogodke ter jih namenoma tako povezavati, da kljub neverjetnosti nazadnje vse tako skupaj pride, da se gledalcu zdi imenitno in prav. Mislimo si dalje nekoga, ki piše Prof. PAVEL SLAPAR kriminalne romane. Kaj si mora °n vse izmisliti 1 A vendar mora biti vse tako, da zveni kolikor toliko verjetno. Mislimo si pisatelja, ki bi rad napisal roman ali dramo. V besedah in miselnih prispodobah bi rad povedal nekaj, kar se v življenju dogaja ali kar bi se vsaj moglo dogajati. Uporabljati mora obojno domišljijo. Enkrat zajema iz spominske, drugič iz stvariteljske. Slika za sliko se vrsti. Nekatere so take, da se nam kar zdi, kakor da smo to že sami kdaj doživeli ali Pri drugih kaj podobnega opazovali. To je realistična domišljija. Včasjk pisatelj nanizava slike tako, da imamo vtis, ka-ko lepo bi bilo na svetu, ako bi se življenje vedno tako odigravalo. Da bi n. pr. vedno samo dobrota in pravica zmagovali in da bi se pri poštenem človeku na koncu že na tem svetu vedno vse tako izteklo, da bi imel zadoščenje, da je prav delal in da je zato tudi zmagal in mu ves svet pritrjuje. To je idealistična domišljija. Drugič bo pisatelj morda opisoval nekaj, kar se nikoli ne bo zgodilo in se tudi zgoditi ne more. Vse je zajel iz svoje izvirne in stvariteljske domišljije in posamezne slike tako prostovoljno in samovoljno povezal, da kaj takega ni nikjer drugi6 mogoče kot samo v njegovi domišljij*-Gradove zida si v oblake, je rekel Fre" Seren. Mi ji pravimo ntopistična domišljija. Ako pisatelj namenoma niza slike, ki so proti vsem zakonom resničnosti in nravnosti, tedaj je to divja domišljija. Vsi imamo do neke mere raznovrstne domišljij e. Pri navadnih zemljanih se-veda misli niso odete v tako čarobne Podobe in besede, ki opajajo, ampak 80 bolj vsakdanje. Slike niso do konca in preračunano izvedene, ampak so prežgane in nepopolne. Domišljija nam je v življenju koketna in potrebna. Domišljija nas po-z'vlja in veseli. Kako pusto in dolgočasno bi bilo življenje brez domišljije! domišljija nas podpira v delu. Nobenega načrta bi si ne napravili, če ne bi i'helj domišljije. Domišljija nas podpira v dobrem. S tem da si predstavljajo, kakšni bi lahko bili in kašni naj bili, si vse laže prizadevamo, da dobre načrte in cilje tudi izvedemo in do- sežemo. Za razvoj domišljije skrbi tudi vzgoja. Zato goji in izpolnjuje dar živahnega pripovedovanja, navaja k branju Povesti, uči sestavljati samostojne opise itd. Ko človek dorasle, skrbi gam s samo-vzgojo, da se mu domišljija še bolj raz-vije. Sam si določa branje leposlovnih knjig, hodi v gledališče in kino, obi-skuje umetniške galerije in vse, kar je yidei in doživel, razmišlja v prostem ('asu, da se budi in krepi domišljija. -yli, ki smo v izseljenstvu, smo napravi pa še nehote poseben tečaj za raz-y°j domišljije. Najrajši bi rekel, da itn a m o za seboj visoko šolo za razvoj ^oniiši jije. Domišljijo nam hude in k repe predvsem tri stvari: Najprej pranje pisem. Kdor je odšel na tuje in je del svojega življenja in hrepenenja pustil doma, bo poskušal vzdrževati z domovino vsaj pismeno Zvezo. Kajue, pri pisanju pisem je člo-Vek sprva precej neroden? čim večkrat ntora pisati, tem gladkeje teče. Kdor ^taio piše, se tako zanemari, da je zmo-zen presedeti ure in ure pri papirju in nkati da bj mu kaj padlo v glavo. Končno je tisto, kar napiše, revno in puslo. Za nekatere je največja muka. ki si jo lahko predstavlja, dolžnost, da bo treba napisati nekaj pisem. Vsak pa ni tako nebogljen. Komur že v začetku nekoliko lažje teče, se bo z vajo tako izuril, da bo vedno hitreje in lepše izlival na papir, kar se mu v glavi poraja. Za nas, ki smo na tujem, bo že veljalo, da smo si s pisanjem močno izurili domišljijo. Saj je vsako pismo več ali manj sad domišljije Včasih prevladuje bolj ta, drugič kaka druga zvrst. A brez domišljije ni pisma! Nato pride nezadovoljnost. To je odlično netivo za domišljijo. Kdor je s kakim položajem tako ali drugače nezadovoljen. si kar avtomatično začne graditi nov svet želja, kjer je vse tako. kot mu je všeč. Nezadovoljstvo in domišljija sta si v ozkj zvezi. Kdor se veliko ukvarja z domišljijo, bo z resničnostjo, v kateri se nahaja, kmalu nezadovoljen. In kdor je nezadovoljen, se bo kar kmalu zatekel v svet domišljije. Najprej si živo predstavlja, kako bi bilo, če bi bilo tako, kakor si sam misli in želi. Nato nastane vzporedno ob resničnem nek namišljen svet, v katerega se človek zateka po uteho in tolažbo. Spomnimo se nazaj, ko smo prišli v taborišča! Ali nam ni misel neprestano uhajala nazaj domov? V barakah je bilo toliko stvari, ki nam niso ugajale! Taboriščni poveljnik, hrana, delo, preozko sosedstvo, skupni kotel, pomanjkanje obleke, pomanjkanje svobodnega kre-tanja, dolgočasne barake^ tuj jezik, tuja dežela itd. Kajne, koliko je imela naša domišljija opraviti, ko je slikala dom in domovino, gradila iz želja nove domove in segala v bodočnost, da bi izrisala in pobarvala deželo, kamor naj bi se naselili? Ko smo končno prišli do novega življenja v novem svetu, pa spet marsikaj ni bilo tako, kot smo želeli. Težave so bile tu in tam. Neprijetnosti so se pojavile pri tem in onem. Nezadovoljstvo torej ni ugasnilo. Zato je spet začela delovati domišljija. Slikala je domovino lepšo, kot je v resnici. Vzporedno ob malih hišicah gradila lepe vile je v oblake... In bodočnost je barvala kar v utopičnih prividih. -— Morda še vedno nadaljuje svoje delo? Končno moram omeniti hrepenenje. Kjer hrepenenje, tam domišljija! Prvi rod izseljencev ni nikdar zadovoljen. V srcu nosi hrepenenje, ki ga veže s preteklostjo in bodočnostjo. S sedanjostjo ni prave zveze. Nazaj v preteklost gleda in hrepeni po vsem, kar je minulo. Naprej v bodočnost gleda in hrepeni po tem, da bi se vrnilo, kar se je nasilno pretrgalo. To so same idealne stvari. Vse skupaj se vedno bolj odmika pravi resničnosti jn na njeno mesto stopa domišljija, domišljija, ki se na mnogih mestih izpreminja v sanje. . . Premislimo tole nekoliko, pa bomo rekli: Prav imaš! M j imamo visoko šolo ;:a razvoj domišljije za seboj. Toda — bo morda kdo rekel — zakaj toliko o tem? Naslov ne narekuje sestavka o razvoju, marveč o vzgoji domišljije. Res je! Toda zdi se mi, da je bilo tudi to potrebno. Laže se o vzgoji pogovorimo, če nam je najprej svet domišljije bolj znan. Po vseh teh mislih ne bo več težko ugotoviti, kaj spada k vzgoji domišljije. Najprej primeren razvoj domišljije. Domišljija naj ne bi bila okrnjena. Saj jo v življenju tako pogosto potrebujemo ! Razvoj pa ne sme biti pretiran. Vse duhovne sposobnost; zahtevajo neko soglasje. Domišljija ne sme biti močnejša kot spomin, razum in volja, vest in vera. Poznati je treba vsaj najvažnejše zakone. po katerih se domišljija razvija in deluje. Vedeti je treba, kako se domišljij8 obvladuje. Razvoj domišljije ne sme biti Pre' tiran. Ko sem kot mlad kaplan poučeval v šoli verouk, mi nekega dne otroci javijo, da dveh fantov ni v šolo. Izginila sta. Sele cez kak teden jih iy oružništvo vrnilo. Potepala sta se. Kaj je bilo? Fanta sta brala potopise jn se tako živo vživela v potovanje na tuje, da je bilo treba samo majhnega sunka, pa sta tudi sama šla na Pot’ Trdila sta, da hočeta v džunglo. Domišljija je bila močnejša kot pamet. Takih slučajev je na svetu veliko. Sko-ro vsak moj sošolec bi vedel za kakšnega. Tud; na Koroškem in Tirolskem jih poznajo. Pri sodnih obravnavah sodni izvedenec skrbno povprašuje mladostnike, zakaj so ukradli to in‘ono, izvedli roparski napad, vdrli v banko itd. Skoro redno se izkaže, da je mladostnik veliko bral kriminalne povesti, da se je domišljija razvnela. Nekoč je bilo treba samo majhnega sunka, pa je poskušal v resnici izvesti, kar je v knjigah bral. Sicer je dobro vedel, da je prepovedano. A domišljija je bila močnejša kot volja. V velemestih so beznice ali bari, kot jih z lepšo besedo imenujemo. Vanje zahajajo navadno ljudje bolj propadlih značajev. Včasih pa zaide vanje tudi kak napol dostojen ali celo popolnoma dostojen človek. Godba, obleka, vedenje, dišave, pijače, vse je preračunano na spolno razdraževanje. Domišljija le vedno bolj nakačena. Prilika je. Človek ve, da bi ne smel, pa se vendarle vrže nečistosti v naročje. Domišljija ie bila močnejša kot vest. Kajne, to so hudi primeri? Pa vzemimo blažjega! V domovini gre gl»6’ da je povsod na svetu boljše kot domače prideš v Ameriko, si pa itak r sedmih nebesih. Mislim, da so te proPa" Sande tudi naši izseljenci krivi, ker se domišljija v pismih le preboliotno širi. Nato se sliši: Da si le enkrat v Avstriji! Nato si lahko v treh tednih preko luže. Tole propagando sta slišali na štajerskem tudi dve šivilji. Ko sta se nekega dne z mojstrico skregali, je bil to tisti sunek, ki ju je pognal. Opoldne s,a se skregali, popoldne ob štirih sta bili že v Celovcu. Imeli sta posebno s,'ečo. Kar z vlakom sta se pripeljali. Nam pa sedaj? V emigracijo! Ko smo j'ma nekoliko predočili, kaj je emigracija, so se jima oči odprle. Njima je bi-i;t domišljija močnejša kot razsodnost. Naj pa zdaj? Po isti poti čim prej na-zad, dokler doma še n; razglašeno, da sta j.emigriraii1'. Pa kako radi sta šli! ^daj sta ozdravljeni in upam, da bosta 1 ‘ koga ozdravili. . . Razvoj domišljije ne sme biti preti-rah! Sicer človek začne zamenjavati tesuičen svet s svetom želja. V enem >fvi zares, v drugega hodi na obisk, kadar je potreben tolažbe. Nekaj časa bo seveda razločeval oba sveta. A lahko se zgodi, da bo nekega dne odkod prišel bak sunek in ga bo porinil v svet domišljije kot v resničnega. Takrat je v.sclej nesreča. Ali časna in tostranska 'lR pa nravna in nadnaravna. A nesreča je prav gotovo. Rogoji za sunek so lahko v nas sa-dRh. Marsikdo je po naravi bolj labilen. če se le malo zamaje, pa smo na Ueh. Tak mora biti posebno previden. R°gojj za sunek so pa lahko tudi zu-n*j nas: uezadovoljoust s položajem, hrepenenje po neizpolnjivih stvareh, hipne nevšečnosti itd. V trenutku sunka je domišljija lahko kar naenkrat •dočnejša kot pamet in razsodnost. Mi, ki imamo visoko šolo za razvoj domišljije za seboj, moramo biti po-Sebno previdni. Mi moramo manj sanjariti! Knjige ki bude domišljijo in vodijo na stranpota, moramo bolj v miru puščati. Kino, ki se giblje močno na mejah dovoljenosti, bi morali kar redno pustiti pri miru. Ponadzirajmo se pogosteje v luči pameti, razsodnosti in vesti! če nas kdo opozarja, ne smemo biti užaljeni! Mislimo si, da smo verjetno slišali nekaj pametnega, dočim živimo le preveč v domišljiji. • Domišljija ima svoja pravila. Tri si zapomnimo: Kdor si je domišljijo izuril na enem področju, si jo brž in brez posebnega truda lahko premesti na vsako drugo področje. Jaz bi iz tega razloga vsem izseljencem kriminalne, nravno opolzke in versko dvomljive knjige ali filme povsem odsvetoval ali vsaj v prav majhni meri in le iz posebnih utemeljenih razlogov kdaj pa kdaj dovolil kot izjemo. Zakaj, je mislim iz povedanega dovolj razvidno. čim večkrat si v domišljiji kako stvar predočimo, tem iaž,e in hitreje si nato isto predočevanje obnavljamo. Sprva leze od začetka do konca domišljija zelo počasi, nato shodi in končno kar steče. Posamezni deli na tem potu se tako trdno povežejo v celoto, da me eden, ki je morda iz sredine iztrgan, lahko v trenutku požene na tir, da preletiva vso pot naprej in nazaj. Kdor je pijači vdan, n. pr. da le ulico sliši, kjer je njegova vsakdanja gostilna, pa ima že takoj v domišljiji vse pred seboj: ulico, družbo, gostilno, pijačo. . . To lahko zadostuje, da bo domišljija spet močnejša kot razsodnost. Tale stvar je za nravne padce posebno velike važnosti. Zato ni treba kar požirati tehle vrstic. Tukaj se ustavi in nekoliko premišljuj Kdor si kako stvar v domišljiji pogosto predstavlja, si istočasno tudi ue-hote vzbuja nagnjenja, da bi isto tudi storil. Ako kdo bere ali v kinu gleda stvari, ki so nravno slabe, tedaj je treba pametno razlikovati: če ne dovoljeno slika koi nedovoljeno, nedovoljeno kot dovoljeno, grdo kot lepo, lepo kot grdo, greh kot krz-post jn krepost kot greh — kajne, da so tudi take predstave? Umor, prešuštvo, laž, poneverbe in podobno se kažejo kot edini izhod in če je nosilec teh dejanj še izredno simpatično prikazan, potem je nenravnosti uspeh zagotovljen —! tedaj so take predstave nemoralne in jih moramo povsem odklanjati. če je krepost prikazana kot krepost in greh kot greh, je z nravnega stališča predstava v redu. A z vzgojnega še daleč ne! Treba je spet razlikovati: če je gledalec tak, da nima svoje domišljije še čisto v oblasti, bo tudi tedaj, ko bo gledal greh kot greh, deloval v njem zakon, da bi to, kar si v domišljiji predstavlja, tudi izvršil. Lahko se zgodi, da s pametjo in razsodnostjo tega ne bo odklonil, ampak da bo domišljija močnejša kot razsodnost. Zato bom mladim ljudem, ki še njso uravnovešeni v duhovnih sposobnostih, tudi moralno neoporečne predstave odsvetoval. Odsvetoval bi jih pa tudi vsem, ki imajo visoko šolo domišljije za seboj. Najprej s« s pogostim predstavljanjem človek na greh in prepovedane stvari navadi Seveda samo v mislih. In dokler gleda na greh kot greh in na prepovedano kot prepovedano, tako dolgo z nravnega stališča ni nič slabega. Kdor si pa take stvari večkrat predstavlja, si pa obenem budi nagnjenja in sile, da bi isto tudi storil-Morda je pozneje kdaj treba samo še majhnega sunka jn domišljija -e bo spremenila v resničnost. Tuje velemesto ti nehote gradi svet želja. Upanje na vrnitev ti gradi svet hrepenenja. V resničnem svetu si Pa samo za silo doma. To so težave, ki izvirajo od domišljije. Nevarnost je, da na vsem lepem vskočiš v svet želja, kakor da hi bil resničen. Da se to ne zgodi, se uči obojnega razlikovati, kroti svet želja in ne dajaj mu čezmerne hrane ali potuhe. Rajši manj kot pre' vec. Kdor dalj časa tiosj takole premagovanje s seboj, se počasi uravnovesi in čim večja je uravnovešenost, tem manjše so nevarnosti domišljije. Bog daj pravšno uravnovešenost! L Devinski grad Kardinal stepinac o petih vrstah komunistov LAŽNI I MESI JE Objavljamo kratek govor, ki ga je imel kardinal Alojzij Stepinac, takrat zagrebški nadškof na dijaškem zborovanju v Virovitlci dne 28. aprila 1940: Draga mladina! Ni bilo danes v mojem programu, da °biščem vašo šolo. A ker ste želeli, da Pridem, sem se rad odzval. Odzval sem 66 tem rajši, ker živimo v dobi nezaslišanih trenj, vrenj, a tudi krvavih borb na vsem svetu; v dobi ko razni sistemi in ideologije tekmujejo, kdo od bjih bo zagospodaril svetu. Ni torej 0(*več, da vam kot vaš nadpastir spregovorim nekaj besed, ker vem, da tudi V;is vabijo, da se strnete okrog ideologe, ki hoče postati nov evangelij sve-la, njeni borci pa novi Mesije človeštva. Povedati vam hočem o marksističnem ‘lli komunističnem mesijanizmu. Te dni 1116 Je vprašal neki gospod na konfe-renci: ,.Kaj mislite, kdo bo zmagal v tem silnem svetovnem boju?“ Odgovo-ri* seui mu: „Ne samo mislim, celo go-'°v sem, da bo zmagal Gospod Bog!“ četudi bi komunizmu, recimo trenut-n° uspelo, da bi se s svojim znanim te-10rjem. s svojimi zločinstvi in lažmi rsllil Evroji, je njegov končni propad 8°tov, kakor je Bog v nebesih. Sicer pa poglejte, kdo so ti mesije Marksizma, da se takoj prepričate o ne-zbežnem propadu komunističnega me- sijanstva. ‘“Kva VRSTA: RAJONSKI KOMUNISTI ^rvi so tisti, ki se jim predobro godi, 114 Y svoji objestnosti ne vedo, kaj bi b°čeli. To so salonski komunisti ali „hohštaplerji“, ki žele, da bi se vsaj v nečem razlikovali od drugih in mislijo/ da je najmodernejše biti komunisti. Zanje veljajo besede našega pesnika Pre-radoviča: „To je sasviin po prirodi pravo, prazne tikve (buče) drže se nad vodom." Hohšlaplerstvo lahko vzbudi pri ljudeh pomilovalen nasmeh, nikdar pa ni v stanju, da zgradi zdrav socialen red. Nadškof Steiiinac daruje v farni cerkvi v Krašku po imenovanju za kardinala prvo sveto mašo ob veliki udeležbi vernikov DRUGA VRSTA KOMUNISTOV: NEVERNEŽI Drugi so, ki blodijo iz neznanja. A sami veste, da bo neznanje nekoč razpršila resnica, tako kakor sonce razprši temo. Sicer pa neznanje se nikoli ni ustvarilo nič solidnega na svetu, najmanj pa bi moglo ustvariti tisti zdravi družbeni red, po katerem človeštvo koprni. 'JURIJA VRSTA KOMUNISTOV: UBOGI IN BEDNI Tretji so tisti, ki žive v bedi, pa upajo, da si bodo izboljšali svoj položaj g komunistično revolucijo. A bednemu človeštvu zdravega socialnega reda ne bo ustvarilo ne kopito puške, ne udarci, ne rušenje, ne ubijanje, ne požiganje; ustvarili ga bodo razumni socialni zakoni, osnovaui na pravici in resnici, ki izvirata iz Boga. ČETRTA V USTA KOM L N ISTO! : VRAČAM AGITATORJI četrti so oni, ki so za svoj posel dobro plačani. A zelo dobro vemo, kje je zadnji denarni vir za propagando komunizma, tudi za našo domovino. Ta vir ni v naši domovini in to je dosti, da veste, kaj imajo Hrvati od tega pričakovati. A skušnja uči, da so plačanci imožni služiti vsakomur in izdajati prvega gospodarja takoj, če le zavohajo, da bi jim pod drugim gospodarjem moglo iti bolje. PETA VRSTA KOMUNISTOV: ZLOČINCI Peti so tisti, ki so na vrhovih, a katere ni tja prinesla ljubezen do revežev, ampak pohlep po oblasti, bogastvu, po užitkih in ki po nevidnem avtorju dirigirajo vse umore, plenitve in rušenje, baje zato, da se ustvari diktatura proletariata, a v resnici njihova osebna diktatura. To je redno tolpa običajnih zločincev —- četudi oblečenih v salonske obleke, __ ki pozabljajo, da se ne- smrtna človeška duša ue da brzdati ne s streli in ne s kopiti pušk, ne s temnicami, ampak se more ravnati le po resnici, pravici in ljubezni, katerih končno zmagoslavje je tem bolj gotovo, čim hujše je bilo nasilje. HRV ATI NOČEMO KOMUNIZMA! Draga dijaška mladina! Ne verjamem, da bi bili vi okuženi s temi bolezenskimi bacili komunističnega mesi-janstva. A vendar je dobro, da vas opozorim, da ne nastopi zastrupljenje našega zdravega narodnega organizma, ki je prešel Kalvarijo tudi v zadnjih dvajsetih letih. Zato mu ni potrebno, da bi brskal po tujih smetiščih in presajal na domača tla, kar so že vsi narodi zavrgli kot pravo kugo. Upam, da bodo moje kratke besede sle do vaših src, kakor prihajajo «d srca, da se hrvatski narod ne bo mogel pritožiti nad vami, svojo bodočo inteligenco. Prezreti narodno hrvatsko preteklost pomeni upropastiti tudi sebe, kakor je lepo rekel naš pesnik Preradovič: ,,Rod bi samo koj si mrtve štuje, ne prošlosti buoučnost si snuje!“ Zanimive stvari vtepa.jo v glave uči' teljem, policajem in drugim državnim uradnikom v ruski coni Nemčije. Tole pravijo: Vera je za dobrega marksista neumno čenčanje. Vsaka misel na Bog» je podla misel, kot pravi že Lenin, če stranka ne zahteva še od vsakega marksista, da iz Cerkve izstopi, to še ne pomeni, da stranka Cerkev prijazno gleda. Ko pa bodo že mase v stranki, bo stranka po Cerkvi brez usmiljenja udarila. Vsak duhovnik mora veljati v očeh ljudi za ameriškega vohuna. 58fi Slovenci doma in po svetu. Na podlagi ljudskega štetja, ki je bilo dne 31. mar-t. i. v Jugoslaviji, je razvidno tudi število Slovencev. Leta 1948 so jih nadeli 1.350.149. leta 1953 pa 1,462.991. Morast znaša torej 71.008 oseb. Koliko s° letos našteli Slovencev po ostalih republikah Jugoslavije, še nimamo podatkov. Ravno tako še niso znane cenit-i’6 o številu Slovencev izven Jugoslavije, 1948 je živelo izven mej Jugoslawe v Avstriji 80.000. v Italiji 80.000, Trstu 80.000 in na Madžarskem •■000 Slovencev, število izseljencev so takrat cenili na 350.000 oseb. Skupno bilo po teh cenitvah Slovencev okrog dva milijona. I‘tkejo nam oda ne bodo, dokler bodo še na oblasti. „ Na.istarejii duhovnik Ijubljn’kdce ško-,biserotnašnik Fram' Košir (rojen ■ Aprila 1863) je nmrl 27. marca 1953 Ježici pri Ljubljani. Doma je bil iz Jt°fje Loke iz trdne mlinarske hiše. „ a)Prej je hotel študirati pravo, nato pa 3® odločil za duhovski poklic. Kot kaplan je deloval v Colu pri Vipavi in v št. Petru Pri Novem mestu, župniko-val je najprej na Koroški Beli, nato pa od leta 1919 do 1933 na Ježici. Bil je mož reda. Ko je prišla njegova ura, je vstal in šel. Zadnje čase mu je odpovedal glas. že pri biserni maši predlanskim je težko govoril. Pogreb rajnega g. župnika je bil 30. marca, ki ga je z asistenco opravil g. kanonik dr. Fr. Kimovec. Na pogreb je prišlo 25 duhovnih sobratov, med njimi novi črnuški upravitelj g. Zajc, upokojeni črnuški župnik Tomelj in lanski zlatomašnik — domačin g. Valentin Sitar iz Preddvora škof Anton Vovk na pogreb ni prišel, pač pa se je pripeljal s trolebu-som ranjkega kropit. Ob grobu se je od rajnika poslovil župnik iz Koroške Bele, ki je tudi povedal, da se bodo na Koroški Beli za rajnega opravljale gregorijanske maše za zasluge, ki sl jih je stekel za tamošnjo župnijo med prvo svetovno vojno. Sedanji ježenskl župnik Janez Pucelj pa je porabil nedeljski govor, da je v njem na pesniški način prikazal življenje in delo svojega prednika. Redko oko je ostalo suho pri njegovih besedah. Vinil je profesor dr. Ivan Samsa. 17. maja je izdihnil svojo blago dušo na Gori pri Sodražici. Po novi maši ga je škof dr. Jeglič poslal študirat na Dunaj oba klasična jezika (latinščino in grščino). Poučeval je nato na škofijski gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano latinščino in grščino in nemščino, več let tudi modroslovje in slovenščino. Oh nedeljah se je vozil maševat in pridigat v Bizovik pri Ljubljani. Leta 1941 eo ga z drugimi profesorji vred Nemci izgnali iz zavodov. Poučeval je nato na škofijski gimnaziji v Baragovem semenišču v Ljubljani Leta 1945 se je zatekel na Goro pri Sodražici. Oskrbo je imel pri bratrančevi družini. Opravljal je dušno pastirstvo med rojaki. Zadnja leta je mnogo trpel, bolezen mu Je razjedala notranje organe. Pogreb je imel prav lep. Udeležilo se ga je precejšnje število duhovnikov. Prepoved duhovskega društva. Sveta stolica je prepovedala vsem duhovnikom na Hrvaškem pod grožnjo izobčenja članstvo pri novem društvu duhovnikov, ker je namen tega društva razkroj cerkvenega reda. To novo društvo hrvaških duhovnikov je slično Cirilmetodijskemu društvu v Sloveniji. To slednje je imelo pred kratkim svoje zborovanje v Novi Gorici. S tem zboroanjem je 60 primorskih duhovnikov proslavilo 12. obletnico ustanovitve OF. Glavni govornik B. Gangelj je prikazal „miroljubno" politiko Jugoslavije in se spomnil tudi umrlega Kidriča ln ga postavil za zgled kot vztrajnega borca za dobrobit delovnega ljudstva. Kritiziral je tudi „temne sile, ki rovarijo proti Jugoslaviji pod okriljem Vatikana". Veliko prahu je dvignfl pri komunistih v Sloveuiji novi zvezek Slovenskega biografskega leksikona, ki ga je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Omenjeni leksikon ima težko hibo: omenja preveliko število duhovnikov, ki so bili zaslužni za slovenski narod. Komunisti teh duhovnikov ne morejo likvidirati, ker so živeli in delali med slovenskim narodom, ko še Mar-ksa in Lenina ni bilo; zato jih hočejo vsaj molče preiti, da ne bi kdo od mladega rodu prišel do „napačnih" zaključkov, da namreč duhovniki nazadnje le niso tako škodljivi za slovenski narod, kot bi to rad komunizem prikazal. Ljubljanski mestni odbor Je metfavuo razpravljal o porastu kriminalnosti med mladino. Ker za vsakim zlom tičijo neki viroki, so Jih hoteli poiskati tudi ljubljanski ljudski odborniki. Razprava je bila živahna. Nazadnje so prišli do zaključka, da so zločinov mladostnikov krive slabe družinske razmere. V mnogih družinah vladata namreč alkoholizem in prostitucija. Seveda ti odborniki ne pomislijo, da če s0 družine gnile, tega še niso same krive. Kriv je tega „novi" red, ki se bori proti veri in dela težave Cerkvi, ki bi rada družino spet dvignila na stopnjo, kot je bila pred prihodom komunizma na oblast, če so socialne razmere slabe, so tega prav gotovo krivi komunisti, ki že osem let v deželi nesmiselno vladajo in ugonab-ljajo narodno premoženje. In če se po družinah širi prostitucija, ali niso tega krivi spet komunisti, ki so nalašč prva leta vodili mladino na počitniško delo in jim v delovnih brigadah dajali priliko, da se moralno pokvarijo? in če število pijancev raste, so tudi k temu pripomogli komunisti, ki so prirejali in še prirejajo hrupne sestanke pozno v noč, kjer se popiva in proslavlja svobodna ljubezen. Le po čemu naenkrat zgražanje nad pokvarjenostjo mladine# ki «o jo rdeči mogotci sami hoteli d®-eeči? Znani občudovalec partizanov, kartuzijanski prior dr. Edgar Leopold je postal aotrudnik „Slovenskega poročevalca". Napisal je razvlečen podlistek z naslovom: „Kartuzija Pleterje in par-tizani", kjer skuša dokazati svoje velike zasluge, ki da jih ima pri podpiranju komunistične revolucije med nami. Zakaj je moral dr. Edgar Leopold ravno sedaj priti s to „mojstrovino' »a dan, se ne ve. Ali hoče sebe proslaviti, ali pa Je morda samostan v nevarnosti in bi ga na ta način rad rešil-Vsekakor si je pisec podlistka postavil s tem pisanjem kaj žalosten spomenik-Zgodovina ga bo sodila in obsodila na podlagi njegovih lastnih besed in lsj»T. Boris Kraigher preti. Boris Kraigher# ki je vodil razgovore z zastopniki Ju' goslovanskih škofov, se je po neuspelih pogajanjih izrazil, da bo Cerkev v Jugoslaviji sama trpela vse posledice red! neuspelih pogajanj. Kraigher noče razumeti, da je Cerkev raje svobodna r sponah, kot sužnja v svili. Xakaj ni prišlo do »poraz,uma med zastopniki katoliške Cerkve in komisijo z» »ovi verski zakon? Držali se bomo *e izjav uradne jugoslovanske agend-j® „Tanjug". Te povedč vse: 1. Vršilec dolžnosti predsednika škofovskih konferenc dr. Josip Ujčič je izjavil takoj v začetku seje, da lahko * ostalimi škofi prisostvuje le v informa-l|vne namene, kajti nima od svete Stožce nobenega poverilnega pisanja in zato ne more ne sprejeti ne odobriti nobene odločbe omenjene komisije. 2. Izjava nadškofa Stepinca: ,,S stališča Cerkve ta komisija ne more ničesar odločiti!", izjava škofa Čekada; • •Izglasovali ste že mnoge zakone brez Qas, zakaj ne bi še tega?" in uvodna izjava škofov, ki so jo pred zasedanjem izročili komisiji: ,,Mi ta zakon radi formalno pravnih razlogov ne moremo smatrati kot zadovoljivo rešitev tega vprašanja,'• vse te izjave dokazujejo, da predstavniki Vatikana želijo poostri-tev položaja in Vatikanu ne gre za svobodo vere v Jugoslaviji, ampak le za °pravičenje (rehabilitacijo) Stepinca in sličnih ljudi. 3. V teku razgovora niso mogli na-V9sti enega samega primera, ki bi dokazoval, da se v Jugoslaviji preganja v®ra ali tepta verska svoboda. (Ta trdi-tev je najlepšj dokaz za komunistično Nesramnost: Sedem mesecev preje, na zadnji redni škofovski konferenci v Magrebu septembra meseca 1952 so škofje izdali dolgo pismo, polno dokazov ih obtožb, ki so ga objavili listi po vsem svobodnem svetu, in ti škofje sedaj ne bi moglj navesti niti enega samega primera verskega preganjanja!?) 4. V inozemstvu živijo nekateri nepomirljivi sovražniki novega družbenega reda v Jugoslaviji, ki se poslužujejo Stepinca in sličnih tipov za strahovanje ritnokatoliškega klera in ljudstva v Jugoslaviji in skušajo na vsak način preprečiti sporazum z državo. 5. Na podlagi vsega omenjenega agencija „Tanjug" z dne 26. aprila 1953 Prihaja do “Zaključka, da se v takih razmerah ni splačalo nadaljevati razgovorov e škofi. Razgovorov »o se udeležili sledeči škofje: dr. Josip Ujčič, dr. Smiljan čekada, škof skopljanski; dr. Josip Dach, generalni vikar zagrebške nadškofije; mons. Anton Vovk iz Ljubljane; dr. Maksimiljan Držečnik, škof mariborski; dr. Marko Alaupovič, generalni provikar sarajevske nadškofije in dr. Gabrijel Bukatko, apostolski administrator križevačke unijatske škofije. Na državni strani je komisiji predsedoval Boris Kraigher. Zanimive izjave beremo v listu „Delavska enotnost". Pravi ta list, da »1 jugoslovanska oblast že dalj časa prizadeva urediti odnose s katoliški Cerkvijo. Toda medtem ko vladajo med pravoslavno in mohamedansko vero na eni strani in komunistično viado ne drugi strani najboljši odnosi, na katoliški strani ne pokažejo nobenega razumevanja. Dokazi bi bili naslednji: škofje so prišli na razgovore z vnaprej pripravljeno deklaracijo, v kateri niti z besedo ne omenjajo novega načrta o verskih skupnostih. Postavljajo nemogoče zahteve: spremembo ustave, verske šole, ukinitev obvezne civilne poroke, posebne privilegije za obsojene duhovnike itd. Zahtevajo torej takšne privilegije za katoliško Cerkev, kakršnih nimajo nikjer na svetu. (Zgleda, da so komunisti zelo malo poučeni, kako je po svetu, ker drugače tega stavka ne bi zapisali! Op. ur.). Te zahteve po mnenju rdečega lista dokazujejo, da Cerkev ne želi urediti svojih odnosov do države. Sicer pa po piščevem mnenju deklaracija ni bila napisana za Jugoslavijo, ampak iz strahu pred Vatikanom, ki da ni zadovoljen, ker so škofje letošnjega januarja obiskali Tita in mu izjavili svojo lojalnost. Iz strahu pred Vatikanom danes škofje zaostrujejo položaj v državi in v en glas i-zpavljajo, da niso kompetentni, da nimajo pooblastil in da naj se obrnemo naravnost na Vatikan. To se pravi, škofje hočejo prisiliti ljudsko oblast (?), da vzpostavi prekinjene diplomatske stike z Vatikanom S tem torej škofje priznavajo, da so preje podložniki Vatikana kot pa državljani Jugoslavije. V kolikor pa »o dajali pripombe na zakon, so Jih dali le informativno“. List zaključuje: „Njihova predrznost (škofov namreč) temelji na napačnem računu, češ da jim bo morala naša oblast radi zunanjega pritiska popustiti. Bodočnost In življenje samo pa bosta ovrgla njihove račune. Neuspeli razgovori dokazujejo, da škofje niso prijatelji naše delavske države, dasi nižja duhovščina želi ureditve z oblastjo. Zato bodoči odnosi države do katoliške Cerkve zavise izključno od njenih zastopnikov.“ Jugoslavija ima nov zakon o verskih skupnostih. Potem, ko je ves državni aparat in vse režimsko časopisje „dokazalo“, da katoliška Cerkev noče sporazuma z državo in da naj si sama sebi pripiše posledice, je vlada smatrala za primerno, da načrt novega zakona uveljavi. 2 3. maja ga je jugoslovanski parlament „sprejel“. Ker pa tako „pomemben'1 dogodek ne sme iti mimo brez komentarja, je notranji minister Ranko-vlč pred glasovanjem še enkrat hujskaško napadel sveto stolico. Pri tem se je poslužil pisma, ki ga je mons. Tardini iz državnega tajništva svete stolice pisal po prekinitvi diplomatskih odnosov po navadni pošti beograjskemu škofu dr. Josipu Ujčiču. V njem mons. Tardini povdarja, da če se bodo škofje res sestali s Titom, v nekaterih zadevah ne bodo smeli sami odločati brez pristanka svete stolice, ker za to niso pristojni. Rankovičeva policija je to pismo prestregla (res lepa svoboda!) in ga izročila svojemu šefu. Ta je potem prebral iz njega le tiste odlomke, ki so mu bili prav, zamolčal pa stavke, ki prikažejo sveto stolico kot iskalko poštenega sporazuma. Da ne bi bilo nejasnosti po svetu radi divjaških Rankovi-čevih izjav, je „L’Osservatore Romano“ priobčil točno vsebino omenjenega pisma. Nato je povdaril licemerstvo komunističnega ravnanja: ista država, ki pravi, da je ločena od Cerkve, sedaj tej Cerkvi daje novo „ustavo“, ne da bi se ozirala na njen ustroj, sad dvetisočletne zgodovine. Istočasno ta država grozi škofom in vsem duhovnikom, ki bi novega zakona ne sprejeli. Namiguje na zapore in druge težke kazni. Sam San- kovič je priznal, da je v zaporih Ul duhovnikov Ro podatkih Cerkve je njih ( število znatno večje. Skratka, kot pravilno ugotavlja „L’Osservatore Romano“, komunistična vlada bi rada ustvarila iazkolno katoliško cerkev. O Titovem obisku v lv<>u«lomi se š8 vedno veliko piše. Za in proti. Prav S°' tovo so si Angleži od Titovega obiska mnogo obetali. Koliko so dosegli, ho rekla bodočnost. Za nas Slovence kot katoličane je zanimiv popis sestanka s Titom, ki ga je 4. aprila t. I. objavil poslanec angleškega parlamenta William Tecling v reviji „The Tablet“-(Podatki so povzeti iz „Pregleda" št. 4) Major Beamish je bil prvi, ki je naravnost vprašal. Rekel je, da Angleži \ visoko cenijo strpnost in svobodo poe-dinca. Zato da jih skrbi stanje cerkva v Jugoslaviji. Tito je odgovoril, da ne more priznati, da bi obstojalo kako ver' eko preganjanje v Jugoslaviji, pač pa misli, da se cerkve v vseh deželah prepirajo med seboj. Zanj da je velik del katoliškega vprašanja politične narave, zlasti ker da je vatikanska politika neprikrito podobna politiki italijanske vlade. Po njegovem mnenju katoliška Cerkev ne more pozabiti, da so katoliški deli Jugoslavije včasih pripadali avstro-ogrskemu imperiju, v katerem ds je katoliška Cerkev imela mogočno *s-slombo. Priznal pa je, da je še nekaj točk, ki jih bo treba razčistiti, da C®r' kev kot celota s stanjem, kakršen je. ni zadovoljna, da bo zato izdelal n°v zakon, ki bo tudi za cerkve ugoden 1» ki ga bo parlament sprejel že pred jesenjo, Ob tej zadnji pripombi so se j navzoči angleški poslanci začeli smejati, saj že vedo, kako Titov parlament zakone „sprejema“. Tito pa i* ostal resen. Za majorjem Bemishem, ki je protestant, je govoril Hugh Fraser, katoličan. Povdaril je, da bo težko obraniti prijateljske odnose z Jugoslavijo, če bodo angleški državljani, najsi Pr*' j padajo konservativni ali delavski stranki, prišli do prepričanja, da se g katoliško Cerkvijo r Jugoslaviji nečastno in krivično postopa. Isto misel je še krepkeje izrazil poslanec Peter Smithers, anglikanec. Dejal je, da zastopa okraj, kjer je cerkev silno močna in kjer so mu volilci naročili, naj pove Titu, da oni v krščanstvo globoko verujejo in odločno zavračajo v-sako nestrpnost nasproi kristjanom, če hoče iskreno sodelovati z zapadnimi demokracijami, naj ve, da je skoro vsa zapadna demokracija bila zgrajena na krščanskih osnovah. Tito je, tako je iz-Sledalo, soglašal s tem. Dejal je smehljaje: ,,Ko sem zapustil Jugoslavijo, Seni javno izjavil, da ne bom razpravljal o notranjih verskih vprašanjih mo-Pe države in vendar vidite, da sem tu in razpravljam ta vprašanja. Zapomnil si bom vse, kar ste rekli.“ Ves razgovor je trajal nekaj nad tri-četrt ure. Skoro pol ure se je govorilo 0 cerkvenem položaju v Jugoslaviji. Zvedelo se je tudi, da sta že pred tem razgovorom Churchill in Eden načela s Titom to vprašanje in da je Churchill * Posebnim povdarkom govoril o tej •tvari. Nad vse pa je zanimivo, da nihče hi imenoval kardinala Stepinca po inienu. PRIMORSKE vesti Na Vzhodnem Institutu je doktoriral *0. aprila slovenski duhovnik g. Anton ,A‘g'iša. Novi doktor se je rodil pred 32 leti v Trstu, njegov dom pa je v Mav-hinjah na STOju. Kot deček je vstopil v red Srca Marijinega. V Italiji je napravil gimnazijo, bogoslovje v Španiji, kjer je bil posvečen leta 1945. V Bada-jozu je bil 3 leta profesor in voditelj toladinskih organizacij. Po 10 letih ga j® poklical novi generalni predstojnik, Nemec po rodu, v Rim, v generalno hi-v upanju, da bo mogel kmalu ustanoviti novo redovno hišo na južnem koroškem in poslati tja med drugimi Slovenci tudi g. Legiša. Posvetil naj bi 16 misijonom med Slovenci in vzgoji slovenskega naraščaja. A kmalu ga je Povabil k sebi tajnik Kongregacije za Dovnike, ki je Španec in istega reda. Odtlej je g. Legiša njegov tajnik. Obe-Bem je urednik znanstvenega Irlmeeeč- It. )*. A. Legiša nika Commentarium in tajnik pri uredništvu'mesečnika ALA (Ardeat, Luceat, Accendat) za redovnice. Njegova doktorska teza je bila ,,Maternitas Mariae Divina in Sergio Bulgakov“. Kljub temu, da ui imel prilike, da bi študiral v slovenskih šolah, g. doktor iskreno ljubi svoj narod. Tudi naš list g. doktorju iskreno čestita k promociji! Vseh slovenskih klaretincev je sedaj osem, 6 v Italiji, 2 v USA. Slovenskih dečkov imajo 10. študirajo v Milanu in Rimu. žal da glede pouka slovenščine zanje doslej še ni bilo mogoče povoljno urediti, čeravno je na najvišjem mestu po zaslugi g. Legiša najboljša volja za to. Vzorni teden v Gorici. Najlepša priprava za majnik je bii za goriško dekliško Marijino družbo vzorni teden, kj ga je v zadnjem tednu v aprilu rodil č. g. misijonar Jože Vidmar. Druž-benice, pa tudi druge mestne gospe in gospodične so se v velikem številu udeleževale jutranje sv. maše s pridigo in večernega govora z blagoslovom. Slišale smo toliko lepega in vzvišenega, da bodo te duhovne vaje ostale vsem udeleženkam v najlepšem spominu. Posebno lepa je bila slovesnost v nedeljo zjutraj v goriški stolnici, kjer so vse družbe-nice in druge udeleženke pristopile k obhajilni mizi. Izredno velika je bila udeležba pri popoldanski zaključni slovesnosti. Prvo sveto obhajilo v Gorici. Na praznik Kristusovega vnebohoda je lepo število slovenskih otrok pristopilo v cerkvi sv. Ignacija k prvemu svetemu obhajilu! Otroški zbor jim je med sveto daritvijo lepo prepeval. Travniški kaplan č. g. Mirko Mazora je imel na prvoobhajance lep nagovor, nakar je aledil obred prvega svetega obhajila. Po maši so bili vsi otroci pogoščeni v slovenski šoli, nakar so imeli popoldne prisrčno akademijo v Marijinem domu, katero so jim pripravili otroci is Slovenskega sirotišča. Na sporedu so bile deklamacije, zborno petje in dva ljubka prizora, katera so otroci lepo podali. Ob prvi obletnici evharističnega kongresa. Ob obletnici evharističnega kongresa, ki se je v lanske» majnlku na tako veličasten način vršil v Štandrežu, so slovenski duhovniki tudi letos organizirali lepo slovesnost. Izredno lepa nedelja je privabila v to prijazno go-riško vasico lepo število vernikov 1* Gorice in bližnjih vasi. Slavnostni govor je imel č. g. župnik Kretič iz Doberdoba. Ob koncu svojega govora j® še omenil, kako se je lansko leto prav ob priliki evharističnega kongresa zasnovala zamisel za Katoliški dom v Gorici. Sedaj je ta lepa zamisel že lepo prodrla med slovenske katoličane, in upamo, da bo Katoliški dom kmalu postal skupni dom vseh organizacij. Združeni cerkveni pevski zbori so nam lepo in mogočno zapeli nekaj naših najlepših majniških pesmi. Sledil je blagoslov z litanijami. šmarnice v Geriet Kakor vsako leto, tako smo tudi letos goriški slovenski verniki imeli svoje šmarnice. Zjutraj v stolnici pri sv. Ignaciju, zvečer pa. v mali cerkvi sv. Ivana. Posebno lepe so bile šmarnice Y stolnici, kjer nam je skozi ve» mesec govoril pred sv. mašo etolniški vikar č. g. dr. Humar. Njegovi vsebinsko tako bogati ln tako lepo podani govori bodo ostali vsem, ki so se teh lepih šmarnic udeležili, v najlep- šem spominu. Sveta maša z majniškim petjem pa je tudi mnogo pripomogla za versko poglobitev in še večjo ljubezen do naše majniškeKraljice. SM)VKXSKA KOKOŠKA Koroški Slovenci žalujejo. Dne 2. maja 1953 je umrl na posledicah po-škodo v beljaški bolnišnici župnik č. g. Ivan Starc, iz št. Lenarta pri sedmin studencih. Pokojni gospod je bil .za koroške Slovence eden tistih duhovnikov, ki svoj narod spremljajo v njegovih težkih in veselih časih in ga branijo pred nevarnostmi, naj bodo te verskega-moralnega ali narodnostnega značaja. Pokojni župnik Starc je bil svojemu narodu duhovnik, kulturni delavec, vzoren gospodar, pošten politik. Hodil se je 2. novembra 1885 v Mo-krijah, župnija št. Vid v Podjuni. H-julija 19 lu je bil v Celovcu posvečen v duhovnika. 2e v bogoslovju se je poleg bogoslovskega študija zanimal za socialna, gospodarska in narodna vprašanja. L. 1911 je nastopil mesto kaplana v Borovljah, leta 1913 pa nasledil župnika Andreja Einspielerja v Slov. Plaj-berku. Po pet in polletnem službovanju v Slov. Plajberku je leta 1919 postal župnik na Rudi in dve leti nato v Ho-dišah. Tu je zgradil „Dom sv Jožefa za verske in kulturne prireditve. Leta 19 32 je bil izvoljen za deželnega P°' slanca in se kot tak krepko potegoval za pravice koroških Slovencev. Poslanec je ostal do razpusta deželnega zbor» leta 1934. Leta 1938 je postal župnik župnije sv. Lenart prt sedmih studencih, kj je pa ni mogel upravljati, ker so ga nacisti pregnali iz Koroške. Zatoke se je v vas Ollersdorf na Gradiščanskem, kjer pa tudi ni imel miru. Končno je prišel v hrvatsko župnijo Vorištan na Nižjem Avstrijskem, kjer je dočakal konec vojne. Spet se je smel vrniti v svojo domovino, kjer se je z veliko gorečnostjo posvetil dušnemu pastirstvu župnik Starc je bil kremenit značaj, odločen, neupogljiv, če je šlo ia. ver*ke ali narodne pravice, ln vedno — optimist, prepričan v končno smago. Bi»t- veiio je doprinesel k razjasnitvi gledanja na politične razmere v slovenskem taboru. Bil je med prvimi, ki je pomagal ustvarjati Narodni svet koroških Slovencev z namenom, da se breznarod-Qemu In protiverskemu komunizmu na Koroškem spodmaknejo tla. Komaj so dobro utihnili zvonovi v ®t. Lenartu pri sedmih studencih, je že ®tort zahtevala novo žrtev v duhovniških vrstah, ti. maja t. 1. je umrl v Jakobu v R°žu župnik in dekan g. 6. LYan<- Ser, Šenk. Rojen je bil na Je-'erskem pred 70 leti, hodil v gimnazijo v Kranju, bogoslovje dovršil v Celovcu. ®il je kaplan v črni, župni upravitelj v št Petru pri Grabštajnu in župnik v Slov. Plajberku, od koder je pred 30 *eti prišel v št. Jakob v Rožu. Med zadnjo vojno je moral zapustiti župrnjo in 86 je šele po zlomu nacizma spet mogel Vrniti k svoji farni družini. Koroški učiteljiščniki v Gorici. Kolški učiteljiščniki so se dne 30. aprila I na poti v Trst ustavili za nekaj časa v Korici, Slovensko katoliško prosvetno I društvo jim je pripravilo prisrčen sprejem ob pogrnjenih mizah. S koroškimi Učiteljiščniki so prišli tudi njihovi pro-f6sorji in ravnatelj. Na tem večeru so i Kili zastopani tudi goriški profesorji, duhovniki in dijaki učiteljiščniki. Po 8°zdravni besedi g. ravnatelja dr. A. Kacina je vse navzoče pozdravil in se tnhvalil za iskreni sprejem ravnatej ce-f '°vškega učiteljišča. Sledili so še govori i Ptofesorjev, duhovnikov in dijakov. Kktet prosvetnega društva je zapel ne-^aj lepih slovenskih pesmi in zavladalo j res iskreno prijateljsko razpoloženje, se Korošci še dolgo v noč niso mogli s ‘°čiti. Drugi dan so si ob spremstvu Soriških profesorjev in dijakov ogledali i^esto in okolico in nadaljevali pot v ! Trst, veseli, da so med goriškimi Slo-vencl preživeli tako lepe, sončne ure. V špitalskem taborišču je umrla Ma. 'jtJa Strah (Martinova mama) 16. aprila 1953. Doma je bila iz cerkljanske fare, , Vela pa je že od rane mladosti v jenski fari. Vse njeno življenje je bila slika bolečina. V prvi vojski ji Je pa-961 mož, ki je pustil breme družine in posestva njenim ramam. Nekaj let kasneje je izgubila prvega sina; rdeča revolucija ji je vzela še enega. V prvem letu begunstva jo je zadel nor udarec. Angleški vojaški avto ji je v Beljaku do smrti povozil hčerko Francko, ko je šla v bolnišnico obiskat težko bolno mater. Točno ob sedmi obletnici te žalostne smrti je za vedno onemela tudi ta mati trpinka. Pokopali so jo poleg hčerke Francke na edlinško pokopališče. Ni dočakala dne, ki si ga je tako želela, da bi še enkrat videla svoj dom in grobove svojih dveh sinov. Pevsko društvo „Korotan“ je zbor mladih pevcev in pevk, ki so povečini nekoč kot begunci živeli na Koroškem in sedaj bivajo v Clevelandu v Združenih državah Severne Amerike. Ti pevci in pevke poznajo koroško pesem in nje lepoto, zato jo želijo posredovati ljudem tudi v novi domovini. V nedeljo, 12. aprila, je ta zbor priredil svoj prvi samostojni koncert, čeprav daleč od koroške zemlje, je duhovno tesno povezan z njo, danes toliko bolj, ko koroška zemlja znova doživlja svoj plebiscit, tG pot s slovenske strani, od tiste namreč, ki trdi, da je le v Osvobodilni fronti rešitev za koroške Slovence. šest koroških pesmi je zadonelo z odra. Vedno lepa „Gor čez izaro“, „Kje so tiste stezice“, „Stoji hartele zahra-jen“, ,,M'je pa krajčec posvava“, „Juhe, pojdamo v škofce“ iu „So roz’ce v hartelnu zavovale-.“ Kulturno pričevanje je vselej najmočnejše. Tudi ta nastop „Korotana“ je to izpričal. Koroška slovenska pesem dokazuje, da je koroški slovenski človek ud slovenskega občestva, da tudi on hoče kulturo, ki priznava človekovo svobodo in njegovo duhovnost, zavrača pa kulturo, ki naj bi bila le sužnja socializma in komunizma. V žitari vasi so obnovili farno cerkev. Predvsem je bilo treba popraviti glavni oltar, ki od nedelje 17. maja spet služi svojemu namenu. Stranske oltarje obnavlja sedaj podjetje Campl-dell v Bistri ob Dravi v svojih delavnicah. NADŠKOF Die. šARIč O KNJIGI „NADŠKOF JEGLIČ* 2. julija je minilo 16 let, odkar je zatisnil svoje oči veliki slo-> venski vladika dr. Anton Jeglič. Njegov svetli lik nam je pred nedavnim mojstrsko prikazal v knjigi ,,Nadškof Jeglič“ dr. Jože Jagodic-Knjiga se dobi tudi v Argentini v prostorih Dušnopastirske pisarne v Buenos Airesu. Monsenjor dr. Ivan šarič, sarajevski nadškof, ki živi trenutno v Madridu (Španija), je v reviji ,,Glasnik Srca Isusov» i Marijina“ (izhaja v Salzburgu) priobčil zelo laskavo oceno omenjene knjige. Ocena pravi tako-le: „Pod naslovom „Nadškof Jeglič" je izšla obsežna knjiga o nadškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču. Knjigo je napisal dr, Jože Jagodic, bivši tajnik In kancler Jegličev, človek torej, ki je nedvomno najbolje poznal življenje velikega nadškofa in bil zato najbolj poklican, da o njem piše. Predgovor je napisal škof dr. Rožman. Nas, Hrvate, zanimajo tiste strani, ki govorijo o dr. Jegliču kot vrhbosenske-mu kanoniku. Zanimivo je, kako je dr. Jeglič prišel za kanonika v Sarajevo. Sprva je imel željo postati vseučiliški profesor. In ker v Ljubljani ni bilo vseučilišča, se je obrnil na Zagreb. Pa tudi v Zagrebu profesure ni mogel dobiti. Pač pa si je vseučiliški profesor dr. Stadler zapomnil njegovo ime. Dve leti nato (5. julija 1881) je postal dr. Stadler prvi vrhbosenski .(sarajevski) nadškof. Tedaj se je spomnil na Jegliča in ga poklical v Sarajevo za kanonika. 2. februarja 1882 je Jeglič že v Sarajevu, prvi od novo imenovanih kanonikov. Ostali kanoniki so bili: Josip Bezič iz Splita, dr. Andrija Jagatič iz Zagreba, dr. Ivan Koščak iz Senja. Vsi go postali apostolski protonotarji. Dr. Jagatič je bil poleg tega urednik lista „Vrhbosna“, dr. Jeglič pa je leta 1897 postal sarajevski pomožni škof. Tako je bil nadškofova desna roka. O nadškofu Stadlerju piše Jagodic takole: „Ko je Stadler prišel v Sarajevo, je bila Bosna pravkar osvobojena turškega jarma, življenjske prilike so bile težke. Prometnih sredstev ni bilo. Katoliški Hrvati niso imeli niti svoje zidane cerkve, ker cerkev sv. Antona Padovanskega je zgorela. Nadškof si je našel majhno leseno cerkvico, stanoval pa v neki turški koči. V Sarajevu ie bilo komaj 800 katoličanov, čez 50 let nato pa je imelo samo mesto Sarajevo že 20.000 katoličanov in šest lepih cerkva, ki so bile za nedelje in praznike zelo polne vernikov. Pred 50 leti je bilo v nadškofiji okoli sto duhovnikov, sedaj jih je nad dve-sto. Tudi semenišč takrat ni bilo; sedaj jih je pet.“ 8. julija 1897 je umrl v Gorici nadškof Zorn. Ker je bil ljubljanski škof Jakob Missia določen za novega goričkega nadškofa, je nadškof Stadler odpotoval k njemu in ga zaprosil, da za svojega naslednika predlaga Jegliča. V navzočnosti dr. šariča je Missia Stadlerju to obljubil. Stadler in Missia sta bila namreč sošolca iz rimskega Germanika. 5. maja 1898 se je nadškof Stadler v sarajevski katedrali poslovil od novo imenovanega knezoškofa Jegliča. Bil J® ta prizor zelo sličen tistemu, ki ga opisujejo apostolska dela, ko se j® namreč sv. Pavel poslavljal od krščanske občine v Miletu. Plemeniti vrhbosenski nadškof Stadler je objel pred Marijinim oltarjem svojega dragega pomočnika na Gospodovi njivi in zajokal od ganotja. In za njim je zajokala vsa katedrala. Sarajevo je žalovalo, Ljubljana se j® radovala. Božja Previdnost ji je vrni16 Jegliča kot nadpastirja iepe ljubljanske škofije. Knjiga mons. Jagodica je obširna. Ima 483 strani, katerih vsaka je poln» duha in srca. Slog je lahek in gladek. Naj živi Jegličev življenjepis, tako lepo pisan, in naj nam bo vodnik * srečnejše dneve, polne svobode, mii"u in pravice!“ NOVI TAJNIK ZA DELO V VLADI AMERIŠKIH ZDRUŽENIH DRŽAV Alattin at tlel X/ut ki n 1. maja so jugoslovanski komunisti Do časopisju in radijskih govorih napadali federalnega tajnika za delo v vladi ameriških Združenih držav. Očitali so mu, da je zlohotno enačil jugoslovanski „pravi" komunizem z državnim kapitalizmom in imperializmom Sovjetske zveze. To naj bi bil storil federalni tajnik v svojem prvomajskem razglasu, ki ga je naslovil na delavce v posamez-nih deželah. Kdo je sedanji tajnik za delo v vladi predsednika Eise-nhovverja, da je jugoslovanskim komunistom tako na poti? To je gospod vodovodni mojster Martin Patrick Durkin. Kar od prvega hiba, ko se je pojavilo njegovo ime na 'isti sodelavcev predsednika Eisenho-tverja, je to imenovanje vzbudilo naj-več zanimanja in presenečenja. Le med delavstvom so ga dobro poznali, druga ameriška javnost ni kaj prida vedela o S. Martinu Patricku Durkinu. čim več podatkov pa so časopisi objavili o novem delavskem tajniku, tem h°lj so se ljudje čudili. Izkazalo se je, da je to edini katoličan v novi vladi 'd to zelo pobožen in vnet katoličan, hi Qe opusti niti ene dnevne sv. maše, hiti sv. obhajila, dalje da je g. Durkin fdiQi somišljenik demokratske stran-h® v republikanski vladi, da je celo pri Zadnjih volitvah volil demokratskega andidata Stevensona in ne generala isenhowerja, da je prvi vodovodni htPjster v federalni ameriški vladi, kjer ^de sicer sami ljudje, ki so dosegli DR. MIHA KREK, U. S. A. najvišje in največje uspehe v ameri-škem gospodarskem življenju, zlasti v industriji in bankarstvu, da je v vladi prvi oče, ki ima dva sina, ki delata tudi kot vodovodna mojstra. Ko je vodja republikanske stranke v federalnem ameriškem senatu, senator iz Ohio, Robert A. Taft, zvedel za Durkinovo imenovanje, je razjarjen izjavil časnikarjem: ,,To imenovanje je čudovito neverjetno!" Ko pa je imenovanje prišlo v senatni odbor, kjer je najvplivnejši član republikanske večine isti senator Taft, je bil g. Durkin potrjen soglasno v par minutah. Ko je g. Durkin sam zvedel za imenovanje, je dejal: „Vsi se čudijo, jaz tudi." V družini irskega porekla je zrasel v Chicagu. Revni so bili. Ko je bil 15 let star, je bilo tako hudo, da je moral prekiniti šole in iti delat v klavnice. Izu. čil se je za vodovodnega mojstra, postal borec za pravice svojih stanovskih tovarišev, postal predsednik njihove zveze, njihov najvišji zastopnik v Ameriki in v mednarodnih organizacijah. Sedaj je njegova strokovna zveza vzorna organizacija z najbolje urejenimi pogodbami z vsemi podjetji, najboljšimi plačami, najboljšo zaščito in zavarovanjem. O njem samem pravijo in pišejo, da izgleda kot veljaven podjetniški ravnatelj, govori kot vseučiliški profesor in dela kot visoko izobražen, plemenit človek. Vsak dan brez izjeme vstaja ob pol 5®5 šestih zjutraj, tako so zapisali časopisi, in gre k maši, potem pa na delo. če je na potovanju, išče cerkev tudi petdeset milj daleč, ali našel jo bo in ne bo odnehal prej. 58 let je star. Ne kadi in ne pije, za goste ima pa vedno pripravljenega kaj dobrega. Silno ljubi točnost, če pa je njegov gost netočen, ga sprejme z vso ljubeznivostjo. „Napake drugih mu niso mar, le proti svojim se vedno bori, le samega sebe vedno zboljšuje,“ pravi o njem njegov prijatelj. Durkin ne gre na počitnice. V poletnih mesecih odhaja na potovanje po Združenih državah in Kanadi in obiskuje strokovne skupine in društva vodovodnega ali cevovodnega delavstva. V vsakem mestu in mestecu se ustavi, se posvetuje, razgovarja, se udeležuje sej in zbrovanj. Vso pot popravlja in utrjuje mrežo svoje delavske unije. žena ga je izdala in tako so ljudje zvedeli, da že več let neprestano vzdržuje sam kako družino, ki je v pomanjkanju in nadlogah. Ko je namreč postal predsednik unije in dobil boljše dohodke, ni strpel, da bi jih užival sam. Tudi se mu ni zdelo primerno, da bi le poslal denar ali ček. Sam je šel in kupoval sproti vse, kar so potrebovali njegovi varovanci. To dela še sedaj. V družini njegovega očeta je bilo 10 članov: mati in oče in 8 otrok. Ko je bil Martin majhen, je oče zaslužil po 2 dolarja na dan. Bil je strojni kurjač v tovarni. Delal je 12 ur na dan in po sedem dni v tednu. Vsakih 14 dni je enkrat delal nepretrgoma po 24 ur. Martin je bil najstarejši. Nič ne toži glede svoje mladosti, le zapomnil si je težave in svoje življenje posvetil zboljšanju delavskih razmer. Ko je postal vodja poslovnice svoje strokovne organizacije, se je poročil z Ano Heleno Mc-Nicholas, hčerko p°-sestnika male gostilnice v Chicagu. Ima tri sine: Martin in Wiliam sta že oba v očetovem poslu kot vodovodna mojstra, tretji John Francis je še dijak in gre v jeseni v redovno semenišče k očetom trapistom. Predno je predsednik Eisenhower ponudil gospodu Durkinu mesto tajnika za delo v svoji vladi, je bil ta mož v osrednjem uradu Ameriške federacije delavcev med njegovimi najvišjimi predstavniki že poprej, v letu 1933, se je zgodilo, da je republikanski predsednik Hoover našel tega izrednega moža in ga imenoval za direktorja delavskega urada za državo Illinois. Gospod Durkin je pogosto zastopal ameriške delavce na mednarodnih konferencah, zlasti pri mednarodnem uradu dela v Genovi. Vedno so ga v take službe potisnili njegovi delavski tovariši. On se je otepal. Pa so že moral* vedeti, koga volijo. Kot ravnatelj urada za delo v državi Illinois je povečal urad od 250 na 3000 uslužbencev. Ko je njegov politični nasprotnik prevzel vodstvo urada, je ugotovil, da noben uslužbenec ni hü nepotreben, da se je socialno skrbstvo države tako razvilo, da je še tako ve' liko število uradništva komaj zmagovalo delo, ki je nastalo. Guverner Horner, ko je bil vprašan, kako je bil za- : dovoljen z Durkinom, je odgovorih ,,To je bil najboljši sodelavec, kar seffi jih imel.“ Njegovi sodelavci pravijo: „Ljubezniv je z ljudmi, odpusti, toda lenlvostl ne trpi. Za dnevno plačo zahteva celodnevno delo.“ Ko so časnikarji zvedeli, da je bil Imenovan za tajnika, so 8a poiskali v unijskem uradu. Kar vstal je od mize in rekel: „Unija me n® plača za to, da bom v njenih uradnlB prostorih Imel politične razgovore. Pobral jih je In peljal na svoj dom. Ko so ga vprašali,kaj misli izvesti v federalnem delavskem uradu, je enostavno odgovoril: „Delavsko zakono- dajo bomo premislili, skrbeli, da se bo Povsod izvajala in skrbeli bomo za koristno zaposlitev." časnikarji, ki ga poznajo, so dodali: »Niso kar tako te besede. Durkin jih je izbiral. Za „koristno zaposlitev" bo skrbel kot nihče drugi ne." Neki list je zapisal, da bo Durkin v vladi zastopal samo delavske koristi. On je takole odgovoril: „Na daljšo roko ni mogoče Pospeševati koristi enega dela proizvodnje, bodisi industrije ali delavstva, Pa se prepirati z drugo stranjo in ostalo javnostjo." Sedaj, ko je minilo prvih 100 dni Bisenhowerjeve vlade, si je javnost že na jasnem, da je novi tajnik za delo izredno srečno izbran. Vztrajen in izredno spreten zastopnik delavskih pravic je, goreč zagovornik složnosti in soglasja med stanovi, zlasti med delavci in podjetniki, odličen poznavalec javne uprave in njenih nalog v socialno važnih stvareh, razgledan poznavalec socialnih razmer v svetu. Komunisti vedo, da je Durkin njihov Prepričan, spreten in trd nasprotnik. ko je vodil delavsko unijo v Chicagu, so ga oni in gangsterji skušali sPraviti s sveta. Njegovo življenje je bilo več let v neprestani nevarnosti. Pa jo bil tako miren, da je še žena žvepla za zarote šele, ko je bilo že vse hlinilo. Ima neizčrpno zaupanje. Pri vhodu v stanovanje visi okrog 4 0 cm Visok, bel, prekrasen križ. časnikarji pravijo, da je Eisenhower kašel v Durkinu pravega moža, ki bo vzdrževal in razširjal cevovode med vlado največje državne sile sveta in mi-'loni njenih delavcev, a obenem sedel .t skala zaupanja katoličanov in opo-^cijske demokratske stranke. MEN DUŠKA KRONIKA Pismo iz Mendoze. „Lep dan je bil za nas 10. maj 1953, ko smo pohiteli z našim dušnim pastirjem g. Janezom Malenškom n» Challao k Materi božji. Sli smo, da se kot druga leta v duhu povežemo s Slovenci, ki so istega dne v velikem številu romali v Lujan. Res, ni se nam bati ničesar, če bomo v tujini neomajno vztrajali ob strani nebeške Matere. Z njeno pomočjo bomo mogli še kdaj poklekniti pred prestol Marije Pomagaj na Brezjah v domovini. Sv, mašo smo imeli z ljudskim petjem. Tudi skupnega sv. obhajila se je udeležilo veliko rojakov. Gospod dušni pastir nam je govoril o zvestobi do Marije. „Marijin otrok je srečen tu in nad zvezdami." Tako je izzvenela njegova pridiga. V času odmora se je g. Malenšek zadržal zlasti okrog mladine, katero je vsa leta svojega delovanja tako ljubil in se nesebično zanjo žrtvoval. Popoldne so bile pete litanije Matere božje. Sledila je posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu. In ko aem gledala g. dušnega pastirja pred oltarjem, sem se spomnila, da je Marija tudi Kraljica duhovnikov, njih ljubeča mati, ki njih trpljenje in žrtve razume, da ji zato ni vseeno, kako razmerje imajo verniki do svojega duhovnika. Zato sem jo prosila, naj poplača g. Malenška za vse, kar je storil v kratkih treh letih za nas. Saj nam je bil skrben oče, mladini pa sonce, ki jih ogreva za Jezusa. Svetil nam je s svojo besedo in zgledom in kazal pot v višave, da se ne potopimo v valovih pokvarjenega sveta. Morda vsi njegove vneme za božjo čast niso prav doumeli. To je človeško. Vsi pa moramo sedaj prositi Boga in Mater božjo, da mu povrneta zdravje, ki si ga je v napornem delu med nami izničil in ga podpirata s svojim blagoslovom, kjerkoli bo hodil. Vsem bralcem „Duhovnega življenja" pošilja pozdrave Ivana Turk, Mendoza." ARGENTINA Slovenska 1'elova procesija v Buenos Airesu v nedeljo 7. junija t. 1. je tudi letos privabila veliko število rojakov. Bilo jih je gotovo nad tisoč. Vršila se je kot lani v prostorih Don Boscovega zavoda v Rainos Mejii (Veliki Buenos Aires). Začela se je procesija s sv. mašo, ki jo je daroval č. g. Janko Mernik, ki deluje v omenjenem zavodu. Silno veliko ljudi je prejelo sv. obhajilo. Kar veselje je bilo gledati dolge vrste pred obhajilno mizo. Tako pri sv. maši kot pri procesiji je dovršeno pel naš znani pevski zbor „Gallus“. Procesijo je vodil glavni slovenski dušni pastir g. Anton Orehar, štiri evangelije pa So odpeli čč. gg. Jože Šuštar, Petek Janez CM, Janko Mernik SDB in Jože Jurak. Malo je motilo vetrovno vreme, ki J® obetalo dež, pa se je vse srečno 1*-šlo. Po procesiji so imeli ljudje prilik0 videti lepi film „Sveti Janez Bosco“-Mnogi so se ga udeležili. Popoldne so se Slovenci razpršili po bližnjih naseljih. in se medsebojno obiskali. Pri takih dnevih, kot so praznik sv. Rešnjega Telesa naši živo začutijo, da je tujina pa° le slab nadomestek za nasilno izgubljeno domovino, zato se iščejo eden drugega in si skušajo v prijetni domačnosti in obujanju spominov priklicati pred oči podobo naše lepe Slovenije. Pred 25 leti je bil posvečen v duhovnika na dan sv. Petra in Pavla preč. £• Stanko škrbe. Izhaja iz ugledne škrbe-tove družine v Žužemberku. Od 13 otrok živita samo g. jubilant in ena sestra- Skupina narodnih noš v procesiji sv. Rešnjega Telesa v Rainos Meji» (Arg.) Lačel je svojo duhovniško pot g. škrbč kot kaplan v Mengšu leta 1929. Oživil je fantovsko Marijino družbo in pokazal, Ua bo sijajen katehet. V Mengšu je tudi doživel uboj svojega župnika Kušarja, ki ga je hladnokrvno umoril zločinec Lakner. Od leta 1934 do 1937 je delo-val kot kapiteljski vikar v Novem mestu 'U st pridobil splošne simpatije. Leta 1937 je postal katehet na Ledini v Ljubljani, kjer je zaslovel kot izboren vero-Učitelj. V begunstvu je deloval nekaj časa na Južnem Tirolskem, po prihodu v Argentino pa štiri leta na argentinskem severu v škofiji Tucumän. Upravni je župnijo Leales nad dve leti na 8Plošno zadovoljstvo ljudi in cerkvenih krogov. Lani je prišel v Buenos Aires iQ bil nastavljen pri župniji sv. Julije, kjer ima tudi „Društvo Slovencev" nalete svoje lokale. Tako pri Slovencih kot Argentincih slovi kot goreč spovednik in prijazen gospod, ki ima za vsakega toplo besedo. Jubilej je obiskal tudi upravo „Duhovnega življenja". 29 junija je upravnik lista g Pavle Masič izpolnil 60 let življenja. Vsi želimo, da bi g. Pavle tako veder in krepak kot sedaj tudi vnaprej Urejeval finance lista in vsem vlival tisti krščanski optimizem, ki ga je sam vedno poln. Vsako leto se Slovenci prve dni junija spominjamo protikomunističnih *rtev, ki so dali svoje življenje zlasti °b masovnem pokolju po izročitvi domobrancev koncem maja leta 1945. Kot ie Srbom po skoro petsto letih spomin na Kosovo polje še vedno svet in pomemben, tako bodo morali vetrinjski dogodki, ki so končali v Teharju, okrog Vida, v Kočevju in še sam Bog ve kje, ostati nam preživelim protikomunističnim borcem v večnem spominu. V Velikem Buenos Airesu so se letos Slovenci 14 junija spominjali vseh žrtev komunističnega zverstva. Zjutraj se je ?nnje opravila na Belgranu sv. maša, ki i° je daroval č. g. Anton Orehar. Tudi nrldigo je posvetil njih spominu. Popoldne pa je „Društvo Slovencev" priredilo "Spominsko proslavo v počastitev spe- či. g. Jurak noje evangelij ob priliki procesije sv. Rešnjega Telesa v Ramos Mejin (Argentina) mina vseh padlih slovenskih protikomunističnih borcev, junakov in mučencev“. Udeležba je bila velika, saj je bila dvorana s 7 00 sedeži popolnoma zasedena in še stali so nekateri. Spored je sestavil pesnik Igor, izvajali so ga člani slov. igralskih družin, pevske točke pa je podal pevski zbor „Gallus" pod vodstvom dr. J. Savelli. Glavni govornik je bil dom. častnik g. Emil Cof. Nekaj je pa na prireditvi motilo: še vedno preveč te žrtve objokujemo. To so občutil; prisotni, ki so po prireditvi izrazili željo, naj bi v bodoče te žrtve proslavljali, ne pa objokovali, kajti leta bodo bolečine za njimi zabrisala, spomin nanje pa mora ostati vedno svetal. Ob prvem mesecu prerane smrti dr. Alojzija Odarja je opravil slovesno mašo zadušnico za blagopokojnim glavni slovenski dušni pastir g. Anton Orehar. Dne 20. junija, ki je v Argentini državni praznik, je lepo število rojakov prihitelo k sveti maši, da z molitvijo in svojo navzočnostjo počastijo svetli spo-min pokojnika. Lepo so uspele tudi druge letošnje duhovne vaje za slovenske žene in matere, ki jih je na splošno zadovoljstvo vodil v dneh 2 0. in 21. junija semeniški spiritual dr. Filip Žakelj. C. g. Hladnik že deluje v novem župnišču. V začetku meseca junija je č. g. Hladnik zapustil bolnišnico in še z obvezano nogo začej s svojim dušnopa-stirskim delom. Za 21. junija je povabil vse rojake, stare in nove, na obisk v Lanus na otvoritev novega župnišča. Ob 10,30 je bila zahvalna sv. maša, nato pa blagoslovitev novega poslopja. Popoldne je lanuški pevski zbor priredil veseloigro ,,Dva para se ženita". Sledila je nato na prostranem cerkvenem dvorišču vesela družabna zabava, ki je trajala v zgodnje večerne ure. G. Hladniku k njegovim uspehom iskreno čestitamo! MODERNA DRUŽINA Oče predstavlja svoje otroke: Marjan je odvetnik, Julija učiteljica, Jurij zdravnik in Henrik inženir. — In najmlajši? — Ah. ta pa je, hvala Bogu, ključavničar in skrbi za vso družino. V jetnišnici Jetnika med seboj: „Ti, jaz bom ostal kar pri vratih, ker sem obsojen le na 29 let. Ti pa si izberi posteljo ob oknu, kajti ti jih boš moral odsedeti trideset!“ Drag dežnik Prodajalec kupcu: „Pravite, da se vam zdi dežnik drag-Pa ni, kajti uporabljati se ga da ob lepem in grdem vremenu, če dežuje, ga odprete; in če posije sonce, ga zaprete.“ Iz vsebine: Uu grato aniversario (Joe Juck) 538 Ob prvi obletnici slovenskega ka- toliškega shoda v izseljenstvu (Prof. Lojze Geržinič) ........ 539 Pratika — avgust 1953 ............ 545 Marijino Srce in naš čas (Alojzij Košmerlj) ..................... 546 Po božji podobi (Dr. Ignacij Lenček) ........................... 552 Stopil bom k oltarju božjemu. . . (Zora Piščanec) ............... 557 Odpoved (Franbo) ................. 559 Odkod trpljenje? (Dr. Frane Gnidovec) ......................... 560 Obrezovanje Gospodovo (Dr. Mirko Gogala) .................... 564 Seti (Stanko Janežič) ............ 566 Prerok Elija (Borig Koman) . . 567 Tohijev pes (Paul Gazi n) ........ 570 Kratko in hitro (Pierre L’Ermite- Vinko) ....................... 570 Se rastem iz tebe (Bogdan Bud- nik) ......................... 573 Politika ni ovira na noti k svetosti 574 Vzgoja domišljije (Prof. Pavel Slapar) ...................... 580 Lažni Mesije (Kardinal Stepinac) 585 Od doma...................... 587—593 Nadškof šarič o knjigi „Nadškof Jeglič“ ...................... 594 Martin Patrick Durkin (Dr. Miha Krek) ........................ 59® Med izseljenci................... 598 Drobne ............. 576—579, 586 O oS» TARIFA H S 1 d REDUCIDA 5 y \d O o CA Concesiön 0 ti < No. 2560 Duhovno življenje" je slovenski duhovni mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (Ore har Anton), nrejuje pa uredniški odbor (dr. Fr. Gnidovec). — Naslov: Victor Martinem 60, Buenos Aires, Argentina. — Celoletna naročnina za Argentino znaš11 50 peeov. za USA in Kanado pet dolarjev, za Italijo 2000 lir. — Tiska Imprent8 „Poliglota". Corrientes 3114, Buenos Aires, T. E. 86-6120