Fr. Marešič: Zbirka narodnega blaga. 223 Razne stvari. Drugi redni koncert „Glasbene Matice", ki se je zvršil dne 11. sušca, podal nam je zopet novih proizvodov. Glavna točka je bila Dvofakova „Simfonija" v Z)-dur za veliki orkester. Kakor smo hvaležni „Glasbeni Matici" za ta veliki proizvod, želeli bi vendar, da bi Matica, kolikor največ more, s svojimi močmi delovala, tako namreč, da lahko rečemo: „To delo je naše." Vendar — to ne bodi graja, marveč samo krotka želja, zakaj od Matice ne more nihče zahtevati velikega orkestra. Bolj primerna je opazka, da so taki dolgi proizvodi, kakor je „Simfonija", vsaj nekaj let še za naše občinstvo neprimerni. Druga točka nam je obetala ženski zbor z dvema rogovoma in harpo. Dr. J. Brahms-a skladba nam je bila v obče všeč, a harpa — ni uspevala, premalo moči! Bolje nam je ugajal „Tambor", moški zbor s klavirjem. Gospoda Stanka Pirnata „Zalost", mešan zbor, je pozdravljalo občinstvo z veliko pohvalo. Upamo, da se gosp. Pirnat kmalu zopet oglasi. O poslednji točki, Handel-ovi „Ale-luja! Bog, naš gospod" i. dr. opomnimo samo to, da je bila prekratka — tako je reklo tudi občinstvo. — O vseh sodelujočih straneh pa, zlasti o spretnem in umnem vodstvu gospoda koncertnega vodje M. Hubada, culi smo med poslušalci občno pohvalo, kateri se pridružuje jako rad tudi ocenjevalec. Naša „Glasbena Matica" ne spi, marveč deluje jako živahno. Da kmalu zopet kaj slišimo! Naše slike. Lepa slika „Vdovin dar" je pač dovolj umevna. Ubožec ima usmiljeno srce do ubožca. — „Veliki oltar v župni cerkvi v Železnikih." Ta oltar je pač vreden, da ga podajemo v sliki svojim naročnikom. Ne samo, da je vsa sestava lepa, celo veličastna, tudi posamezni deli so znameniti. Slika sredi oltarja, sv. Anton Puščavnik, je delo Wolfovo. Slike vrh oltarja pa, venčanje Device Marije, slikal je naš domači umetnik Ljudi e v i t Grilc. Četudi se nobena tukaj ne vidi natančno, vendar sodimo lahko vsaj o načrtu obeh slik. Grilčeva umna uravnava cele skupine, ki se lahno vspenja v višavo, mora ugajati vsakomur, ki poznava slike na presno, in lahko rečemo, da si je naš umetnik tukaj postavil trajen spomenik. — „Japonka." Slika nam kaže nekako tipični obraz mlade Japonke. Oči in pa umetelno zaviti in zasukani lasje kažejo Japonko tako jasno, da je ni težko spoznati. — Tudi „Korejca" sta dobro zadeta na naši sliki. Korejci so jako podobni Kitajcem. Do sedanjega časa so bili tudi odvisni od Kitaja. Vlada jih kralj. Nikjer na svetu ne poznajo toliko ceremonij v vedenju, kakor na Korejskem kraljevem dvoru. — „Zima beži." Da bi le res že zbežala, žele si naši znanci, kakor tudi mi: saj nas je letos hudo tlačila. Srečno pot v Sibirijo ! Zbirka narodnega blaga. (Spisuje Fr. Marešič.) B, >ralcem podajem peščico blaga, nabranega med narodom. Nekaj besedij je takih, ki jih nima Pleteršnikov slovar; nekaj je takih, ki so pisateljem bolj ali manj znane, vendar sem jih napisal, ker sem hotel pokazati, da res žive med narodom, in kje; zopet nekaj je pa tudi takšnih, ki so sploh znane, narodu in pisateljem, te sem sprejel v zbirko zaradi kakega pregovora, ali zaradi poudarka, ali tudi zato, da sem pokazal njihovo sorodnost z drugimi slovanskimi jeziki. Toliko v pojasnilo, da se kdo ne bo pohujševal nad znanimi besedami. Le-ta zbirka ima največjo svojo vrednost v tem, ker kaže, da ta ali druga beseda res živi med narodom. Kjer omenjam Črni vrh, imam v mislih Črni vrh nad Polhovim Gradcem. Se nekaj. Kar se tiče naglasnih znamenj, priznam, da niso zanesljiva, ker nimam dovolj sluha za takšne reči; zato naj blagovoljni bralec sam popravi, če bi kje stal potisnjeni poudarek mesto zategnjenega, in nasprotno. Clara pada, boni amici. ahlje, /. pl. rahlje, gradeše (za rahljanje volne). Železniki. aja tiitu! int. poje mati, kadar ziblje otroka. Krka. ajer, gen. ajerja, m. neka siva megla, ki se naredi od solnčne vročine in se vidi po gorah okrog poldne. Kadar se vidi ajer, pravijo ljudje, da bo suša. No tranjsko. Tudi grščini in staroslovenščini je bila znana beseda, dasi v drugem pomenu. ajs nu! int. tako poganjajo vole. Dobrepolje. Hrvaško: ajs, int. akonica, /. = akovnica. Višnja Gora. akovnica, /. neke vrste možnar, s kakoršnim se strelja ob raznih cerkvenih slovesnostih. Krka. — Pleteršnikov slovar ima: okovnik. apnenec, m. kamen, iz katerega se žge apno. Lipoglav. apniti, vb. impf. 1) zmočeno pšenico sušiti z živim apnom. Sostro. 2) z apneno vodo močiti pšenico in jo sušiti s pepelom. Sostro. arenbizelj, ljna, m. Na vprašanje: Kaj bomo jeli? odgovori muhasta kuharica: Arenbizeljne, pohane krtače in poparjene metle. Krka. arnik, m. arnika. Lipoglav. arsati, am, vb. impf. 1) hitro jesti. Kostanjevica 2) hitro žeti: ta ženjica hitro arsa in zanje. Krka. 224 Fr- Marešič: Zbirka narodnega blaga. ažer, rja, m. aržet. Dolenjsko. Miklošič navaja (Etym. W.) nemško: Aser, Sack zum Anhangen. babji, adj. i) babja jeza se imenuje droban suh sneg. Lipoglav. 2) babje všeno = solika. Sostro. Krka. bac, m. koštrun. Krka. baca, /. ovca. Krka. bacek, m. majhen koštrun. Krka. backa, f. majhna ovca. Krka. badnji, adj. badnji večer = sveti večer (pred polnočnico). Kostanjevica. Tudi hrvaško. bagabundež, m. bagabund, potepuh, Sostro. bakati, vb. impf. pomakati kruh ali kaj drugega v tolščo. Idrija. balamuta, butelj, neumnež. Dolenjsko. (Miki. Etym. W. str. 414.) balota,/em. okrogel vodni kamen. Idrija. Hrvaško : balota, krogla, kroglica za puško; francosko: bal-lote, Kugel zum Abstimmen. balta, /. „kmeti-ška balta" pravijo poredni mestni paglavci kme-tiškemu otroku. Kostanjevica. bangar, rja, m. lesen ali kamenit steber, na katerega se zapirajo vrata. Vrata imajo prag in tri hangarje. Lipoglav, Krka.Pol)-sko: wegar, Thurpfosten. banja, /. (izgovarjajo: baja), die Wanne. Lipoglav. Staroslo-vensko: banja. banjkar, m. človek, ki nosi vodo iz vodnjaka domov v banjki. Lipoglav. barat, m. pisker. Beseda je znana Medmurcem. (Letopis Matice Slovenske 1877, str. 72). Trstenjak navaja sanskr: bharata (pisker, bokal). barčevje, n. mešiček, v katerem je cvetlično seme. Sostro. haringelj, Ijna, m. uhan. Lipoglav. bas, gen. basu, m. debel moški (zaničljivo). Krka. basač, m. debel moški. Krka. Glej: bas. basačka,/. debela ženska (zaničljivo). Krka. batiranka, f. kiklja, v kateri je bata ali predivo, da bolj greje po zimi. Kranjsko. batirka, /. batiranka. Krka. bavbav, m. neko strašilo, s katerim strašijo otroke: bavbav vse otroke v vrečo pobral. Krka. bavskati, vb. impf. lajati. Tako se reče o velikem psu; psiček bevska. Šentvid na Gorenjskem. beba, /. neumna ženska: bebasta baba. Krka Primeri hrvaško: benasta bena, dumme Gans. Zima beži. (Risal Jurij Šubic.J beč, gen. beča, m. ij sodček, ki ne drži pet veder. Ipava. 1) zbirališče vode, ki se steka v korito, pri katerem napajajo živino. Bloke, 3) vodnjak. Lipoglav. bečela, /. čebela. Jesenice na Gorenjskem. bedenj, dnja, m. spleten koš s pokrovcem, ki se ne nosi na hrbtu, ampak stoji vedno na tleh. Vanj dev-ljejo sadje, fižol. Krka. beg, adj. boječ. Ta izraz je zapisal rajni Ledinski s svinčnikom v Kopitarjevo slovensko slovnico. belar, rja, m. človek, ki beli sobe. Lipoglav. beleštrati, am, vb. impf. nespametno govoriti. Krka. Slovaško: balušit', phantasieren. beleštre, eta, m. človek, ki govori nespametno Krka. belica, /. 1) neka črešnja. Sostro. 2) konoplja, ki ne daje semena. Krka. belična,/. konoplja. ki ne daje semena. Lipoglav. belka, /. 1) neka bela goba, to-lišna, kakor jur. Krka. 2) prvo žganje, ki se iz-kuha iz lange, imenuje se tako, ker je belo. Belke da jeden kotel silo malo, in ne za rabo. Za belko priteče iz kotla cvet; cvet je čist in se ga tudi le malo nakuha iz jednega kotla. Rabijo ga za mazanje proti trganju. Za cvetom šele priteče žganje, ki je za pijačo. Lipoglav. benda,/.človek, ki pošepava: benda, kod bendaš? Krka. b en dati, am, vb. impf. okrog hoditi. Krka. bentfti, vb. impf. 1) kleti. Krka. je bentil, da tega rotiti se: Janez se 2) bentiti se — ni storil. Krka. berač, m. neka goba, podobna majhnemu jurju. Krka. beračičišče, n. slabotna, majhna beračica. Sostro. berdja, /. neka psovka: ti grda berdja ti! Krka. Miklošič navaja litevsko; bergžde. (Etym. W. str. 4.15.) bernadovka, /. zalcpurgarica, hruška zrela o sv. Bernardu. Krka. besednik, m. špirit (pijača). Tako ga imenujejo žga-njarji, ker jih dela zgovorne. Lipoglav. betica,/, fant (zaničljivo): betice so prišle po noči pit v krčmo. Sostro. betična, /. knoflja. Lipoglav. betičnik, m. majhen fant. Krka. bev, int. ne bev ne mev reči = nič ne reči: ne rekel ne bev ne mev. Krka. Poljsko: ani be, ani me, človek, ki nič ne reče. (Dalje.) Razne stvari. — Fr. MarešiČ: Zbirka narodnega blaga. 383 L. 1849. Je J- Bogoev začel v Carigradu izdajati politično-literarni časnik „Caregradskij Vžstnik", ki se je močno potegoval za samostalnost bolgarske cerkve. Celo službeni list „Turcia" se je pojavil, ki je hvalil turško vlado; urejeval ga je Genovič. Okoli 1. 1860.se je bolgarsko cerkveno vprašanje nepričakovano zasukalo: po dolgih in bridkih izkušnjah so se Bolgarji iznenada obrnili v Rim. Na vse strani se je začelo živahno razpravljati vprašanje o zjedinjenju z Rimom. Mnogi bolgarski rodoljubi so z besedo in peresom navduševali svoje rojake za združenje; glavni zagovornik zjedinjenja pa je bil znani politik in pisatelj Dragan Cankov. Ustanovil je poseben časnik „Blgarija", v katerem je močno zagovarjal združenje. Bilo je pa tudi hudih nasprotnikov, katere je podpirala ruska in angleška diplomacija. Javno mnenje je bilo vendar-le za zjedinjenje, in ob novem letu -1861. je šlo veliko poslanstvo Naše slike. Prelepo sliko podajemo danes na strani 360, 361: Sv. Družina, ki je prav sedaj primerna, ko se veselo med nami razširja bratovščina sv. Družine. Gospod risar je naredil svoje delo po fotografiji relijefa, ki je v loretanski kapeli frančiškanske cerkve v Ljubljani. Tudi ta relijef je domače delo, izdelal bobov, adj. 1) bobovo korenje je tisto, ki se useje po prahi; imenuje se bobovo zato, ker se bob useje med korenje. Krka. 2) bobovo rešeto je tisto, s katerim se ravna bob, fažol, grah; ima redke in velike luknje. Lipoglav. Krka. bobovnik, m. neka rastlina, podobna matovilcu, raste v mrzlih vodah (studencih) in je tudi za jed dobra. Krka. bodeč, adj. bodeča neža = bodeneža. Šentvid na Gorenjskem. bodeneža, /. bodoneža. Krka. Glej: neža, in: deveto-neža. bodež, m. 1) bodoneža. Moravče. 2) neko strašilo za tiste otroke, ki silijo v gozd: „nikar ne hodi v gozd, vzel te bo bodež", pravijo starši otroku. Krka. Če otrok sili k vodi, strašijo ga s povodnim možem. Krka. Bog, m. za B&ga svetega! t. j. za božjo voljo! Kostanjevica. Slovaško: pre Boha živeho! Poljsko: przebog! Češko : bože pfebože! bogmati se, vb. impf. Boga klicati za pričo, zatrjevati besede svoje z Bogom. N. pr.: bogmal se je, da ni res. Sostro. Pre\ganje. Tudi Hrvatom znana beseda. pod vodstvom Cankova v Rim k papežu Piju IX., ki je s pismom z 21. prosinca i. 1. Bolgarje sprejel v katoliško cerkev ter jim posvetil nadškofa. — Ali med tem so ruski in angleški agentje z denarjem in obljubami ljudstvo premotili, in ko se je poslanstvo vrnilo, bilo je že ljudstvo mrzlo za zjedinjenje.') O tem vprašanju je seveda izšlo tudi več brošur za zjedinjenje in proti njemu; med časniki je najhujše nasprotoval že omenjeni „Caregradskij Vest-nik". L. 1860. so bolgarski dijaki v Moskvi ustano-novili nov časopis, ali bolje zbirko „Bratski Trud" (2 zv.), pri katerem so sodelovali nekateri pozneje znameniti bolgarski pisatelji (Zinzifov, Ljuben Kara-velov itd.). Leta 1865. je amerikanska misijonska družba jela izdajati majhen časnik „Zornica" versko-nravnega značaja. (Dalje.) li Gl. „Rimski Katolik" 1894, L, 74—79. ga je naš domači mladi kipar Ivan Zajec. Preprostost, umna sestava in ljubeznivost se jako dobro družijo na tej sliki. Bog nam živi in ohrani oba umetnika: kiparja in risarja! — Prizor po potresu v ,konj ušnici'. Ta slika nam kaže življenje v Ljubljani prve dni po potresu. V velikem prostoru je tukaj velika množica pribeglih Ljubljančanov. Tako nesreča ljudi preganja, pa jih tudi druži. bogomoljen, adj. pobožen. Kranjsko. bohoten, adj. hitro rastoč na širokost in visokost. Ko-1 stanjevica. D. Trstenjak: razbuhnoti, von Ueppigkeit zerplatzen. (Slovenec 1802, štev. 36.) bolan, gen. bolana, m. neka riba v Krki, ki podi, lovi : in končuje kleče (ribice), kakor volk ovce. Kostanje- vica Čehi in Hrvatje govore: bolen, kakor piše tudi Pleteršnik. bolančkan, adj. bolan (v otročjem govoru). Lipoglav. bolešen, adj. bolehen. Sostro. borne int. bogme. Bog me Pri odgovorih na vprašanje, pomenja: ne. N. pr.: Boš prišel? — Borne bom! (to t je, ne bom prišel) Kostanjevica. , borovje, n. borovničevje. Lipoglav. : bosač, m. voz, ki je ves lesen, in nič železen, tudi koles nima okovanih. V prejšnjem stoletju so bili takšni vozovi precej v navadi, sedaj so pa že silo redki. Lipoglav. Krka. ! botrn, adj. botrn si biti = v botrinji biti. N. pr.: iz teh hiš smo si botrni. Sostro, Bloke. i botnnjevati, vb. impf. piti botrinjo. Krka. i božičevati, vb. imp. praznovati božične praznike: doma ne bom nikoli več božičeval. Dolenjsko. Razne stvari. Zbirka narodnega blaga. (Spisuje Fr. Marešič.J (Dalje.) 384 Fr. Marešič: Zbirka narodnega blaga. božjast,/. je dvojna: notranja in vnanja. Vnanja meče človeka. Krka. V Šentvidu na Gorenjskem pravijo: „božje ga meče", ali samo: „mečega8. Notranja božjast ne meče otroka, ampak ga samo zvija. Krka. bramorke, /. pl. gnitje mesa na človeku. Kadar muha sede na crknjenega mramorja, prenese tud' strup ž njega na človeka, ki začne gniti ondi, kamor sede muha. Da se to ne zgodi, treba je zakopati crknjenega mramorja. Krka. brangariti, vb. impf. branjariti, biti branjevec ali bra-njevka. Krka. brangovee, m. branjevec. Krka. Nemško: Fragner. brangovka, /. branjarica. Krka branjati, vb. impf. brangariti, Šentvid na Gorenjskem. brana, /. stani kozelca. Podkoren. bravljinec, m. mravlja Pre^ganje. bravljišče, n. mravljišče. Krka. bfbati, brbam, vb. impf. razkopavati. N. pr.: po glavi brbati — lase po glavi razkopavati. Krka. brbre, eta, m. človek, ki hitro in neprenehoma govori. Krka brček, ka, m. frtavka (lesena duša, ki ima skozi sredo vtaknjen klinček; otrok zasuče klinček in ga izpusti, brček skoči na mizo in ondi pleše'. Krka. brenčati, im, vb. impf. močno letati za drugim spolom. N. pr. Janez brenči. Ta ženska brenči. Ali: tako leta za moškimi, da kar brenči. Krka. brengeše, /. pl. gate. Krka. brenkovec, vca, m. žganje izkuhano iz makovničnih jagod. Lipoglav. Glej: makovnica. breza, /. 1 ) krava, ki ima bele ali črne lise. Sostro 2) psovka neumni ženski: breza neumna! Krka. Ljubljana po potresu: Kolodvorske ulice. brenkati, vb. impf. rožljati: toča je brenkala. Krka. broditi, vb. impf. prekopavati: samo: brodi z žlico po skledi, ne je pa nič; prašič brodi po koritu. Krka. bedenj, m. spleten koš s pokrovcem, ki se ne nosi na hrbtu, ampak stoji na tleh; v njem hranijo sadje ali fažol. Krka. brezast, adj. je tisti, ki ima bele ali črne lise (o živali). Sostro. brezec, m. brezast vol. Krka. brežfna, /. breg. Ipava brhati se, am se, vb. impf. lupiti se. N. pr.: koža se brha, lišaj se brha. Sostro. brinjevar, m. kdor smuče brinje za kuhanje brinjevca. Lipoglav. brisalka, /. cuira, s katero se briše'o roke, krožniki, lonci, sklede. Črni vrh pri Idriji. Moravče. Pleteršnikov slovar ima: obrisalka. ,¦ ¦ brisna, /. cunja, s katero se briše po kuhinji. Sostro. brklez, m. brglez. Lipoglav. brklja,/, (navadno brklje / pl.) drobno, slabo drevo. N.-.pr.: nekaj brkelj je pripeljal iz gozda. Krka. Hrv.: brklja, Sturmpfahl. brkljati, vb. impf. 1) preobračati, prekopavati. N. pr.: kaj brkljaš vedno po skrinji? Krka. 2) brkljati po orgijah = slabo igrati na orgije, da ni podobno nobeni reči. Krka brklje, /. pl. brke. mustače. Krka. brlez, m. brglez. Tudi Hrvatje pišejo: brljez, Specht-meise. brležen, adj. 1) pijan. N. pr.: danes je zopet brležen. Lipoglav. 2) nadležen, siten, ki zmeraj prosi. Lipoglav. brlfzga, /. mevža, človek, ki sitno govori. Krka. brljav, ava, adj. 1) čisto slep. Smihel pri Žužemberku. Francosko: berlue, voriibergehende Blendung. 2) močno kratkoviden. Šentvid na Gorenjskem. brljavec, vca. m. moški, ki slabo vidi. Krka. (Dalje.)