Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 30. decembra 1937 MARIBORSKI štev. 296. leto XI. OCVIIM Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in upravai Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen uedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din t Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 »JUTRA' 99 Nihanje zaslužka m izdatkov Borba za golo življenje je osrednji gonilo, ki se manifestira v vsem organskem svetu, v njej so osredotočeni interesi vseh mogočih oblik. Zato je človeku vselej in povsod prvo gospodarsko vprašanje in če se spominja preteklosti, je to aplicirano pred vsem na gospodarstvo. Je torej naravno, 62 primerjamo zaslužek z izdatkom povojnih let in z razmerjem pred vojno, ki predstavlja neko normalo in merilo. Po vojni je to razmerje celo zrahljano iti se spreminja celo cd meseca do meseca. Zaslužek po vojni in napram onemu pred vojno padel pri samcu za 19, pri štiričlanski delavski družini za 16%; napram avgustu 1.1. je razlika pri samcu za 1.4%, napram oktobru minulega leta za 3%, napram letu 1931). za 10%. Tako zaznamujemo padec tudi pri privatnih nameščencih, katerih dohodki so napram lanskemu letu manjši za 8%, nasproti 1930. za 10%, nasproti 1. 1914. za 25%. Resničen zaslužek samca v tekočem letu je bil 137 eksistenčnega minimuma, kar pomeni, da je zaslužil za dobro tretjino nad eksistenčnim minimumom, to je nad najnižjo mero izdatkov za skromni življenjski obstoj; družina štirih članov (zakonska dvojica z dvojico otrok) pa je zaslužila komaj 54 ali V* tega minimuma. Pri pri-vaUiili..naaieščcaclh je bil resničen zaslužek v oktobru: za samce 223 ali 2'^ eksist. minimuma, za poročene 88 ali "h". Pri trgovskih pomočnikih, ki tvorijo dve tretjini vseh nameščencev, je bil resnični zaslužek v oktobru 176 ali 13/» eksist. nun., a pri družini lc 69 ali 7/io. Enako nihajo tudi izdatki: samec, ki je izdal pred vojno 54 kron. je izdal v novembru 1930. dinarjev 889, novembra lanskega leta 639, novembra tega leta 674. Štiričlanska delavska družina: leta 1914. je potrošila 142, 1930. 2251, 1936. 1624, v oktobru t. 1. 1691, v novembru 1702 dinarja. Če vzamemo izdatke iz 1 1914. kot ICO. dobimo indeks> 11. pr. za november t. 1. 1239 v dinarski valuti ali 86.73 v zlatu. Od tega odpade za hrano; v novembru t. 1. za samca 237 dinarjev, za štiričlansko delavsko družino 710 di. narjev. Obleka in obutev: 154, oziroma 401; najemnina: za samca 141, za družino 283 dinarjev, ogrevalo in razsvetljava 77, oziroma 155 dinarjev. Celotni izdatki za hrano so poskočili napram 1. 1. za 5.15%, za obleko in obutev za 3.06%, za kurjavo za 16.30%, do-čim so izdatki za stanovanje ostali na isti višini. Napram novembru 1930 so padle cene: hrani za 21.14%, obleki in obutvi za 27.98%, stanovanju za 29.30% kurjavi im razsvetljavi za 14.46%, a celotni izdatki: za samca 25.81%, pri družini za 24.31%. Napram juniju 1. 1914.-je padla cena hrani za 33%, obleka za 1%. dočim je stanovanje poskočilo za 2%, kurjava za 16%. Indeksi so izračunani na povprečnici poedinih potreb, izračunanih za mesec dni za samca, oziroma za štiričlansko družino. Na prvem mestu je hrana, katere izdatki vzamejo samcu 35%, družini 42% celotnih izdatkov. Pri hrani se računa takozvani fiziološki minimum, to je ona količina redilnih snovi, ki je potrebna. da ostane človek zdrav in sposoben za delo.-Ta minimum je odmerjen s kalorijami. Kalorija je toplota, potrebna za segret je enega litra vode za 1“ C. Vsaka vrsta hrane ima drugačno število kalorij (n. pr. 1 kg krušne moke št. 6 3200, krompir 750, sir 3700. maslo 7500 kalorij). Vsota kalorij, vsebovanih v hrani predvideni za eno odrastlo osebo (de- Konec pariške generalne stavke PARIZ, 30. decembra. Danes o polnoči je izšel razglas sindikalnega vodstva, da se stavka takoj prekine. Danes so se vsi udeleženci generalne stavke podali zopet na delo. Vzrok tega umika sindikalnega vodstva je v zadržanju vlade, ki je izjavila, da bo mobilizirala tehnične *n mornariške oddelke za opravljanje del; kj jih vrši delavstvo, s čimer bi nadaljevanje stavkanja izgubilo slehern smisel, 10.000 siUtskih fusefMHtev v svoboda PRAGA, 30. decembra. »Češke Slovo« poroča iz Moskve, da bo sovjetska vlada dala svobodo 10.000 političnim jetnikom, ki so bili zaposleni pri gradnji drugega tira transibirske železnice in sicer v zahvalo za uspešno delo. Drug tir te železnice do Charbarevskega meri po dolžini 2200 km. Bilo je treba obvladati največje tehnične težave, ker vodi proga skozi ozemlje, kjer traja zima skoro 7 mesecev in kjer pritiska mraz do 50 stopinj C pod ničlo. Zgradba te nove proge ima za sovjetsko vlado trenutno silno velik strateški pomen. VetitUM C&lGtie ititaislu ftečufo im CiMldM ŠANGHAJ, 30. decembra. Kitajci panično zapuščajo Cingtau, zlasti kitajski bogatini. Kitajci so vse kabelske zveze proti Šanghaju pognali v zrak, prav tako telegrafično zgradbo. Med inozem- skim življem se organizirajo posebne straže v obrambo interesov inozemcevv slučaju nemirov ob prehajanju oblasti v druge roke. OSLO, .30. decembra. Predstavniki držav podpisnic dogovora v Osloju se sestanejo 12. januarja v Kodanju, kjer bodo obravnavali razna gospodarska vprašanja severnih držav. V zvezi z glasovi, da bodo nordijske države priznale italijanski imperij, je neguš naslovil na vla- darje navedenih držav posebno brzojavko, v kateri pravi, da odklanja .abesinski narod še vedno italijansko vladstvo. Neguš prosi vladarje navedenih držav, da bi njihove vlade še nadalje ostale zve ste tradicionalni politiki obrambe mednarodnega prava. Romiudia km fitefelciav in kez ofuuu-tiska BUKAREŠTA. 30. decembra. Prvi sklep nove vlade po prevzemu oblasti ie bila naredba, da se odstranijo vsi prefekti po vsej Romuniji, tako da nima danes Romunija niti enega prefekta, ki ga je imenovala prejšnja vlada. Začasno vršijo posle prefektov policijske in orožni- ške oblasti. Čuje se tudi, da hoče vlada likvidirati ve,s opozicijski informativni tisk. BUKAREŠTA. 30. decembra. Vlada je ustavila tri glavne opozicijske dnevnike, med njimi tudi »Adeverul« I/ Itafafi smom (nelepi, Bueie, voSkovi RIM, 30. decembra. Srednja in južna Italija sta v velikem mrazu. Celo okoli Napolja je sneg pobelil vso okolico, česar dolgo ne pomnijo. V Trstu in na Krasu besnijo viharji in burje z vetrovno ■brzino 100 km na uro. Vzdolž Jadranske obale snežni meteži, v južnih Tirolah so se radi silnega mraza pojavili v bližini naselbin volkovi. Usoden potres v Peruju NEWYORK, 30. decembra. Iz Peruja sedoznava, da je nastal pri Okapampe in bližnjih naselbin močan potres. Okoli 50 ljudi je našlo smrt, okoli 100 pa jih je poškodovanih. Na stotine družin je brez strehe. iavca-samca). predstavlja eno konsum-no enoto, ona v hrani za štiričlansko delavsko družino pa trem kOnsumnim enotam. To da v znanosti usvojeno število kalorij kot fiziološki minimum. Odrastel moški delavec potrebuje na mesec 93.940, delavska družina pa trikrat' toliko kalorij. Mnogo je razlogov za izračunanje indeksov troškov po .teoretičnem fizično-fteološkem eksistenčnem minimumu. Poskus izračunanja indeksa na podlagi ta-kozvanega socialnega proračuna, ki jem- lje v poštev več mnogovrstnih potreb delavca kot socialno/kulturne enote, iz-1 živa vsestransko kritiko, ker ni za to niti priznanih načel, niti zadostnega statističnega merila, ki bi nam moglo v to služiti. Edino 'fizično-fiziološki eksistenčni minimum more služiti kot objektivno merilo, ker predstavlja anitnalične potrebe, ki jih ne menja ne čas, ne socialni razred. Ta eksistenčni minimum rabimo kot statistično merilo, s' katerim presojamo gospodarski položaj vseh socialni!) plasti. Naša vojska, naša notranja uprava V skupščinskem finančnem odboru so obravnavali včeraj novi proračun ministrstva vojske in mornarice. Toplo akla-nuran je spregovoril vojni minister ar-mijski general Ljubomir Marič in podal svoj ekspoze. Povdarjal je, da je bilo treba pri sestavi vojnega proračuna izdatkov voditi računa zlasti o tem, da se po vojašnicah obdrži isto število moštva, ki bo zadostno ustrezalo varnosti države. Vojni proračun znaša samo 22.7% celotnega državnega proračuna, dočim imajo ponekod drugod več kakor 50%. Kred.ti se razdele takole: 1. Vojska. Pri vojski so izdatki tile: a) osebni izdatki znašajo skupaj 514,983.000 Din. Narasli v primerjavi z osebnimi izdatki v seda-nem proračunskem letu za 43,404.369 D. Predlagani osebni izdatki vojske so, čeprav tvorijo precejšen del splošnih številk vojnega proračuna, v primeri z osebnimi izdatki pri drugih vojskah zelo skromno odmerjeni: b) materialni izdatki vojske skupaj z izrednimi znašajo Din 1,098,026.000 in so se v primeri z letošnjimi povišali za 139 milijonov. — 2, Vojno letalstvo. Osebni izdatki letalske vojske znašajo 61.813.000 Din. to je za Din 10.440815 več kakor letos. Povečanje je posledica istih vzrokov kakor pri vojski, manjši del pa pride na intenzivnejše letanje posameznikov in celili enot' in na nočno letanje. Materialni izdatki, redni in izredni, znašajo skupaj 285.433/X)o D. to je za 59 milijonov več kakor letos. --3. Civilno letalštvo. Predlog proračunu civilnega letalstva znaša skupaj Din 23.361.000, od tega pride na osebne izdatke 724.952 Din, na materialne za Din 22,636.043, to je za 7 mMijonov več kakor letos. 4. Vojna mornarica. Celotni znesek kreditov za mornarico znaša Din 225.365.000, to je v primeri z letošnjim proračunom za 31.5 milijona več, a) Osebni izdatki se nanašajo na celotno mornariško osobje in znašajo 55,669.800 Din, to ze za tri milijone več kakor letos, v glavnem iz istih vzrokov kakor pri vojski . b) Materialni izdatki (redni in izredni znašajo 169.695.200 Din, to je za 28.5 milijona več kakor letos. To povečanje se kaže v glavnem pri gospodarskih izdatkih, pri pogonskem in oprem-nem materialu, pri rednih in izrednih popravilnih plovnih enot, pri pomorskem letalstvu, pri oborožbi, pri novih gradnjah in pri drugih mnogoštevilnih potrebah nastalih zaradi zvišanja tržnih cen. 5. Obmejne čete. Celotn kredt za obmejne čete je predlagan v znesku 109.184.957 Din. Od tega zmeska gre na osebne izdatke 93 in na materialne izdatke 16 milijonov. Osebni izdatki so se povečali za 2 milijona iz istih vzrokov kakor pri vojski. 6. Izredni krediti. Pri izrednih izdatkih po točki 503 je v proračunu znesek 454 milijonov dinarjev za nabave po sklepih ministrskega sveta. Pri debati je spregovoril tudi narodni poslanec Illja Mihajlovič, ki je v imenu poslanskega kluba JNS izjavil, da bo tudi njegov klub glasoval za proračun vojnega ministrstva, ker ima popolno zaupanje v našo narodno vojsko. Soglasno je skupščinski finančni odbor odobril proračun, nakar je prišel v razpravo pro račun notranjega ministrstva. Danes se je razprava o tem proračunu nadaljevala in bo predvidoma trajala ves dan. Zasedanje finančnega odbora bo prekinjeno črez pravoslavne božične praznike. Izdatki tega prora una izkazujejo 601,157.169 dinarjev, to je za 62.9 PMectu v/ Čudno, pa resnično »Nova doba« poroča v št. 52: »Ne- razumljivo ravnanje starotrškega župnika. Na Miklavževo nedeljo je nameravaj ugledni in priljubljeni starotrški kaplan prirediti v Starem trgu obdaritev ubogih otrok. V ta namen je naprosil tukajšnjega župnika, da bi mu popoldne •odstopil župnijsko dvorano, kar je pa g. župnik iz nerazumljivih vzrokov odklonil. Vsled tega je morala uboga deca iti po svoje skromno darilo v Slovenjgra-dec, kjer je bilo v Narodnem domu Mi-klavževanje. Io čudno postopanje gosp. župnika je naletelo v vseh krogih na upravičeno obsodbo in to še tem bolj, ker je g. župnik še dopoldne dal župnijsko dvorano .~,u. ki je v njej priredila političen shod. S takim postopanjem izgublja naša duhovščina svoj ugled med našim dobrim podeželskim ljudstvom. Zadnji čas je že, da napravijo odločilni činitelji konec vsem tem početjem ter tako zopet vrnejo našemu narodu vero in zaupanje v cerkev in duhovščino.« Prekletstvo blagoslov V št. 104 piše »Del. politika«: »Orad bo postal muzej. Mariborski grad sedaj preurejajo v muzej. »Slovenec«, ki je svoj ča9 želo napadal občinske očete radi nakupa gradu, je sedaj ves vzhičen in pravi, da bo Maribor dobil najlepši muzej, kar ga je daleč na okoli. Tako se menjajo naziranja, da čitatelj; tega včasih niti ne opazijo. Prekletstvo se spreminja v blagoslov.« »Pohod'1 ustavljen Z odlokom notranjega ministra je v smislu določb tiskovnega zakona ustavljeno nadaljnje izhajanje tednika »Pohod« in štirinajstdnevnika »Delavski list«. Oba lista 'ta bila trikrat zaporedoma zaplenjena in sedaj popolnoma ustavljena. Danes — nekoč Želodec velemest o božiču. Velemesta konzumirajo ogromne količine živil. Pred par leti so n. pr. na dan pred božičem prodali v Parizu trgovci z mesom in delikatesami 6000 kil. perutnine in petindvajset tisoč kilogramov divjačine. —- V Berlinu pa so nekoč, pred rojstvom tretjega rajha, na dan pred božičem pojedli 300.000 gosi in osemnajsttisoč centov krapov. Kako je bilo letos, ni znano, gotovo precej manj... 44 v*'hvl \ 4' aVM. »Slov. beseda« poroča v št. 48: Slovenski katoliški, obenem pa 100% tudi politični JRZ tisk poroča: »V Nemčiji državne oblasti cerkveni tisk plenijo, čeprav se s političnimi vprašanje ne peča«. — Nekje drugje v Evropi pa nasprotno plenijo politični tisk, kjer se s cerkvenimi vprašanji -noče poečati, pač pa le z cbčenarodnimi... milijonov več tiapram lanskemu proračunu. Osebni izdatki so povečani za 48 milijonov in so med drugimi vstavljeni prejemki tudi za 102 nova uradna in za 231 policijskih stražnikov, tako da bo štel resor notranje uprave 9.287 usluž bencev. Število orožnikov se zviša' za 1010 mož, tako da bo orožniški kader obsegel skupno 18.500 mož. Zvišanje materialnih izdatkov znaša M,987.238 Din. Upravno delovanje v tem resoru se vrši preko ministrstva kot centralne oblasti, nadaljs preko 9 banskih uprav, 345 sres-kih načelstev, 25 sreskili izpostav, nadalje uprave mesta Beograda, 9 policijskih uprav, 32 predstojništev mestnih policij, 25 policijskih komisariatov in pa orožništva. V sencah egiptskih faraonov Borna mladega kralia F aru a Strah ministrov pred kraljem, ki hoče vladati samostojno in moderno V Silvestrovih obzorjih. Toliko silvestrovanj še ni bilo nobeno leto kakor leto*. Polno plakatov in visečih napisov vabi ma različne prireditve. Najlepše bo gotovo silvestrovanje Sokola Studenci, ki je že tradicijonelno in bo po dekoraciji, kakor tudi po programu prekašalo vse dosedanje. Na terasah odličnih kavarn v Kairu se danes največ govori o borbi mladega kralja Faruka s svojimi ministri. Ko je 17 letni mladenič nasledoval svojega očeta Fuada, so vedeli, da ljubi anglosaški šport, kar široke plasti niso odobravalo. Danes vedo, daje precej svojeglaven človek, ki hoče izvesti v svoji državi mno-< ge reforme in skrčiti oblast »dvorskih politikov«. To ga je približalo širokim pla ste m naroda, ki ga burno pozdravlja. Ministrski predsednik Nahas paša, je skušal podvreči vladarjevo voljo svojemu vplivu, kar pa mu ni uspelo. Kralj Fuad se je bavil z znanostjo, vladanje je pa prepustil paši El Ibrahimu. Faruk pa noče biti lutka svojih ministrov. Mladega kralja je dobro orisal visok angleški komisar sir Mi-les Lampson, ki je rekel po podpisu angleško-egiptovske pogodbe: »Egipt je sedaj dobil neodvisnost, vendar se pa pripravljajo mnogi važnejši dogodki. Tudi novi kralj hoče biti neodvisen.« Faruk je živel na Angleškem in v Švici kjer je obiskoval šole ter se navzel mnogih zapadnjaških idej kar mu njegovi ministri zelo zamerijo. Pravijo, da se je »pozapadnjačil« in da ruši tradicijo, ki jo je postavil Ham. Ko je nekoč prišel mladi kralj v mošejo, je po starem običaju svečenik razprostrl pred njim prekrasno dragoceno preprogo. Faruk je odrinil to preprogo, vzel. oguljeno preprogo nekega siromašnega muslimana in rekel: »Pred Alahom smo vsi enaki.« Ko se je razvedelo, da hoče oženiti hčerko egiptskega uradnika, je to narod še bolj približalo kralju. Faruk je. rodom iz Albanije, pa so se mnogi' bali, da bodo dobili kraljico iz Anglije ali Italije. Kraljeva odločitev o ženitvi je tako delovala na narod, da ga je povsod, kjerkoli se je pojavil, masa kar oblegala. V Aleksandriji je bil tolik naval, da so mnogi umrli pod nogami navdušene množice. Faruk je določil, da se da njihovim vdovam in otrokom dosmrtna pokojnina. To| je zopet povečalo njegovo priljubljenost pri narodu. Ministri so opazili, da Faruk uhaja njihovi oblasti. Kar osupnili so, ko je začel izdajati svoje naloge. »Pijan je od svoje moči,« so govorili. Do prvega konflikta med kraljem in njegovimi svetovalci je prišlo pri vprašanju kronanja. 1300 let niso nosili nasledniki na faraonovem prestolu egiptske kraljevske krone. K Faruku pa je prišla neka deputacija i.n m*u ponudila krono kot dar naroda. »To je nemogoče, to je proti islamu.« je modroval Nahas paša. Faruk je najprej popustil, nato pa takoj udaril s sil nim udarcem. Vodstvo svoje privatne pisarne je poveril svojemu staremu prijatelju in vzgojitelju Ali Maher paši. V času svojega zadnjega potovanja po Ali ste že voščili svojim strankam in odjemalcem veselo in srečno Novo leto Opustitev vsakoletne tradicije novoletnega voščila bi utegnila zbuditi rahlo zamero pri strankah in od/emalcih. Samo par dni časa je še do tega. Najlažje storite to s kratko, ceneno objavo novoletnega voščda v našem listu. Novoletna številka, ki izide v povečanem obsegu in večji nakladi, ostane tri dni v rokah čitateljev in naročnikov, tako da je oddolžitev votom novoletnega voščila v tej obliki najhitrejša, najuSinkovitejša ter najcenejša. Uprava „Večernika“ sprejema oglase vsak dan do 30. decembra od pol 8. do 12. ure in 14. do do/ 19. uro na nvropi, ko je šel na krouaniske svečano stL v London, je Faruk obiskal mnogi tovarne in socialne ustanove. Globo! vtis je napravilo nanj posebno bivanje \ Švici. Uvidel je ogromno razliko med Švicarji in svojim narodom, beduini, felahi ob Nilu. Odločil se je, da ta kraj asanira. Zgraditi je treba dolge, dobre ceste in povsod postaviti zdravniške ambulance. Za to pa je treba mnogo denarja, vendar pa kralj ni mnogo premišljal. Ubogi na-! rod nima denarja, imajo ga pa egiptski | bogataši, ki večji del leta prebijejo v ino-: zemstvu in trošijo tam ogromne vsote. Njim je treba vzeti denar, da se odstrani ta dva sovražnika egiptskega naroda, bolezni oči in kože. S tem se je zelo zameril bogatašem, tembolj pa priljubil narodu. Faruk se je navdušil za modenjo tehniko, in njegovi ministri mu očitajo tudi to »zapadnjaštvo«. Ima 16 avtomobilov, zgrajenih kakor dirkalni vozovi. Nedavno je odredil, da mu neki angleški strokovnjak v palači Konbbeh postavi aparat za televizijo. Iz palače je izginilo mnogo vzhodnjaškega pohištva v temnordeči barvi, zato pa so ameriški strokovnjaki uredili v palači klimatsko napravo, ki varuje kralja pred neznosno vročino, ki vlada v Egiptu. Njegova želja po reformah ga ni ustavila niti takrat, ko jte bilo treba ukiniti prastaro institucijo, polno romantike. V kraljevskem dvoru se je nahajal dostojanstvenik ki je skrbel, da ne pride na kraljevsko mizo kaka zastrupljena jed. V ta namen je moral on vsako jed, ki so jo pripravili za vladarja, pokusiti. Sedaj vrši to službo na čisto drug način angleški kemik Erič Titte-rington. Faruk mu je dal urediti v svoji palači lep laboratorij. In še v tisoč drugih stvareh kaže mladi Faruk, da hoče biti povsem moderen vladar. Ko se da slikati v rokavicah za boks pri svoji jutranji telovadbi, kadar divja s čelado na gfavi na svojem motorju po cestah, je neprestano v nasprotju s starodavnimi načeli islama. »Kralj se prehitro vozi«, vzdihujejo njegovi ministri s fesi na glavah. Oni sami že vidijo, da ne bodo mogli dolgo slediti kraljevemu tempu. Graiskem trgu št. 7/1. nadstr. 31. decembra pa samo do 9. ure llutral. Oglas oddate tudi telefonično na štev. 24-55. JHujske Moviu Sreska rgamzacija JNS v Ptuju ima v nedeljo 2. januarja ob 9. uri v Narodnem domu konferenco širšega odbora za ptujski srez. Poročata narodna poslanca gg. Lukačič in Prekoršek. Zvočni kino Ptuj. Spored za januar 1938. V soboto, 1. jan. im nedeljo 2. jan., obakrat ob pol 19. im pol 21. uri: »Pesmi je konec«. V glav. vlogah L. Haid, W. Forst, E. Verebes, O. Waiburg. Kot dodatek se bo predvajal film o naši državi in zvočni tednik 4 »Alfa«. Gledališče Dela Lipinskaja V torek zvečer jc bil v precej dobro zasedenem gledališču »večer vedre umet nosti« s svojevrstnim sporedom, kakršnega v Mariboru menda še nismo videli. Vedrine ni manjkalo, v sfero čiste, resnične umetnosti pa tega, kar smo videli, ne moremo uvrščati. To tudi ni namen onih spretnosti in veščin, ki jih v mojstrski obliki razkazuje Dela Lipin-skaja in ki niso namenjene umetniško globljemu doživljanju, ampak zgolj vnanjim učinkom, ki služijo težnji po razvedrilu, zabavi, dobri volji. Dela Lipinskaja je zajela v svojem obsežnem, pestrem sporedu številne izbrane točke, ob katerih se je razodevala mnogovrstna spretnost te znane diseuse. Svira in poje, igra in prikazuje, posnema in podoživlja. Ruska narodna pesem, nemška in francoska, tatarska pesem, podajanje velikih ljubavnic od Messaline in Katarine II. do Pompadourke, Lady Hamiltonove in Marlene Dietrichove, Po tem še ostali spored in je na koncu na želijo občinstva dodala še par točk. Služba, ki jo vrši Dela Lipinskaja, ni služba resni umetnosti. Vedra, vesela je ta metoda reprodukcije najraz-novrstnej-šili »chansonov«. Milina prepaja ta njena podajanja (Uspavanka) in nažna resnoba, pikra žolčnost in parodijska sati-ričnost (Senzacija v zoološkem vrtu. Dve vprašanji), prosta zabavnost (Gospodična iz telefonske centrale, Laži). Ta metoda ima na sebi precej melodramatičnega, mikavnega. Lipinskaja je kakor nalašč ustvarjena za ta žaur reprodukcijskega proizvajanja. V slehernem gibu, pogledu, mimičnem drhtljaju, glasovnem tresljaju je zajeto težišče prikazanega, smiselno jedro podanega. Žarišče umetnosti in spretnosti Dele Lipin-skaje ni v široko razpetem formatu umet niškega doživeti., ter oblikovanja, ampak v dovršeno mojstrski tehniki, sijajnem artizmu, ki sloni že skoro na matematiki ter preračunani pretehtanosti, ki mora nujno vpostavitj 'najintenzivnejši kontakt med odrom in občinstvom, ki se je zlasti divilo njenemu sijajno ostremu d'tu opazovanja ter posnemanja. Mariborska -publika je sprejela izvaja- nja Dele Liplf/skaje s priznanjem in pohvalo, prav tako tudi klavirsko spremljanje W a lte r ja La j ta ja, ki je v drugem sporedovnem delu izvajal ma kila virju E. Fisherjevo skladbo »Blue moon« in »Valse romantique« (Raje de Costa). Zdi se, da takšni vedri večeri pritegujejo v gledališče celo predstavnike onih krogov mariborskega prebivalstva, ki so sicer v našem Talijinem hramu silno redko na spregled. V. Četrtek, 30. decembra, ob 20. uri: »Cviček za pečjo«. Za igralski pok. sklad. Petek, 31. decembra, ob 21. uri: »Rdeči nageljni«. Silvestrska predstava. Sobota, l. januarja, ob 15. uri: »Cvrček za pečjo«. Ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Nedelja, 2. januarja, ob 15. uri: »iPod to goro zeleno«. Ob 20. uri: »Rdeči nageljni«. Znižane cene. Silvestrov večer v gledališču. Kakor običajno, sledi tudi letos po predstavi (začetek šele ob 21. (9. uri) žrebanje s tremi nagradami: prašiček, zajček, goska. Vsak obiskovalec te predstave dobi poleg vstopnice iše žrebno številko. fkmimkš hi movUb ▼ wwww^wwrwm WWW vww^rw WWwr NAŠIM NAROČNIKOM. Današnji številki smo priložili položnice. Vljudno prosimo naročnike, da se istih poslužijo. Še je čas, da nam zamudniki vpošljejo takoj po sprejemu položnice zaostalo naročnino in si s tem zasi-gurajo nemoteno pošilja te v lista. Uprava »VEČERNIKA«. Posestva iz rok v roke. Trgovec in posestnik Franc Greif je prodal trgovki Fani Logarjevi iz Studenic pri Poljčanah stanovanjsko hišo v Linhartovi ulici 12 za 140.000 dinarjev. Gledališke novice. Mesto obolelega C. Kamušiča je tuk. gledališka uprava angažirala za baritonske vloge v operi g. C. Anžlovarja, najboljšega Mitrovičevega učenca v Zagrebu in slušatelja za-gr bške komercialne. visoke šole. Smrtna kosa. Na Koroški cesti 26 je preminila v starosti 79 let zasebnica Terezija Fuehsova, v, Razlagovi ulici 24 pa je izdihnila vdova po polkovniku Andri-na Teuchertova, stara 74 let. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje. Prosvetni tečaj marib. sokolske župe se je zaključil te dni. Udeleženci bodo pridobljeno znanje z uspehom lahko upo rabili v svojih edinicah. v,procvit sokolstva in naroda. Uprava pravoslavne parohije obvešča svoje vernike, da se od. nedelje dne 2. januarja 1938 dalje kakor tudi za pravosl. praznike vrši zopet redno liturgija v prenovljeni kapeli Meljske vojašnice vselej ob 9.30, na kar se zlasti šolska mladina opozarja. Opozarjamo na nocojšnjo gledališko predstavo »Cviček za pečjo« v korist pokojninskega sklada igralcev. Iz učiteljske službe. Minister prosvete je postavit g. Draga Bajta za učitelja pri Sv. Florijanu, srez Slov.'Konjice. Mavri in Kavarna Jl‘ 'Izboren silvfcstrov rnenu — pojedina hu-nierjtv, iangustov:, iogošev -in šilov — izbrana vina. Silvestrovanje v zgornjih in spodnjih prostorih. ~ Po polnoči odojček. svinjska glava, kisla iii golaževa juha. 7723 re- Gambrinova dvorana, na novo novirana. Izborna pekrska vina. — Tscheligi-jevo pivo iz sodčka. Prvovrstna domača hrana. — Abonma, kosilo in večerja Din 12.— in se dostavi •tudi na dom. Vsi na Silvestrovanje, ki ga priredii priljubljeno pevsko društvo »Radost« v povečani dvorani gostilne Achtig, Tržaška cesta. Pester spored! Pevski nastop, prenovljen bar, razne šaljivosti, volitev najlepšega para -za mis. 1938. Silvestrov večer priredi gasilska četa v Radvanju letošnje leto. v gostilni gosp. Pšundra Alojzija v Spodnjem Radvanju. Za obilen obisk prosi odbor. J ad ra naši! Drevi stroga obvezna vaja. ..ZaBuleli potnik" je zamudil vlak, da bo lahko silvestroval v kavarni »Jadran«, kjer ga pričakuje »Železna devica«! Poleg gornjih sodelujejo še: Balerina »Plava Venus«, Milan Kosič, Josip Povhe ter Božo. Impozantna dskoracija! Prvovrstna godba! Rezervirajte si pravočasno mize. Smeha in zabave na koše. 7799. NA DATUM 8. I. 1938 NIKAR NE POZABITE, NA PLES SOKOLOV V UNION POHITITE! NAŠA KOLA NA SOKOLSKEM PLESU. Tudi v plesnj spored letošnjega Sokolskega plesa, ki se vrši v soboto dne 8. januarja v Unionski dvorani, bodo na splošno željo uvrščeni naši priljubljeni in slikoviti narodni plesi, razna kola. Da bi se tudi šihši javnosti nudila možnost, da si osveii svoje znanje oziroma, da se nauči plesati naša kola, priredi meddruštveni odbor sokolskih društev v Mariboru v četrtek dne 6. januarja ob 17. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma tečaj za narodna kola, ki ga vodi župna načelnica Stana Makučeva. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za narodna kola. — Vstop prost. . . Zabavno Silvestrovanje ho pri Ruški koZi. Domače koline, srna, jelen in pristna pohorska godha bodo poskrbele ta č m boljše razpoloženje Smuka k o I o s a I n a ' woi Gostilna TRST. Silvestrov večer. Silvestrovanje Sokola I. Vse vprašuje kam? K nam vendar. Ali ne veste, da bo pri nas nastopil umetnik (artist), ki je nastopal v Parizu in Londonu, pa se so daj slučajno mudi v Mariboru. Program bo tak kakor še nikdar. In tudi naj cenejši smo. Vstopnina samo 7 Din pri številni družin, popust; Igra pomnožen orkester »Drave«. Začeli bomo letos — pomislite! — končali pa bomo sele leta 1938. Začetek ob 8.30. Zdravo! PESTER IN VESEL SPORED je pripravljen za Silvestrov večer Sokola matice v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v trgovin; Bureš po Din 10.—. Pri večerni blagajni Din 12. ZABAVE. SMEHA IN PLESA. — polna ho dvorana. Zato v veselem razpoloženju v novo leto ira sokolskem Silvestru. Vstopnice v predprodaji v trgovini j Bureš. Gostilna »Pri lipi« Radvanje veselo: silvestrovanje. Silvestrovanje na »Griču«. Prenočišča. Silvestrov večer, Sokola Maribor II. bo pri br. Renčelju na Pobrežju. Pridite. K silvestrovanju na Pohorje vozi mestni avtobus dne 31. XII. ob 20. uri (do odcepa), ravno tako za smučarje na dan novega leta ob 8. uri. Odhod iz Glav. trga. Vožnja se vrši samo. v slučaju zadostnega števila prijav, katere sprejema prometna pisarna na Glav. trgu do 31. XII. do 16. ure. telef. 32-75. Sedemnajstič se vrši letos v Mariboru Akademski ples, kar je dokaz najlepše tradicije. Vsi dosedanji posetniki bodo bodo gotovo tudi tokrat počastili prijetno prireditev naše akademske mladine, a pridružil se jim bo vsakdo, ki ljubi elitni ples združen s prisrčno domačnostjo, ter pohitel v sredo, dne 5. januarja, v Union. Za prvovrstno 'glasbo bo skrbel odlični Adamičev jftzz .iz. Ljubljane, prireditelji pa za dobro in ljubeznivo postrežbo. Kdor ni prejel vabila, naj blagovoli reklamirati v knjigarni H. Sax, Grajski trg. Vsi za Silvestrovo v gostilno Grmek v Studence, Tam priredi gas. četa Studenci silvestrovanje s petjem in zabavnim sporedom ter bo skrbela- za čim veselejši prestop v novo leto. Vsi so vabljeni! 5dttfQs(( € ytvrff Vsem sokolskim društvom. V četrtek dne 6. januarja ob 17. uri se bodo v gornji mali dvorani' Narodnega doma predvajala in vežbala sledeča kola Kraljevsko kolo, Zubčanka, Devojačko kolo, Vranjanka, »Iz banje ide« in Srem sko kolo. Članom in članicam se s tem nudi najlepša priložnost, da se vežbajo oziroma da naučijo te slikovite narodne plese. Opozarjamo članstvo, da bodo kola tudi v letošnjem sporedu sokolskega plesa, ki se vrši v soboto dne 8. januarja v Unionski dvorani. — Meddruštveni odbor sokolskih društev v Mariboru. K»no Union. Danes zadnjič velefihti »Alarm v Pekingu« z Gustav Frohlichom Petek »Fanny Elssler« z Lilian I1arvey. Celokupno delavstvo podjetja MARKO ROSNER se tem potoni iskreno zahvaljuje gospodu šefu za nadvse velikodušno božično obdaritev in hkrati želi srečno in uspeha polno Novo leto. 7700 Mesarske prodajalnice bodo na Novega leta dan zaprte, v nedeljo 2. januarja pa odprte. Mestno kopališče s parno kopeljo za moške, bo odprto v soboto 1. januarja in v nedeljo 2. januarja od 8.—12. ure. S kolesom pod tovorni avto. 38 letna M. Cafnikova je po nesrečnem naklučju prišla s svojim kolesom pod tovorni avtomobil v. neposredni bližini Sv. Mhrjete ob Pesnici. Ko ji je privozil nasproti tovorni avtomobil, se hru je skušala izogniti in je pri tem radi poledenelosti ceste •zdrknila pod kolesje avtomobila. Sunek je bil tako strahovit, da je kolo odletelo daleč stran od ceste, medtem ko je Cafnikova obležala na cesti z razbito lobanjo, nezavestna in vsa v krvi. Prepeljali so jo v tukajšnjo splošno bolnišnico. Tatovi v mestnem zavetišču. Upravnik mestnega dnevnega zavetišča v Magda-lenski ulici je prijavil policiji, da so doslej še neznani tatovi ukradli iz zavetišča namizni prt in zimski plašč. Policija sedaj vrši poizvedbe. Biljardni brzeturnir priredi Mariborski biljardni klub v dneli 1.- in 2. januarja v kavarni »Jadran«, kier se bo vršil drevi sestanek mariborskih biljardistov v svr-ho določitve podrobnega razporeda. Bi-ljardisti, ki se bodo omenjenega turnirja udeležili, naj se od 17. ure naprej javijo pri klubovem predsedniku v kavarni »Jadran«. Vremenska napoved. Dunajska vremenska napoved za jutri v petek 31. dec. pravi: Sedanje mrzlo vreme bo še trajalo. V severnih Alpah lokalno naletava nje snega. Nagec zmrznil v snegu. Sinoči je našel neki mariborski voznik nedaleč od Kamnice v snegu ležečega starčka, ki je imel na sebi samo srajco. Vsega premražene-ga in odrevenelega ga je naložil na svoj voz in ga prepeljal v tuk. splošno bolnišnico, kjer je pa kmalu zatem izdihnil. Sedaj poizvedujejo po njegovi identiteti. Mestna podjetja Maribor vpisana v trgovinski register. Mestna podjetja Mariborske mestne občine so javila okrožnemu sodišču kot trgovskemu sodišču v Mariboru sledeče spremembe: Podjetje sloni odslej na statutih z dne 28. maja i 1936, odobrenih z odločbo ministrstva za notranje zadeve z dne 10. maja 1933 in odločbo ministra za trgovino in industrijo z dne 27. septembra 1937. Organi pod jetja so: Mestni svet kot vrhovni vodilni in nadzorni organ. Upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik mestne občine, podpredsednik mestne občine in od mestnega sveta izvoljenih članov. Predsednik mestne občine kot predstav nik ustanove. 4. Upravnik. Pravico ustanovo zastopati in firmo podpisovati imajo: Poleg predsednika mestne občine kot predsednika upravnega odbora oziroma poleg podpredsednika mestne občine kot podpredsednika upravnega odbora oziroma, poleg upravnika ali njegovega namestnika se podpiše po en član upravnega odbora ali od upravnega od bora v to pooblaščeni nameščenec podjetij. Upravnik oziroma njegov namestnik podpisujeta lahko tudi v lastnosti člana upravnega odbora. Rešitve interne uprave in organizacijske zadeve sme podpisati tudi predsednik (podpredsednik) sam ali pa upravnik sam. Zbrišeta se člana upravnega odbora K o re s Mar-tan in dr. K o v a č e c Janko. Upravnik Mestnih podjetij je Stabej Jožef mestni svetnik in član upravnega odbora, njegov namestnik pa Saboty Henrik, član mestnega in upravnega odbora. Kot nameščenec mestnih podjetij je pooblaščen za podpis firme Ivan Sušnik, vodja uprave Mestnih podjetij. Odpravljen je konkurz trgovca Franca Dovečarja, ker je bila razdeljena vsa masa. Nadalje je bil odpravljen konkurz trgovca Franca Hojnika v Mariboru, ker se je sklenila prisilna poravnava. — Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovke Anice Lužnik na Pragerskem. Poravnalni sodnik dr. Muhič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Žnidaršič v Slov. Bistrici. Narok za sklepanje poravnave 26. januarja pri sodišču v Slov. Bistrici ob 10., rok oglasitev do 18. januarja. Izredna priložnost za obisk Gradca je »Putnikov« izlet z modernim kurjenim avtokarom. Odhod iz Maribora v petek dne 31. dec. >b 15. uri, odhod iz Gradca v soboto, dne 1. jan. ob 23. uri. Vožnja in vizum le Din 110.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Cdje-Ptuj. Šolska božičnica na Teznem. Iz Tezna nam pišejo: Naša šola prvotno tii nameravala prirediti božičnice, ker se zav toliko siromačkov ob sedanjem splošnem nabiranju od vseh strani — zelo težko zbere dovolj sredstev, ampak je hotela obdarovati revno deco samo za Miklavža s šolskimi potrebščinami. Ko nam je pa ravnatelj »Splošne«, g. Babič poslal za Miklavža od firme 1000 din iz svojega pa še 200.— din ter izrazil željo, da obdarimo kljub težkočam najrevnejše tudi za božič in priložil tej svoji želji v gotovini od firme din 2000.—, iz svojega pa še din 300.—, je kraj. šol. odbor skupno Žnidarič: Dosmrtna robija Včeraj smo poročali o sodnem odmevu tragičnega dogodka 11. maja t. I. v Murtincih. Pri razpravi je sodni izvedenec dr. Jurečku izjavil, da je obtoženi Žnidarič izvršil grozni zločin v patološkem afektu, kar nekoliko zmanjšuje njegovo odgovornost. Ob 13.30 je senatni predsednik dr. Tu ra to razglasil sledečo sodlbo: Franc Žnidarič je kriv, da je usmrtil svoje starše in se zaradi tega obsodi v smislu § 167/1 na dosmrtno robijo ter na trajno izguibo častnih državljanskih pravic. Soobtožena žena Jožefa Znidari&e-va pa se oprosti vsake krivde in kazni. Žena je bila takoj izpuščena, dočim je branilec dr. Žnuderl prijavil revizijo radi previsoko odmerjene kazni. TOVORNI AVTO PODRL BRZOJAVNI DROG. Na Ptujski cesti v bližini naselbine Dobrave se je sinoči pripetila avtomobilska nesreča, in je le srečnemu slučaju pripisati, da ni zahtevala človeških žrtev. Na omenjeni cesti se je peljal s svojim tovornim avtomobilom proti Mariboru prevoznik Konrad Vraber iz Motnika. Ker je vozil z brzino okoli 50 km na uro, sta nenadoma obe prednji kolesi tovornega avta odpadli in je avto zdrsel po zaledeneli cesti brez prednjih koles. Vraber je skušal vozilo ustaviti ter zasuknil volan proti cestnemu jarku. Pri tem je tovorni avto z vso močjo pridrvel v brzojavni drog ob cesti ter ga podrl. Avto se je prekucnil in pod seboj zakopal šoferja. Mimoidoči so Vraberju pomagali iz neprijetnega položaja, vendar se mu ni po srečnem naključju nič pripetilo. z učiteljskim zborom sklenil prirediti božičnico, ki se je vršila v sredo 22. t. m. ter prav lepo uspela. Prispevali so naslednji dobrotniki: tovarne »Splošna« 2000, »Kovina« 500, »Teksta« 300, J. Reich 300 in »Metro« 50 din; uradništvo »Splošne«, gg. ravnatelj Babič 300, inž. Tempi 200, inž. Milosavljevič 100; drugi domači so darovali skupno 1182 din, nekateri pa še v blagu. Tu moramo pred vsem izrecno p ov d uriti, da so darovali delavci »Splošne« din 375, iz »Kovine« pa din 307, ki so si jih odtrgali od svojega skromnega zaslužka! Med delavstvom sta nabirala gg. Krajnc Ivan in Podlipnik Martin. Vsem in vsakomur, ki so na kakršnikoli način omogočili s svojim soprispevanjem, da smo otrokom lahko napravili vsaj malo božično veselje, najlepša hvala v imenu malčkov! Skupno je bilo obdarovanih 217 otrok, t. j. 52% vseh! Posebno zahvalo naj izrečemo na tem mestu gospodu ravnatelju »Splošne«, Franju Babi-č u na njegovi izredni naklonjenosti, dalje vsem dobrosrčnim delavcem ter končno gospodu I. Lozeju, obrtniku iz Razvanja, ki je poslal iz svoje m a J e delavnice naravnost dragoceni dar v obliki volnenih obleke krasne in solidne izdelave za ca. din. Vse prispevke sta zbrala gospoda predsednik k. š. o. Kovačič Alojzij in blagajnik Fermišek Rudolf. Za mnogo truda in izgubo časa tudi njima — hvala! Prihodnji Izlet »Putnika« v G raz z modernim kurjenim avtokarom bo v četrtak, dne 13. januarja 1938. Odhod iz Maribora ob 7.30. uri, odhod iz Graza ob 23. uri. Vožnja in vizum le Din 100. Takojšnje prijave pri »Putniku« Mari-bor-Cedje-Ptuj. Občinstvo opozarjamo, da veljajo nedeljske povratne karte od sobote 12. ure do ponedeljka do 12. ure. Nabavite si jih že lahko 2 dni pred nastopom potovanja pri »Putniku« Maribor. Protituberkulozni dinar. Nabiralna akcija stanovanjskega protitubenknloznega dinarja za zgradbo azila jetičnim bolnikom je dosegla koncem leta 1937 vsoto 3in 343.500. Izven stanovanjske akcije je darovalo v ta sklad Združenje trgovcev za mesto Maribor Din 144, uradniki in zbor varnostne straže pri pol. uradu v Maribor« Din 210, Avtomobilski klub v Mariboru Din 100 in lastnik Velike kavarne g. Klešič mesto novoletnih vo- Stran 4. Mariborski »VeČernlk« Jutra V Mariboru, dne 30. XII. 1937. i&dkie teiefouuue vesti Orkan protižidovskih ukrepov v Romuniji ŽIDJE IZGUBIJO KONCESIJE, SLUŽBE, POSESTVA, KI SE BODO RAZLASTILA.PODRŽAVLJENJE ROMUNSKEGA TISKA BUKAREŠTA, 30. decembra. Na včerajšnji seji nove vlade so se storili važni ukrepi proti Židom, ki naj se popolnoma izločijo iz političnega, gospodarskega, kul turnega in socialnega življenja Romunije. Po seji je izšlo sledeče službeno poročilo: »1. Nacionalizacija in čiščenje romunskega tiska, ki se podržavi. Istočasno se tudi uredi materialna stran profesionalnih novinarjev s posebnim zakonom. Istočasno se ustavi izhajanje dnevnikov »Adeverul«, »Lupta« in »Diminsata«, ki jih financira židovski kapital. 2. V vseh podjetjih mora izginiti židovski kapital, prav tako kapital ljudi, za katerimi se skrivajo Židje. 3. Vsi Židje se odpustijo iz državne službe. 4. Zasebna podjetja so obvezana, da nastavljajo le nacionalne in rasno čiste ro munske uradnike in uslužbence. 5. V svr-ho takojšnje izvedbe teh sklepov se usta- novi posebna milica pod nadzorstvom vrhovne državne uprave. Vlada je v okviru teh ukrepov proti Židom ukinila okoli sto tisoč koncesij, ki so se nahajale v židovskih rokah. Slično se bodo preklicale tudi koncesije židovskih trgovcev, industrijcev in obrtnikov ter se pripravlja zakon, na podlagi katerega se vsa židovska realitet-na posestva razlasti v prid državne blagajne. naloženih precej daril, katera so nabavile skrbne članic- prednjaškega zbora. Ob ■navzoonosti 60 dece, 25 naraščaja in lepega števila ostalega članstva je spregovoril o pomenu tega humanega dela br. starosta Mavrič Karol, Sledile so nato deklamacije in petje božičnih in sokolskih pesmi, nakar so bili deca, naraščaj in članstvo pogoščeni s čajem in pc-civom, nato pa razdeljena darila. Krvavi spopadi v Parizu — Danes kritičen dan PARIZ, 30. decembra. V zvezi z generalno stavko je bila sinoči seja vlade, ki so se je udeležili tudi vojaški poveljniki. Na seji so sklenili militarizirati vse prometno osebje na tramvajskih, avtobusnih in podzemskih progah. Do popolne likvidacije pariške stavke bodo vojaška tovorna vozila oskrbovala prevoz živil in časopisov. Da osigura oskrbo toka, plina in vode v Parizu, je vlada nujno pozvala več sto tehničnih častnikov in podčastnikov vojne mornarice iz Bresta v Pariz, ki so se takoj podali na delo v obrate. Ti ukrepi vlade so zbudili v krogih marksističnih or ganizacij veliko vznemirjenje. V teku noči so nastali krvavi spopadi ined policijo in mobilno gardo na eni strani ter stavku-jočimi na drugi strani. Značilno je, da so komunistični voditelji zapustili kongres v Arlesu in z letali odleteli v Pariz, da prevzamejo vodstvo stavke. Današnji dan se smatra za nadaljnji razvoj notranjih prilik kot silno kritičen. Sovjetsko japonski ribiški dogovor podpisan MOSKVA. 30. decembra. Tukaj se je sklenil med sovjetsko in japonsko vlado dogovor, s katerim se urejajo ribiške pra vice na Daljnem vzhodu za leto 1928. •Kakor znano je tvoril ta problem povod za dolgotrajne spore med obema vladama. Š6il Din 100, dalje občina Jarenirta Din J 00 in občina v Št. liju v Sl. g. Din 300. Protituberkivlozna liga V Mariboru se ob zatcim starega leta vsem darovalcem najiskreneje zahvaljuje za sodelovanje in podpore. Staniča za socialno skrb rekonvales-centnih delavcev v Mariboru, ki se je pred leti ustanovila, ugotavlja, da se v prid najbednejšim zelo po voljno razvija. Uvidevnosti in razumevanju ' delodajalcev in delavcev je pripisati, da se njeni mesečni dohodki gibljejo od 5 do 7 'tisoč dinarjev in približno ravno toliko tudi izdatki. Gotovo je to ena največjih humanitarnih ustanov v Mariboru, ki zasluži priznanje za skrb na polju karitativnega skrbstva. V imenu številno obdarjenih se stanica zahvaljuje ob »ktani starega leta vsem podpornikom. se je omožila z zobo tehnikom E. Robičem v Mariboru in jo bodo deca, naraščaj in članice težko pogrešale, saj je bila Skozi vsa leta neumorna vaditeljica. Sestra Asta Muršečeva se je isto-tako omožila z artil. kapetanom gosp. Majcenom v Beogradu. Vsem trem sestram želi šentiljski Sokol obilo sreče! h fiŠMSt. Jija Dramatski odsek šentiljskega Sokola j e ‘ vprizoril na Štefanovo lepo uspelo veseloigro »Kadar se utrga oblak.. Dvorana br. Dimnika je bila nabito polna gledalcev, med katerimi je bilo precej Mariborčanov. Prireditev je prav lepo uspela. Prisrčno slovo. Šentiljski Sokol je izgubil v zadnji dobi tri vnete sokolske delavke, in sicer: Tilčka Šipkova je delovala neprekinjeno že od ustanovitve in se je poleg tega udejstvovala tudi na telestiovzgojnem polju in na domačem sokolskem odru. S. Nela Karner jeva 7ft fceuie DaAakuo Obmejno sokolsko društvo Gornja Radgona je tudi za letošnje božične praznike priredilo svoji deci, naraščaju in revnemu članstvu božično veselje. V obeh društvenih sobicah na Gornjem grisu je bila deci, naraščaju in članstvu prirejena čajanka z božičnim drevescem, pod katerim je bilo stfA uiiišitO. Šolska božičnica. V sredo pred božičnimi počitnicami je bila v Brudermanovi dvorani lepa božičnica za Šolsko deoo, ki jo je priredila šola s podporo obč. odb. R. K. Obdarovanih je bilo okrog 250 otrok z najpotrebnejšo obutvijo, obleko in perilom. K božičnici je mnogo prispevala družba CMD. Pred obdarovanjem je spregovoril šol. upravitelj g. T o m a ž i č. Osebne vesti. V Marenberg pride g. Ridl Anton, učiteljski abiturijent. — Premeščen je iz Marenberga v Rogaško Slatino starešina tuk. fin. oddelka preglednik g. Pa val ec Jakob. Stemnite se CMD! Razno Za Silvestrovo TRŽAŠKE PUSTNE KROFE brezkonkurenčne v ceni in kvaliteti v Pekarni Čebokli 7795 UMETNO DRSALIŠČE vsaki opet naložila slame. »Kako to?« ga vpraša tako nekako mimo srede. »'Da baje nisi primerna zame, da niti sirot ne preskrbiš, da si bedasta...« ji je priznal odkrito. Tega je bilo že preveč. Iva se je razjezila. .Jaz? Jaz da vaših sirot tie preskrbim? Jaz da jih ne bi oskrbela! ...« Nu, torej sem prišel, da ne bi mislila]no opremili. Bale je imela polne saniper- eč name. Najdem si drugo, ti si pa tudi v imenu božjem najdeš drugega ...« »Vi ste bedak!« mu seže Iva razvneta v besedo, nato pa je takoj z mirnim glasom nadaljevala. »Vi poslušate ženske, a jaz vam vendar pokažem, da hočem preskrbeti vaše sirote. Ženskam na kljub, da bodo videle, kakor tudi vi. In rečem vam, ne delajte nikakili neumnosti, kajti...« Iva ni izgovorila. Iz odprte veže je zadišalo, da -se smodi grahova kaša. Za njo je bilo gotovo važnejše, da se ji kaša ne prismodi, nego da bi snubač odšel nazaj, kajti pustila ga je v skednju in zdirjala k ognjišču. Cez tri tedne je bila svatba. Bratje, nemara celo nekoliko neveseli, da- jitn uide »kazar« od hiše, so opravili svatbo kakor se spodobi ter Ivo primer niče z rdečo, modro iti rumeno rožasto prevleko in težko skrinjo, lepo izrezljano, polno obleke, ki jo je podedovala še po babici. Tudi kolovrat ni manjkal. Štefan je torej ujel srečo, o kakršni se mu ni niti sanjalo. In bil je zadovoljen. Saj je dobro videl, da je pod skrinjo položila celo kopico vrečic. V eni je bilo nekoliko maka, v drugi fižola, v tretji in čertrti zopet drug živež. Iva je vedela, da je do novine še daleč iti da otroci ne piespe zime lačni. j V prvih dneh po svatbi se ie čutil Štefan) kakor človek, ki po negotovi plovbi dospe v pristan. Skrb radi ženitve, strah, ako sc nevesta pokaže takšna, da bo pre skrbela ne samo otroke, ampak tudi njega, mu zadnje dni ni dala miru. Z Ivinim prihodom je vse to prenehalo. Ko se je prebudil zjutraj, ga je žena že čakala s skledo tople juhe. V sobi je bilo zakurjeno, otroci pa so kakor miši tiho sedeli po kotih. Preje so se zbudili že ob svitu in se kinkali, ako so bili lačni, in zopet razgrajali, ako so se najedli — nikdar ni imel miru. Z mačehinim prihodom pa sta glad in razposajenost prešla. Iva je bila zares podobna dragoncu: točna in stroga. »Dobra žena, dobra!« jo je hvalil Štefan v krčmi, ko so ga tovariši povpraševali o njej. Hvalil se je namreč, da je žena huda in stroga a da je z njim zelo dobra, kakor se je pozneje izkazalo zato, ker Iva ni imela časa ukvarjati se z možem. V prvih dneh je snažila, pospravljala, šivala, tako da ji za drugo ni pre-ostajalo časa. ■ (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.