Hmcfilsfta Hrm ~m ia- (Piše Martin Stojan, absolvent kmetijske žolef Sv. Primož pri Sv. Ju.iju ob južni žel.) Ljudske pijavke. .-.,->¦ Kmetijska ikriza pritiska na kmeta z vso silo, da kmet že ne more več dihati. -KaJko ne, saj ikar ikmet kupi, mora vse taiko drago plačati, kakor leta 1920—1927, ko so imeli kmetijski pridelki najvišjo ceno, dočim so danes padli za 60 do 70%, živina celo za 70 do 80%. V kmetijskih šolah učijo, da absolventi naj napravijo vzorne kmetije s tem, da uredijo poslopja, povzdignejo sadjarstvo, poljedelstvo, živinorejo itd. Oni bodo v bodočili letih pionirji kmetijstva. Kaj bode absolventu pomagalo vzorno poljedelstvo, vzorna živinoreja, vzorno sadjarstvo itd., če pa ne bo mogel ničesar prodati; če bo prodal, bode moral dati za smešno nizke cene. Kje naj kmet dobi denar, da bo davke in dolgovc plačal, za zimo družino oblekel, otrokom dote dajal, delavce plačeval, ki so še vedno tako dragi ikot leta 1924, iko je bilo dobro za denar. Kako naj da sina, ki je brihten, v kmetijsko šolo, da bo napravil vzorno posestvo in potem lažje gospodaril, če pa znaša šolnina 400 Din in še drugi stroški blizu 100 Din na mesec. Za celoletno šolanjo sina mora prodati 6—8 ikvav, dočim je prcd leti lahko z 1 kravo izšolal dva sina. Kmet dela celo leto od zore do mraka v potu svojega pbraza z žuIjavimi rokami v veselje, da bo prišel ¦ku-pec in plačal njegove pridelke še po primerni ceni. Ko pride, ponuja ikakor za živino, žito, sadje, vino, les itd. tako smešne cene, ^da kar očitno osramoti kmeta in njegov stan. Kmet, kar kupi pri tr^ovcih in .ndustrijski izdelki so še vedno visoko v ceni in še celo rastejo, dočim kmetijski pridelki od dne do dne padajo. Zato ni čuda, da marsikateri stari ikmet pravi, da gvc boljše v^akemu postopaču, ko gre toliko prosit, da dobi jesti, potem pa v sonci leži in tako brezskrbno živi. Oni, ki delajo kmetijsko krizo, to so: mesarji, agenti, trgovci, posredovalci in drvigi prekupčevalci. Ti gospodje hodijo elegantno oblečeni z aktovko v roki in se vozijo vsak s svojim motorjem ali avtomobilom. Kje jc videti kakega takega gospo^Ri, ki mu nese njegovo podjetje stoprocentne obresti, seveda na ikmetov račun, da bi bil postararr in suh kakor je kmet. Če pogledamo dalje, vidimo te gospode na letoviščih, v zdraviliščih, ki že bolj spadajo med letovišča, na veselicah, v najbolj gosposkih hotelih in še ne vem kje se zabavajo in zapravljajo kmetov denai'. Ali je videti tam tudi ikakega kmeta? Ni ga, če je, je bela vrana in ta hitro zdrkne s posestva. Kako in kaj je z našim sadjem? Domač trgovec kupi od l_meta sadje prav po nizki ceni in ga proda z dobrim zaslužkom dunajskemu trgovcu. Dunajski trgovec ga zopet z dobrim zaslužkom proda holandskemu trgovcu v Amsterdam ali angleškemu v London in od tam še le sadje potuje, kamor je namenjeno. Tam ga sprejme predzadnji trgovec, ki ga razproda manjšim trgovcem in ikramarjem. Ti ga še le razprodajajo na drobno. Ni čuda, da je pri nas sadje tako poceni in tam, kjer ga uživajo, tako drago, ker vsi ti trgovci si drago zaračunajo prevozne stroške in trud, povrhu pa še hočejo dobro zaslužiti. Neka vplivna oseba je pravila, da je bllo pri nas sa- ije po 1 Din in potem se je prodajalo aa otoku Java v Južni Aziji po 35 Din Aašega denarja. Lep zaslužek, ki so ga imeli ti trgovci. Ko bi šlo po poštenju, bi morala biti razlika največ 10 do 12 Din z vsemi stroški in še z dobrim zaslužkom vred. Pri nas bi bilo sadje veliko dražje in oni bi ga veliko cenejše uživali. Ko bi imeli naši kmetje več pojma o zadružništvu, bi lahko sami poiskali in spravili sadje na svetovni trg. Ustanovila bi se v vsak.em srezu sadjarska zadruga, ki bi imela svoje skladišče z vsemi pripravami. V večjih krajih sreza naj bi imela svoje podružnice, oziroma zbiralnice. Člani teh zadrug bi po zakonu morali biti vsi kmetje, (ki bi imeli sadje za prodajo. Vse te zadrugc naj bi bile članice zveze, to je: glavne zadruge v dravski banovini. Ta Eveza naj bi izdelala pravilnik, po katerem bi se morali vsi člani strogo ravnati v dobro zadruge. Ob času sezone bi morala imeti vsaka zadruga oziroirna podružnica nadzornika, ki bi nadzoroval, da bi se ne godile neprilike. Biti bi moral sadjarski izvedeneCj pa dober zadružnik. Glavna zadruga, t. j. zveza, bi morala imeti revizorja, fci bi strogo vodil revizijo po srezkih zadrugali in njih podružnicah. Revizor bi moral biti izveden sadjarski strokovnjak, a ^eveda tudi dobre zadružnik. Tudi bi imela zveza enega zastopnika, ki bi po njem poiskala inozemski trg, od tam poklicala kupce, da bi tukaj videli sadje in se dogovorili glede cene in prevoza. Kmet bi lahko prodal sadje vsaj po 3—4 Din in čc računamo stroške 7—8 Din, bi se tam prodajalo naše sadje po 10—12 Din za 1 kg. Kaj pa živina in kako je z njo? Kmet redi živino v tolažbo, da bode prišel mcsar in plačal žival šc po primerni ceni. Ko pride, mu obljubi ceno, da ga ofcitno osramoti, mu plačujc dcbelo živino največ po 3—3.50 Din in on prodaja meso po 10—12 Din. Ako računamo odpadke in stroške 2 Din, čc ima za delo 2 Bin, še dobro zasluži. Od koga so pa ostali 3 Din? Kmetovi so! Neki posestnik je moral zaklati vola, ker se mu je zapeklo, in proda mesarju najboljše kose komaj po 1.80 Din; dočim ga je mesar gotovo sekal po 10 Din. Če računamo vse stroške z mesom vred 3 Din, je metar gotovo zaslužil 7 Din pi' 1 kg. Lep zaslužek! Tudi živino bi laliko kmetje prodajali zadružno kot sadje. Živinorejske zadruge so se že ustanovile. Sedaj naj bi se se prodajne in klavne. Živinorejskc zadruge bi tudi lahko ustanovilc nckako samopomoč. Če bi bilo v eno zadrugo vpisanih iOOO živali in bi od tch ena poginila, iki je vredna 2000 Din, bi se od vsake teli vpisanih živali pobralo 2 Din in nobcnemu bi se nič ne poznalo, in onemu, ki bi bil ob žival, bi bilo mnogo pomagano. Člani vseh teh zadrug bi po zakonu niorali biti vsi kmetje. Še ctrtigc zatiruge. Tako bi sc lahko ustanovilc še druge zaJruge, kakor vinarske, mlekarske, za prodajo poljskih pridclkov, strojne, lesne, vodne itd. Da bi se pa to razvilo, bi morala država izdati potrebne zadruŽne zakone z dobrimi pravilniki in zadruge bi se jih morale strogo držati. Vsak član, ki bi bil sprejet v zadrugo na občnem zboru ali na seji, naj bi mu natančno razložili pravilnik, da ne bi se izgovarjal, če bi fcaj zakrivil, da ni vedel. Vsak, kdor bi kako škodo napravil, naj bi tudi sam trpel. Zadrugo naj bi vodili takšni ljudje, iki bi nekaj razumeli o zadružništvu in delali v dobro zadrugi. Revizor cd zveze naj bi zadruge strogo pregledoval, da ne bi se go-dile goljufije, kakor so se že pri večini zadrug. Vsakega člana, ki bi se ne hotcl držati pravilnika, naj bi ga brezpogojno vrgli iz zadruge. V nekem kraju še pred vojno je bila zadruga »Konsumno društvo«. Člani so jedli in pili na »puf«, gospodinje so se hvalile, da toliko kave in sladkorja še nikdar prej niso imele. To pa ni dolgo trajalo, ker zadruga je prišla v dolgove in zato morala napovedati — konkurz. Drago so morali člani plačevati sladkor, kavo, klobase, pijačo itd. So kleli zadrugo, pa krivi so bili sami iri slabd vodstvo, ker se niso držali pravilnika. TakQ se je že zgodilo na volikih krajih. Zakaj dobro uspevajo zadruge na Danskem, v Nemčiji in na Češkem? Zato, ker so kmetje bolj izobraženi in se zavedajo zadružništva. — Pri nas pa, predno bo prišlo zadružništvo na tako visoko stopinjo, še bo treba vzgojiti liajprej Ijudi o Ker sta skupščina in senat sprejela podaljšanje zakona o zaščiti kmeta, prinašajo sedaj »Službene novine« tozadevni zakon. S tem se veljavnost zakona z dne 19. aprila o zaščiti fcmeta podaljšuje od 21. decembra do onega dne, dokler se ne uveljavi novi zakon o zaščiti kmeta in ureditvi kreditnih odnošajev v državi. Poleg tega pa vsebuje zakon tudi važne spremembe, in sicer se izvzemajo od predpisov par. 1 prejšnjega zakona: davki, javne dajatve in pristojbine, dolgovi do 500 Din za kupovanjc potro.šnih življenskih sredstev, blaga in obutve, ki so nastali po 20. oktobru 1931, v kolikor niso pretvorjeni v menične dajatve, vsi ostali dolgovi, narejeni po 20. aprilu 1932, terjatve za vzdrževanje, terjatve, ki izvirajo iz kazenskih del, terjatve za naknadno škodo na polju, terjatve za plače oseb, zaposlenih v gospodinjstv.u ali gospodarstvu dolžnika, zakupnine in najemnine kakor tudi terjatve obrtnikov za jzvršene obrtne posle, dospele po 21. oktobru 1931. Sedanja zaščita obsega vsc dolgove kmeta brcz ozira na tc, komu je kmet dolžan. Izvzeta jc samo Narodna banka. Obresti, ki do 20. aprila 1932 niso bile plačane, se pripišejo h glavnici dolga. Od 20. decembra 1932 pa mora dolžnik plačevati obresti, iki so bile dogovorjene, ki pa z drugimi pribitki ne smejo presegati 10%. Če dolžnik teh obresti ne plača, lahko vloži upnik tožbo za plačilo teh obresti ter predlaga prodajo, sdivestracijo itd. Piištajn. V večjih listih se piše, kako težko prenašajo kmetje breme krize. Ne misliie, g. urednik »Slovenskega gospodarja« in cenjeni čitatelji istega, da smo pri nas na Pilžtajnu kmetje zadovoljni s krizo.Z letnim pridelkom smo še razmeroma zadovoljni, posebno pa i vinskim. Imajo nekateri vec kot lani, posebno še kvalitetno. Pa kaj nam to vse pomaga, če se pa ne da vnovčiti. Pisal je že večkral »Slovenski gospodar«, da se v tem ali onem kraju prodaja vino po 3 do 3.50 Uin 1 liter. Pri nas imamo večinoma vinograde le v Vir-: štajnu, ki je daleč sloveč s svojim dobrim vinom; nam ponujajo gostilničarji le Din 1.75 do 2 Din za liter, to nam krije le komaj 60%; dcla in stroškov za pridelavo vina. Še za to ceno mora ubogi kmet odpreti marsikatera' gostilniška vrata s prošnjo, če kupi kaj vina.'1 Vsak gostilničar se mu smeji z izgovorom, da' ga ima polno klet, čeprav to ni resnica, to pa zato, ker ftaka prilike, da pride kateri in mu ponudi vino po sramotno nizki ceni. Večkrat sem se že pogovarjal s kmeti, ko bi bili vsi tako pametni, da bi si napravili sami ceno za vino ter se iste držali. A kaj, stari pregovor pravi: Sila kola lomi! Tako je tudi v tern slu-*' Caju, tla je ubogi kmet primoran dati vino, čeprav pod sramotno ceno, samo da dobi za prvo največjo silo par dinarjeVj ker kredita nima danes nobeclen kmet ve?. In šg eno, da se piepreči vedno sodnijsko opaminjanje z* velikimi stroški, tako da dolg vedno raste. Kaj pomaga, če se posestvo ne sme prodati, a toži se pa lahko vsak mesec. Znana mi je ena sti-anka, ki je bila doižna 4000 Din, a jo upnik vsak mesec po advokalu toži, da je sedaj ista že dolžna 5500 Din. Ali ni to huda huda krivica za ubogega zadolženega kmeta! Čebelarska podružnica pri Sv. Andražu v Slov. goiicah ima svoj redni občni zbor dnc 6. januarja 1933, ob 3. uri popoldne pri odborniku Tomažu Toš. Dnevni red: Letno poročilo, vplačevanje udnine, volitev odbora in delegata, predlogi ln nasveti. Kdor predvidcva, da se ne bode mogel občnega zbora udeležiti, naj članarino že preje izroči dosedanjemu načelniku. K prav obilni udeležbi vabi odbor.