unovčit 303
ZASTOPSTVO sa DNIONK
VVBBUeTTA RAUAJf A g.
H pvbbticfta dl
HALIANA 8. A-, MILANO.
Junaška posadka v Gondarinu
slavni simbol Imperija
Dva značilna dokumenta, ki obeležujeta borbeni duh braniteljev imperija — Tudi sovražnik izraža svoje občudovanje in priznanje junaštvu
in požrtvovalnosti italijanskih vojakov
Rim, 4. sept. s. Naše junaške čete, ki se v Gondarinu upirajo po silah in sredstvih močnejšemu sovražniku, zavračajoč z orožjem ponovne pozive k predaji, vzbujajo soglasno občudovanje vsega sveta. Dva dokumenta dokazujeta borbeni duh braniteljev imperija: Okrožnica, ki je bila poslana 7. julija po eoneralu Nasiu. posadkam.
Oficirji. podoficirji, vojaki. Črne srajce! Zastava Amare vihra sedaj sama v Et»npiji. Vse druge so morale po hudih bitkah popustiti spričo večje sile in zaradi pomanjkanja živil. Mi smo na srečo v dohrcm strateškem položaju in imamo še močne sile. ki so se zbrale v trdnih trdnjavah, hnamo ozemlje in de-
ževje, ki nam pomaga. Vsa Italija gleda zdaj na Gondar kot na zadnji simbol imperija. Sovražnik in zavezniki nas gledajo zaradi sodbe. Naprej torej! Stis-nimo pasove in zobe ter vztrajajmo do zadnjega koščka kruha. To moremo in moramo storiti. — Gugielno Nasi.
Pismo, ki je bilo poslano 23 julija oo angleškem maioriu Rin^roseu oodool-kovniku Bonelu. poveljniku v Uolkefitu:
Gospod, pišem vam osebno ne kot sovražnik sovražniku, marveč kot mož možu in v odkritem prizadevanju, preprečiti nadaljnje prelivanje krvi in trpljenje. Hrabrost in junaštvo odpora vaših ofioriev in vojakov proti topovske-
| mu ognju, letalskim napadom, lakoti in pomanjkanju so že predmet občudovanja angleške armade in za mene bo čast, srečati vas. ko bo končana ta vojna. Prišel bo čas. ko bo podaljšani odpor uovzročil nepotrebno ubijanje in trpljenje ter spremenil občudovanje v bolečino ter v razočaranje in slavo hrabrosti v krutost. Prosim vas zelo odkrito, da ne ubijete tega velikega občudovanja z nadaljevanjem odpora kajti končni izid te vojne za Abesinijo vam mora biti odslej jasen. Odkrito vas prosim, da častno kapitulirate ne pred mano nli nred Abesinci. če želite, temveč pred angleško armado. Odkrito vaš — major Kinuroseu.
Pred novo ofenzivo na
fronti
Nemške priprave so končane, vendar pa nihče ne ve, kje bo sledil glavni udar — Borbe zavzemajo na vsej fronti vedno večji obseg in se pričakujejo v kratkem nove in važne
odločitve
Zairreb, 4. sept. s. Vojaški kritik »Hrvatske Naroda«, dokazuje v dolgem članku, da je zdaj odločena usoda Leningrada. Kritik pravi, da je maršaJ Rundst&dt že izvt'tl«'! VS4- jvot r«'bne prt»mike čet za. nove n«'|>ri<-jiko\ am* udar«*«'. Kam bodo udarci padli in Uje se bo začela nova ofenziva, ki bo i/.vrdena skupno z razvojem nemških divizij na o**rt*dnji fronti, tepa nihče ne ve. ^NVrr»<-«'m j«« uspelo zakriti »v oje namene z neprodornim za*dnr<>m. za katerim se skriva tajna bodočih, za vse človeštvo odločilnih dogodkov. Ti dogodki se bodo zaključili kakor doslej vse nemške akcije z zmago.
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega plavnc^a stana, 3. sept. Nemška vrhovno vojno poveljnistvo poroča:
Na vsej vzhodni fronti je v teku uspešno bojno d*-bivanje.
Rumunjko letalstvo je znutno sodelovalo pri velikih uspehih na jugovzhodni fronti. Uničilo je do konea avgusta 433 sovjetskih l*4al in odlično podpiralo ope-raeije vojske.
Bt-rlin, 4. sept. s. V osrednjem odseku fronte je prišlo 2. septembra do silnih, spopadov s sovjetskimi silami, ki so utrpele znatne izgube v oklopnih oddelkih. Pri teh operacijah so nemške čete uničile 40 sovjetskih tankov, med njimi 11 težkih in amfibijski 40tonski tank. Ujetih je bilo 2.250 vojakov, v nemške roke pa sta padla tudi dva oklopna avtomobila in številni vojni material. Kljub srditemu sovjetskemu odporu so nemški pehotni in oklopni oddelki zavzeli nek gozdni pas v osrednjem sektorju fronte. V uspešnem sodelovanju so pehota in oklopni oidelki zapodili sovražnika iz gozda in ujeli 2.500 vojakov ter zajeli in uničili 3 sovjetske tanke, 9 topov, 18 strojnic in 25 vozov.
Tudi na ostalih odsekih fronte so zadale nemške čete 2. septembra sovražniku velike izgube. Dne 1. septembra je bilo ujetih 5.700 sovjetskih vojakov skupno s 27 tanki, IS topovi, 151 strojnicami, 47 metalci min in velika količina pehotnega orožja. Nemški piloti, ki so se vračali z izvidniškega poleta nad Finskim zalivom, so poročali, da so videli v nemškem minskem pasu številne preostanke sovjetskih transportnih in tovornih ladij. Nemške minske zapore so postale pokopališča boljševiških ladij.
Berlin, 4. sept. s. Kakor se doznava iz vojaških virov, je ena sama nemška divizija v zmagoslavnih spopadih severno od Lu-ge zajela 19 sovražnih tankov, 10S topov in velike količine drugega vojnega materiala. 2. septembra je nemško letalstvo ponovno silno napadlo sovjetske prometne zveze. Zadete in na več točkah razdrte so bile proge Konotop—Lvov in Kursk—Orel. Iztirilo je več tovornih vlakov. Bilno so bile napadene tudi sovjetske kolone na pohodu in položaji protiletalskih baterij, vzhodno od Dnjepra.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 4. sept. s. Uradno poročajo: V zadnjih 24 urah so fnski lovci v zračmh spopadih nad vzhodno Karel i jo zbili tri sovražne lovce. F in s<ka protiletalska obramba je razen te£a zbila na Karelijski ožini in pri Aunusu 8 lovcev. Dva od teh je sestrelila ena sama baterija, ki ;e mrčila tudi d^e utrdbici. V tem odseku so finske čete prisilile k pristanku dva rdeča lovca, tako da je izgubil sovražnik 13 letal. Na finski strani ni bilo ;zgub. Finsko letalstvo je z največjim učinkom bombardiralo sovražne kolone, zbrane v neredu ob južni obali Karelijske ožine, kjer so se skušale zaman ukrcati, ker so letala močno obstreljevala majhne mostove in transportne ladje na odprtem morju. V vzhodni Kareliji je finsko topništvo bombardirali o z vdnimi ucmki ■nicevanja zbirališča sovražnikovih čet ki •vtaLodone. .______,_ .
V osrednjem odseku fronte so finske čete zasedle in prekoračile Uhtuo. Prednji oddelki ogražajo zdaj Kemi, važno postajo na železniški progi Len ingrad-Mur-mansk ob Belem morju.
Odbiti protinapadi na Dnjepra
Budimpešta, 4. sept. s. Vesti iz madžarskega glavnega stana kažejo, da so- zavezniške ćete v zadnj'h 24 urah še povečale uspeh, ki je bil dosežen v torek ob dolnjem Dnjepra. Sovražne čete skušajo na svojem umiku rešiti svoje težko topništvo, oklopne vozove in tanke. Sovjetski protinapadi, ki so bili prve dni tega tedna še zelo pogosti, so včeraj popustili. Madžarske čete so mnogo prispevale k uspešn; dovrši t vi operacij in so odbile vse sovražne protinapade ter očistile ozemlje od razpršenih sovjetskih čet. Madžarsko protiletalsko topništvo je v torek sestrelilo tri sovjetske bombnike.
40 km do Leningrada
Helsinki, 4. sept s. Napredujoč v Kare-
lijski ožini, so finske čete dosegle Minilo. Finci so zopet osvojili Jajajoiki ob progi proti Leningradu. Od Leningrada so prve čete Mannerheima oddaljene samo še 40 km.
Letalske akcije
Berlin, 4. sept. s. Nemške letalske sile so tudi včeraj intenzivno podpirale opera-
tivno vojsko na kopnem, posebno v borbah okrog Brijanska. Nemška letala so pri svojih napadih razdejala večje število sovjetskih tankov, med katerimi je bilo tudi nekaj najmodernejše konstrukcije. V nizkih poletih so nemški bombniki z bombami in s strojnicami uničili vrsto strojniških gnezd, vrgli s tira v^č tovornih vlakov in pognali v zrak skladišče streliva.
Berlin, 4. sept. s. Nemška bojna letala so predvčerajšnjim v Finskem zalivu uspešno napadla sovjetsko trgovinske ladje. Tri izmed njih s skupno 11.000 tonami so bile hudo poškodovane. Neka. nadaljnja 1000-tonska ladja je bila potopljena.
Na Nevi so nemški bombniki potopili sovjetsko topničarko in dva tovorna čolna. Na Ribačijevem polotoku pa so nemški bombniki bombardirali postojanke sovražnega protiletalskega topništva in neko vojaško taborišče.
Berlin, 4. sept. s. Nemške letalske sile so včeraj v Finskem zalivu in Da Ladoškem ježem učinkovito napadle sovjetske ladje ter poškodovale, deloma pa zažgale tri ruske tovorne ladje. Pozneje so nemški bombniki hudo razdejali železniške naprave in postojanke protiletalskega topništva severno od Krasnogvardejska. Zelo hudi so bili napadi tudi na železniško prego Volohovstroj-Tihvin, kjer je bila železnica na 16 krajih razrušena. Trije tovorni vlaki so bili od bomb zadeti in razdejani.
Berlin, 4. sept. s. Pri nekem izvidniskem poletu nad Črnim nv.rjem je neki neanšk'. bombnik z bombami potopil sovjetsko podmornico.
Italijanski piloti se odlikujejo po hrabrosti in sposobnosti tudi na vzhodni fronti
Z vzhodne fronte, 4. sept. s. Sovjetsko letalstvo je skušalo zadnje dni z obupnimi akcijami zadržati nadaljnje prodiranje zavezniških čet na Dnjepru. Sovjeti so zbral; na frenti, kjer so se pravkar razvijale bojne operacije, znatne sikupine zadnjih ostankov sil, ki so jih nabrali na drugih odsekih fronte. Tako so jasno priznali odločilni pomen operaoj na tugu m postojank, ki so jih so vjerske čete zavzele na vzhodnem obrežju reke.
Čim so se sovjetska letafci zbrala v zaledju bojišča, so takoj pričela napadati nemške in italijanske postojanke, očitno z namenom, da bi povzročile tam nered. Zavezniški odelki pa so nemudno reagirali in onemogočil sovjetske načrte. Ze nemško vojno poročilo je obeležilo prve uspehe nemških in madžarskih lovcev ter opozorilo tudi na uspešno delo italijanskih lovskih letal
Zc ko se je prva skupin«, italijanskih lovcev pojavila v Rusi j5, se je popolnoma uveljavila v borbi z nasprotnikom, kakor se je to zgodilo že v času španskih preskusen;.
Te dni je prišle do prvega letalskega spopada med italijanskimi in ruskimi lovci nad boj'ščem. Skupina sovražnih bombnikov se je približala postojankam italijanskih letalskih siL Lovci italijanskega ekspedicijskega zbora so se takoj dvignili in ustavili sovraž-n: napad ter povzročili zmešnjavo v sovjetski letalski formaciji. Sovjetski bombniki so si'Lno reagirali, ko so bili naenkrat od vseh strani napadeni, toda brez uspeha. Italijanske strojnice so spravil« na tla 7 Martinov m 1 Rato. Zadeta so bila še nadaljnja tri sovjetska letala, ki so morala za bojiščem očitno pristati. Verjetno je, da so bila tudi ena sestreljena. Uspeh pa je bi4 toliko večji, ker so sovražna letala, ki so spremljala bombnike, opustila nadaljnji napadalni polet spričo italijanske vojne taktrke in izgub, ki so jih utrpeli sovjetski bombniki ter so se umaknila iz borbe. Vsa italijanska letala so se vrnfla na svoje oporišče.
Se istega dne je Drof Jetallsko topu&tvo neke :talijanske divizije sestrelilo 5 sovjetskih bombnikov ki so se pojavili nad italijanskimi postojankami. Tako je bilo na ta dan sestreljenih 15 ruških letal.
Sovjeti pognali v zrak največji nasip
na Dnjepra pri Dnjeprostrojn
Vsa industrija ▼ južni Rusiji je zaradi tega ostala brez
Z vzhodne fronte, 4. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
V enem izmed zadnjih poročil smo omenili alternativo, pred katero bi se nahajala sovjetska vlada, če bi zmagovite vojaške sile osi ogrožale s svojim nevzdržnim napredovanjem industrijsko področje: izpraznitev tega področja in odstranitev delavcev in delavk ali uničenje industrijskih naprav, obratov itd. To je razlog za uničenje velikanskega nasipa ob Dnjepru, ki je usmerjal vodo reke v Dnjeprostroj in omogočal delovanje ene največjih električnih central Rusije. Nasip je bil pognan v zrak * tonami dinamita Jn, s njtaa tad)
hidroelektrlčne naprave v bližini nasipa. Za gradnjo nasipa je bilo potrebnih 6 let dela. Delalo je okrog 50.000 delavcev, kar kale na važnost te hldro^iektrične naprave, ki so jo bili Sovjeti prisiljeni uničiti. Zadošča navesti, da je električna centrala imela 9 turbin, od katerih je vsaka proizvajala 80 tisoč konjskih sil. Ta centrala je —ipgals z električno energije ▼ visini več sto tisoč kilovatov vse naprave južne Rusije do Ro-stova. Z uničenjem nasipa pri Dnjepro-stroju so Rusi ustavili delavnost in delo več sto tovarn in industrijskih naprav, ki so delale za potrebe vojne.
Intensa attivita aerea
nell'Africa settentrionale
Distruziotd a Tobruk — Bombe su Giarabub e Malta — Una brillante puntata sul fronte di Gondar
H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di S settembre U segucn-te boUettinc di guerra n. 456:
L'attivitik deU'avi&zione contro le basi e le posiziooj britanniche ha registrato altri snecessi. D uran te Tazione a massa contro Tobruk, citata nel boUettino di tert, sono •tate anehe cen trate potita zloni contraeree e di artiglieria ca m pale nonehe atteneta-menti. Souo stati osservati numero*! incen-di ed esplosioni. Nella zona di Giarabub nos tri vellvoli hano spezzonato e mitraglia-to autoeolonne nemiche trasportanti trtip-pe. Nella seor«»a nottee sono state turni har-date basi aeree dell'Isola di Malta.
Aerei aversari hanno lanciato bombe so Bengasl e mitragliato un villaggio colonlce della Cirenaica senza alcuna consegnenza. Al tre incuraion* aeree sono state complnte su localita prossime a Catanla e Kagusa: danni insi^rnifiranti.
Nell'Africa Orientale le nostre truppe continuano a tenere in scacco ravversario eau^andogli perdite sensibili. Un nostro hattaglione uscito dal caposaldo di Celga ha eseguite ima brillante puntata in proton d i ta nrlh* Unec nemiche. Impcgnato combattimcnto con ima g rosna formazione avversaria. la shara^liava. numer isi mortfl nemici sonc rimasti sul terreno
Intenzivno delovanje Setaistva
v severni Afriki
Razdejanje v Tobruku — Bombe na Džarabub in Malto — Sijajen sunek na gondarski fronti
Glavni stan Italijanskih Oboroženih $11 je objavil 3. septembra naslednje vojno poročilo ste v. 456::
Delavnost letalstva proti oporiščem in post o jam ka m britanskih čet je zabeležila nove uspehe. Med množestveno akeijo proti Tobruku, omenjeno v včerajšnjem poročilu, so bile zadete tudi postojanke protiletalskega in poljskega topništva ter vojaška taborišča. Opaženi so bili mnogi požari in eksplozije.
V območju Džarahuba so naša letala obmetavala z bombami Id obstreljevala s strojnicami neprijateljske avtoniobuske kolone,  ki  so  prevažale čete.
Preteklo noč so bila bombardirana, letalska oporišča na otoku Malti.
V Tobruku je nase topništvo zadelo skupine oklopnih avtomobilov in skupine sovražnih bojnih voz. ki so se skušale približati našim postojankam.
Sovražna letala so metala bombe na Bengazi m s strojnico obstreljevala neko vas kolonistov v Cirenaiki, toda brez vsakega uspeha.
Nadaljnji letalski napadi so bili izvršeni na kraje blizu Katanije in Raguse. Povzročena škoda je neznatna.
V vzhodni Afriki naše Čete še nadalje drže sovražnika v vednem nemiru in mu povzročajo občutne izgube. En naš bata-
ljon je napravil sijajen izpad iz utrdbe Celtre in je prodrl globoko v sovražne črte. Zapletel se je v boj z velikim sovražnim oddelkom ter ga pognal v beg. Na bojišču je ostalo mnogo mrtvih sovražnikov.
Operacijsko področje, 4. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
V noči na 3. september so naši bombniki z višine in v nizkem poletu napadli letalsko-pomorska oporišča na Malti. Bombe velikega kalibra in več sto razstrelilnih in zažigalnih ploščic je uspešno zadelo objekte v pristanišču La Valleti in na letališču v Mikabi. Vse letalske in protiletalske obrambe otoka so bile v akciji. Predvčerajšnjim zjutraj je letalstvo osi, kakor je bilo javljeno v poročilu št. 455, izvedlo ob vzhajajočem solncu novo bombardiranje trdnjave Tobruk. Naši bombniki in strmoglavci, ki so jih ščitili lovci, so izvedli v zaporednih valovih uničevalne napade na utrdbe, skladišča goriva in municije in na pristaniške naprave, zoper-stavljajoč se z nepopisno vnetostjo močni in precizni reakciji protiletalske obrambe v utrdbi. Odvržene so bile bombe srednjega, velikega in največjega kalibra na prej določene objekte iz vsake skupine letal. Na vseh zadetih objektih so se pokazali sledovi uničevanja in smrti. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Dve leti bliže koncu vojne
„Volkischer Beobachter" o pomenu sedanje vojne, ki bo odločila usodo številnih generacij
3fonaJtovx>, 4. sept. sv »Volkischer Beobachter« poudarja v članku, posvečenem koncu drugega leta vojne, da se v teh dneh ne sme mis/l;ti samo na triumfe in se opajati z zmagami osti, ki o-značujejo dve pretekli leti in ki so razširile oblast Nemčije iu, Italije na večino Evrope, temveč je treba imet/ prod očmi razloge, ki se- povzročiLi to vojno in upoštevati, da se razvija revolucionarni boj, ki bo odlo-čil usodo številnih
generacij. Anglija vidi, kako so se razpršil« iluzije, ki j;h je imela ob pričetku te vojne. Pridružujemo se torej mnenju lorda Hali-faxa, ki je odgovoril, ko so ga vprašal^, koliko časa bo trajala vojna, da mora reči sedaj samo eno gotovost, in to je, da smo za dve leti bliže koncu vojne. V resnici smo za dve leti bliže zmagi prav'ce kn triumiu življenjskih ustvarjalnih sil nad kaosom in političnim neredom, ki ga hoče plutokracija.
Odpor Turčije
proti anglo-ameriškim načrtom
Ankara, 4. sept. s. Zelo živahno reagirajo turški politični krogi na zadržanje nekega dela tiska in nekaterih politikov Zedinje-nih držav glede Turčije. Posebno pozornost je v Ankari zbudil članek lista »Wa-shinton Star«, ki je blizu Bele hiše. V članku piše med drugim:
Rusija potrebuje izhoda proti toplim morjem, ki ji omogočuje tudi hitrejšo zvezo z južnimi državami. Rusi so imeli nekaj časa predpravico, biti gospodarji ožin, toda jim je bil sad njihove zmage odvzet. Berlinski kongres leta 1878 je onemogočil Rusom polastitev Carigrada. Naslednji ruski poizkus je bil izigran na konferenci v Ver-saiUesu. V sedanji zgodovinski dobi, ko bo vojna končana in se bodo odgovorni ljudje zbrali, da uresničijo v interesu miru izjavo Roosevelta in Churchilla, bo zopet obravnavano vprašanje ožin. Gotovo je, da bi ves svet imel koristi, če bi že pred stoletjem postal Carigrad mednarodno pod-ročje.
V komentarju tega članka je radio Ankara poudaril: Čudimo se mišljenju ameriškega lista. Očitno gre za komplot ali za izraz največje nevednosti. Nesprejemljivo je, da hočejo Zedinjene države, ki so izven vojne, razširiti požar vojne na druge države. Kakšne koristi upajo dobiti Zedinjene države s svojo propagando za nesoglasje in Sčuvanje? Kakšni tajni interesi se skrivajo za to izzivalno propagando? Ne-
zadovoljnost turških političnih krogov proti Zedinjenim državam se je povečala tudi zaradi dejstva, da se je sporedno s člankom poluradnega »Washington Stara« tudi ameriški admiral Sterling, bivši šef generalnega Štaba ameriške mornarice, izjavil odkrito sovražno proti Turčiji glede vprašanja turških ožin. V svojih izjavah, ki so jih razširile največje ameriške tiskovne agencije, zahteva Sterling, naj Turčija odpre ožine angleškim pomorskim silam m predlaga Angliji, naj napade in se polasti Dardanel, če bi se turška vlada temu upirala. Komentator radia Ankara je rekel ▼ odgovoru admiralu Sterlingu med drugim: Nerazumljivo je, kako more biti človek, ki je bil na tako visokem mestu ameriške mornarice, tako neveden. Ne bi imelo smisla razjasniti mu možgane. Ali bodo Zedinjene države stopile v vojno ali ne, je njihova stvar. Gotovo pa je, da imajo ameriški izolacionisti prav, če se upirajo temu, da bi bila njih država zapletena v konflikt, kajti tedaj bi se bilo bati, da bi prišli taki neodgovorni ljudje, kot je admiral Sterling, do moči.
Incidenti na turško-iranski meji
Ankara, 4. sept. s. Na turško-iranski m*-ji so nekateri sovjetski vojaki izzvaH Incidente, zaradi katerih so bile turšTce ot>-mejne straže prisiljene intervenirati.
Vojna na Kitajskem
daaghaj, 4. sept. s. Tiskovni odsek poveljstva japonskega brodovja v kitajskih vodan je objavil, da so japonski hidroavio-nl t času od 21. avgusta do 3. septembra izvedli vrsto napadov na kraje v pokrajinah Kansu, Sehuan, Kunan, Kiangsi in Ho-nan. Napadena je bila cela vrsta strateških točk ki železniških križišč. V Cungklngu Je bOo razdejanih več tovarn m skladišč
Roosevelt zahteva vedno nove miljarde
VVashington, 4. sept. s. Na običajnem sestanku z novinarji je predsednik Roosevelt napovedal, da bo v kratkem predložil kongresu načrt zakona, s katerim bo zahteval nadaljnjih pet milijard dolarjev kreditor za oboroževanje ln druge stroške za ameriške oborožene sile. S temi krediti se bo pospešila "vojna produkcija. V vojno industrijo je bilo doslej investirana ie več 10 milijard dolarjev,
Stran 2 *
————■
»SLOVENSKI ffIROĐ «,   fletrte*, 4. ma&euibia. 3CEC.
Modificazioni dvorano salle linee della Carniola infieriore
Modificazione d'orario sulle Unec della Carniola Inf eriore
A cominciare daj 31 agosto p. v. nei gior-
ni festivl ed alle domeniche e sospeso sulla linea Met lika-Lubiana il treno 9222 in partenza da Metlika alle ore 18.30 e in arrivo a Lubiana alle ore 22.30. In sua vece sulla stessa linoa e nei medesimi giorni si effet-tuera il treno accelerato 99218 in partenza da Metlika alle ore 16.28.
Ad evitare Teccessivo affollamento del treno 92918 sulla linea Trebnje-Ljubljana, dal 31 agosto il treno 9218 sara seguito da
Trebnje na Dol. a Lubiana dal treno 9218 bia. n treno 9218 partlra da Trebnje alle ore 18.33, e il treno 9218, provenlente da Karlovac, rispettivamente da Metlika, pro-
segnira da Trebnje corrs seconda parte fino a Lubiana.
Cominciando da pari data la composizio-ne da Kočevje alle domenicne ed ai giorni festivi non verra attaccata a Grosuplje al treno 8218 da Novo mesto, ma prosegnira la sua corsa da Grosuplje a Lubiana se-* paratamente con la partenza da Grosuplje alle ore 19.30.
Spremembe v potniškem voznem res! na dolenjskih progah
Pricensi z dne 31. avgusta t.l. dalje izostane ob nedeljah in praznikih na propi Metlika-Ljubljana izletniški vlak 9222, ki ie odhajal iz Metlike ob 18.31 in dospel v Ljubljano ob 22.30. Mesto tega pa vozi ob istih dneh na progi Metlika — Novo mesto in dalje do L.ubljane potniški vlak 9218 z odhodom iz Metlike ob 16.28.
V svrho razbremenitve tega vlaka, ki je zlasti na progi od Trebnjega do Ljubljane vedno prezaseden, vozi pričenši z dnem 31. avg. ob nedeljah in praznikih na progi
Trebnje na Dol. — Ljubljana vlnk 921S v dveh deliM in sicer tako, da odpelje prvi d.-i ,z Trebnjega ob 18.33 min., kateremu sledi kot drugi del vlak, ki vozi že od Karlovca oziroma Metlike za Ljubljano.
Z istim onem odpade tudi na posta;*i Grosuplje prikloplian je kočevske garniture ob nedeljah in praznikih novomeškemu vlaku
9218. ter vozi kočevski vlak iz Grosuplja samostojno do Ljubljane in sicer z odhodom iz Grosupljega ob 13 30.
Un saggio ginmcosportivo Interprovinciale a Lubiana
L'ispettorato per la Ven^zia Giulia in col-laborazione con il Dopolavoro provinc dale di Lubian i organizzera, in occasione della fiera di Lubiana un saggio gmn:eo fem-mfirile e gare di atletica leggera che avran-no iuogo allo Stadio il giorno 5 ottobre. In tale occasione saranno effettuati treni spe-ciali riservati ai dopolavnristi provonienti dalle provincie di Trieste, Fola, Fiume, Go-rizia e Udine.
Avvertimento ai maestri artiglata
L'AIto Commissariato per la Provinca di Lubiana invita tutti i maestri artigiani che hanno degli apprendisti, i quali non so-no stati finora iscritti alle scuole di perfe-zionamento per apprendisti, di iscriverli nei loro proprio intcrcsse incondizionata-mente e al piii tardi fino al S s»>ttembre a. c. In caso diverso verranno prese eontro di loro delle sanzioni a sensi del § 298, capo 1 e § 398, punto 11 delle leggi sullartigia-nato.
Medfiokrajittska telovadna in športna prireditev v Ljubljani
Športni inspektorat v Julijski krajini bo s sodelovanjem pokrajinskega dopo^svora v Ljubljani priredil c priliki ljubljanskega velesejma žensko telo^aano prireditev in lahkoatletske tekme. Tekme kakor tudi telovadni nastop bodo na jubljanskem stadionu 5 oktobra. Ob tei >nl;ki bode vozili ponori: vlaki za dopolavoriste iz tržaške, puijske. reške, £onšK3 :n videmske pokrajine v Ljubljano.
Opozorilo
obrtniškim mojstrom
Visoki Komisarijat za Ljubljansko pokrajino poziva vse obrtniške mojstre, ki imajo vajence, pa jih še niso privedli k vpisu v strokovne nadaljevalne šole, da to store v lastnem in'ere^u brezpogojno in najkasneje do 4. septembra t. 1., ker se bo v nasprotnem slučaju postopalo proti njim v smislu § 2P8. odst L in § 398. toč. 11 zakona o obrtih.
Velike pojave na Hadžarsltem
Cele pokrajine v madžarski nižini so pod vodo — Mnogo mest in vasi so morali izprazniti — Ogromna škoda
Budimpešta. 4. sept. s. Vesti, ki so sno-či prispele iz Transilvanije, kažejo, da je poplava, ki je nastala te dni v transilvanski nižini, močno narastla. Voda se je razlila tudi po Kol oš v aru nižji okraji mesta so preplavljeni. Pa tudi v zgodnjih mestnih okrajih so morali evakuirati mnogo poslopij. Kološvar že 60 let od poplav ni bil tako hudo prizadet.
Skoda je ogromna. Poplava je zahtevala tudi več človeških žrtev, katerih število pa še ni dognano. Vlada je nemudno ukrenila vse potrebno za reševalno organizacijo. Čete in gasilci so na delu, da spravijo prizadeto prebivalstvo na varno.
Tudi v veliki madžarski nižini so se vse reke dvignile zaradi deževja zadnjih dni. Mnogo rek se je razlilo čez bregove. Voda s reke Koroš je dosegla mestece Deš, ki je
večinoma že poplavljeno. Na nekaterih točkah je segla voda do streh pesameznih hiš. Hudo škodo je poplava napravila v tamkajšnjih tovarnah. Tudi reka Sapoš se je razlila čez bregove. Razdrla je nekaj mostov in preplavila več krajev.
Posebno hudo je bilo v južni Madžarski prizadeto mesto Szeget. Tudi tam je več mestnih okrajev pod vodo. Gasilci in vojaštvo so naleteli na velike težave pri reševalnih delih. Nadalje je poplavljeno mestece Hodmezovašarheli. Voda odnaša iz posameznih krajev cele dele lesenih hiš, iz-ruvano drevje in brzojavne drogove.
Železniški promet je bil v vseh poplavljenih področjih prekinjen. Vlada je že izda'a vrsto ukrepov, da zlasti revnejšim slojem olajša njihovo nesrečo.
Obzncna v Bolgariji
Smrtna kazen za komunistične agitatorje in druge
škodljivce države
Sofija, 4. sept. s. Včeraj se je pričelo novo zasedanje sobranja. Pred sejo sta ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov na seji parlamentarne večine podala podrobno poročilo o notranjem in zunanjem političnem položaju.
Pravosodni minister je sobranju predložil načrt zakona, ki določa stroge kazni za vse motilce javnega reda. Sobranje je o tem zakonskem načrtu pričelo včeraj razpravljati Po predloženem zakonskem načrtu bodo vsi, ki bi na kakršenkoli način propagirali komunistične ideje in tako sejali razdor med bolgarski narod, kaznovani z zapornimi in v nadaljnjem primeru tudi s smrtno kaznijo. Kdor bi poslušal sovražne radijske postaje, bo kaznovan s 5 let zapora ali 500.000 levi denarne kazni. Bolgari, ki delujejo pri sovražnih radijskih postajah, bodo obsojeni na smrt. Smrtna kazen je določena tudi za one. ki bodo fizično napadli bolgarske vojake ali vojake prijateljskih in zavezniških sil. Druge ze'o ostre kazni so bile določene tudi za vse one, ki bi bili odgovorni za kakršnokoli dejanje v škodo bolgarske države.
Vohunska radijska postaja odkrita v Varni
Sofija, 4. sept. s. Policija je odkrila v Varni tajno radijsko postajo, ki je delovala za sovjete. Lokal, v katerem je bila postaja, so branili ljudje, ki so bili oboroženi s strojnicami. Na zahtevo, da se predajo, so se uprli in je prišlo do hudega spopada. Trije komunisti so bili aretirani, ostali štirje so zbežali.
Ekspoze zunanjega ministra
Sofija, 4. sept. s. Sinoči je bil objavljen službeni komunike o zunanjepolitičnem ekspozeju zunanjega ministra Popova na seji parlamentarne večine sobranja. Popov je naglasii, da je zunanjepolitični položaj dežele dober in da ni razlogov, spričo katerih bi se bolgarski narod vznemirjal. Potrebno pa je, da ostane narod složen in trden ter da odločno očuva svoje narodno edinstvo. Večina sobranja bo imela danes še eno sejo.
Nove osnove nase športne organizacije
Na
je upnik CONI pojasnil glavne obrise nove prestopov naših športnikov in o stikov z ostalimi športnimi središči
hierarhije — za poživitev
Ljubljana, 4. septembra Včeraj popoldne je bila v novih prostorih
CONI. vrhovni instance športnega gibanja
v Ljubljanski pokrajini, v palači Ljubljanske kreditne banke informativna konferenca, ki jo je sklical zaupnik CONI za. Ljubljansko pokrajino g. Buratti in so se je udeležili vsi športni uredniki ljubljanskega časopisja. Na konferenci, ki je trajala dobro uro, je g. Buratti podrobno razčlenil vsa vprašanja, ki se tičejo vzpostavitve nove organizacije, njenega usti ra. in delovanja, smernice za bodoče športno delo, za poživitev stikov in organično vključenje delovanja naših športnik^- v delo športnikov uc ostalih poKrajin. Moc .'foratom in kasneje v nevezanem pogovoru je g. Buratti podal izredno zanimive podatke, ki bodo zanimali vse naše aktivne športnike, organizatorje in prijatelje sporta.
Hierarhija pokrajinske
spertite organizacijo
Kakor rečeno je nova organizacija našega sporta naslonjena na italijansko olimpijsko organizacijo CONI. Vendar pa sta zaradi potrebe, da se upoštevajo naše posebne prilike. organizacija in delokrog CONI za Ljubljansko pokrajino delno raz-Sčna  od  onih  v drugih pokrajinah.
Vrhovna reprezentativna in hierarhična stopnja v naši organizaciji je mesto zaupnika CONI, ki je bilo poverjeno novinarju in dolgoletnemu športnemu delavcu g. Buratti ju. On je reprezentant CONI pri Visokem Komisari;r.tu in napram vsem krajevnim športnim društvom. Preko njega se razvijnjo vsi orgflnizatorični in strokovni stiki s CONI in državnimi zvezami. V njegovo vrhovno in izključno pristojnost spadajo sportnopolitična, nadzorovalna in športno organizacij.-ka vprašnja, med tem ko bodo mogle podrejene organizacije v pogledu drugih športnih vprašanj biti v direktnem stiku z državnimi zvezami v Rimu.
Drugo stopnjo v hierarhiji tvori Pokrajinski odbor CONI (Comitato Provinciale del CONI), ki se bo formiral v bližnjih dneh in bo sestavljen v veliki večini iz članov odbora naše dosedanje vrhovne organizacije Slovenske športne zveze. Naloga Odbora bo vzporeditev delovanja pokrajinskih športnih društev.
Tretjo stopnjo tvorijo pokrajinski odbori (Comitati di zona) in pokrajinski komisarji (Commisari di zona). Pokrajinski odbori bodo ustanovljeni za liste športne panoge, v katerih je delovanje razdeljeno na večje število osnovnih organizacijskih edinic. Zaenkrat je določeno, da jih bo štiri, in sicer pokrajinski odbor za nogomet, za lahkoat-letiko, kolesarstvo in zimske sporte, kamor spadajo smučanje, drsanje in hokej. Za druge sporte kakor za plavanje, tenis, ki se pri nas zaenkrat goje samo v enem klubu, bodo imenovani pokrajinski komisarji. Vse te organizacije in komisarji bodo po izredni želji Visokega Komisarja sestavljeni oziroma postavljeni skero Izključno iz vrst naših najagilneiših in najsposobnejših športnih delavcev, ki so delovali že doslej v odborih naših odgovarjajočih organizacij. Poleg njih bo pa v posamezne odbore verjetno vključen tudi krkšen športnik iz ostalih delov države, ki biva v Ljubljani, zaradi lažjega sporazumevanja z državnimi zvezami in lažjega delovanja.
Naloga pokrajinskih odborov In komisarjev bo urejevati in voditi tehnično delavnost svojih društev in v tem pogledu bodo odvisni od odgovarjajočih državnih zvez. Z delom bodo začeli, ko bodo imenovani. Potlej pa vrše te funkcije naše zveze pod kontrolo zaupnika CONI. Za vse športne prireditve bo moralo biti zaprošeno dovoljenje Kr. Kvesture po posredovanju pokrajinskega odbora. Dolžnost pokrajinskega odbora bo zlasti paziti na pravilno razporeditev športnih prireditev. Tako bo izključeno, kar se je pri nas doslej na škodo prirediteljev samih večkrat dogajalo, da bi bili ob istem času in v istem kraju dve prireditvi, ki interesirata širšo športno javnost.
V teku je tudi imenovanje namestnikov zaupnika CONI za vsako državno poglavarstvo {Commissariato civile) v pokrajini. Smoter teh bo nadzorovati športno delovanje podeželskih središč.
Slovenski atleti ne morejo prestopiti v klube
izven Ljubljanske pokrajine
Glede športnih dnštev je važno predvsem, da odslej ne bo moglo obstojati 9m delovati nobeno, ki ne bi bilo vpisano v odgovarjajočo svojo višjo organizacijo. Ta ukrep ni samo nadzorovalnega značaja, temveč je njegov smoter v veliki meri, da se vsakemu športnemu delu, ki se razvija v težavnejših okoliščinah, tudi gmotno m moralno pomaga. Tudi ustanovitev novih športnih društev bo vezana na dovoljenje pokrajinskega odbora.
Eno najdelikatnejših vprašanj zadnjih dni, o katerem se je živo razpravljalo t
slovenskih športnih krogih, je bila tendenca športnih organizacij iz ostalih pokrajin, da odtegnejo slovenskim športnim vrstam njegove najboljše moči. Pri tem je šlo predvsem za znane nogometaše in plava-če. G. Buratti, ki mu ni ostalo prikrio, da bi tak razvoj, če bi ga mirno dopustili, bil v veliko škodo sporta v Ljubljanski pokrajini, se je za zadevo teplo zavzel. Ekscelenca Vi »oki Komisar je odredil z namenom, da se slovenskemu sportu ne odtegnejo njegove najboljše moči, da ne more do nove odločbe noben atlet katere koli športne pa - zapustiti svoje društvo v Ljubljanski ajinl. Ta ukrep, ki ga
bo z zadovoljst ran pozdravila vsa slovenska športna javnost, velja za 1. 1942. Seveda pa s tem ni onemogočeno tistim, ki nameravajo studirati v Italiji, športno delovanje. Ostati pa morajo člani matičnega društva in ne morejo prestopiti v vrste drugih klubov.
Ukrepi za vzpostavitev športnih stikov
Zaupnik CONI v Ljubljani intenzivno dela na izboljšanju medsebojnih športnih stikov med športniki iz Ljubljanske pokrajine in drugimi iz ostalih pokrajin. V okvir tega stremljenja spada udeležba naših najboljših teniških igralcev Smerduja in Ser-nec-Mairove na prireditvah v Salso Maggio-re in Varesu, kamor bosta šla tudi Luck-mann in Perles. Na mednarodno lahkoatlet-sko prireditev v Milanu 21. t. m., na kateri bodo nastopili tudi Švedi in Madžari, bodo šli metalec kladiva inž. Stepišnik, tekač na 1500 m Košir in skakač Milanovič. V oktobru bo verjetno v Milanu in Genovi nastopila plavalna ekipa Ilirije v pokritih bazenih proti tamošnjim plavačem.
Na pokrajinske lahkoatletsko prvenstvo prihodnjo nedeljo in ponedeljek, ki se mu
obeta Številna hvaležna publika, bo prišel I na povabilo zaupnika CONI  poseben odposlanec italijanske sodniške organizacije
in organizacije časomerilcev. Časomerilct so namreč v Italiji organizirani samostojno in morajo biti izvežbani za vse panoge
sporta. Poskušalo se bo podobno zelo koristno organizacijo uvesti tudi pri nas. Na plavalno prvenstvo 11., 12. in 13. bo prist 1 zastopnik FIN. Italijanske plavalne zveze, da se prepriča na licu mesta o možnostih za nastope naših najboljših plavačev po ostalih plavalnih središčih. Zaradi tega bo prvi dan. ko je na programu samo plavanje na 1500 m, izpopolnjen spored tudi s skoki.
V svrho. da se čim preje vzpostavi nova organizacija in ožive stiki s športniki ostalih pokrajin, so bili in še bodo te dni sestanki naših športnih voditeljev z zaupnikom CONI Zanimivo je. da bodo spadali v okvir nove organizacije tudi lovci. \Janine! in telovadci. Ker je pri nas za telovadbo veliko zanimanje, bo nedvomno v u-dila splošno pozornost hvalevredna zamisel, da bi se poskusilo organizirati na zimo telovadno tekmo, ki bi se je udeleželi zna-| ni italijanski telovadci < Guglielmetti. Ne-i ii in drugi) ter vrsta naših najboljših po možnosti s sodelovanjem našega slavnega olimpijca štuklja.
CONI bo dal slovenskemu sportu vso podporo, pričakuje pa upravičeno, da bodo voditelji in društva sodelovali s polno lojalnostjo in odločno vnemo, da bodo doseženi vedno boljši uspehi.
LTpoštevajoč važno pomoč, ki mu jo lahko pri tem delu nudijo športni novinarji in športne kronike v našem Časopisju, pričakuje sodelovanja tudi z njihove strani Zaupnik CONI bo rade volje na razpolago za. vse informacije m pojasnila o vprašanjih, ki se tičejo športne organizacije in delavnosti v Ljubljanski pokraijni.
Upravna avtonomija SesaraMie in Bukovine
Obe pokrajini, ki jima bosta načelovala posebna guvernerja, bosta tudi v finančnem pogledu samostojni
Bukarešta, 4. sept s. S posebnim zakonskim dekretom je bila odrejena nova upravna organ:zac:ja Besarabije in Bukovine. Obe deželi bosta upravno avtonomni. Podrejeni bosta neposredno maršalu Antonesu, ki bo imenoval v vsaki po cnoga guvernerja. Guverner bo kontroliral delovanje vsega upravnega osebja, izdajal cdrc-dbe in pravilnike ter bo odgovoren za javni rod v deželi. Na razpolago mu bosta vojaštvo in policija. Obe deželi bosrta ;nveli rudi samostojna proračuna. Dohodki se bodo zbirali na osmovi običajnega državnega, direktnega in indirektnega obdavčenja. Poleg toga bo država prispevala za vzdrževanje uprave in javna dela v obeh pokrajinah. Bukovina
bo razdeljena na šest, Besarab:ja na deset pokrajin. Glavni mesti obeh de/cil bosta Črnovice in K.iAinjev. Pokrajinam bodo na-čelovali prefekti, ki bedo imenovani iz vrst akademsko naobraženih uradnikov ali v:>jih oficirjev. Tudi župane bo imenoval maršal A n ton esc u. Smatrali se bodo za državno uradnike. Vlada bo imela vsak mesec po-sebno sejo. na kateri bo obravnavala be-sarabske in buko vinske zadeve. Teh se; se bosta redno udeleževala tudi oba guvernerja. Vsak minister bo moral enkrat na mesce v spremstvu guvernerja <obiskat1 obe deželi ter proučiti ukrepe, ki bi jih bilo treba izdati za razvoj gospodarskega in socialnega življenja v obeh deželah.
Dr. Gobbels zaključil svoj obisk v Benetkah
Benetke, 4. sept. s. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je včeraj zaključil svoj obisk v Benetkah. V spremstvu ministra za ljudsko kulturo Pavolinija in grofa Volpia di Misurata je bil včeraj v Cortellaz-zu, kjer si je ogledal Mornarski dom, ki nosi ime Costanza Ciana. Tam ga je množica sprejela z velikim navdušenjem. Opoldne se je nemški propagandni minister odpeljal na letališče na Lidu. Po prisrčnem slovesu je zapustil Benetke. Na letališču so ga pozdravili minister za ljudsko kulturo Pavolini, grof Volpi in druge ugledne osebnosti.
Nemški notranji minister na Slovaškem
Bratislava., 4. sept. s. Nemški notranji mini:|.er dr. Frick je prispel včeraj na Slovaško. V Bratislavi so ga sprejeli notranji minister Mach, nemški poslanik in druge osebnosti. Potovanje dr. Fricka je studijskega značaja.
Angleško zavezništvo z boljševizmom
Berlin, 4. sept. s. Ob priliki nedavne komunistične razstave, ki je bila otvorjena v Londonu, obsoja »Borsenzeitungc in drugi listi čedalje tesnejše in nevarnejše zavezništvo med Anglijo in boljševizmom. Li--«ti zatrjujejo, da to zavezništvo kaže, ka-ko nizko je padlo tako zvano angleško dostojanstvo, z druge strani pa more tako zavezništvo vplivati kvarno na že itak negotovo bodočnost Anglije.
Hrvatska Akademija znanosti in umetnosti
Zagreb, 4. sept. s. Snoči je bila objavljena uredba o Akademiji znanosti in umetnosti. Akademija bo javna ustanova pod zaščito države. Njen namen bo pospeševati znanost in umetnost. Delila se bo v štiri razrede: zgodovinsko-jezikovnega, filozofskega in juridičnega, matematičnega la naravoslovnega ter umetnostnega. Akademija bo štela največ 45 članov, in sicer 12 v prvem ter po 11 v drugem, tretjem in četrtem razredu. Častnih članov bo smelo biti največ 16. Predsednika Akademije bo imenoval poglavnik.
Admiral Raeder v Sofiji
Sofija, 4. sept. s. V Bolgariji se mudi poveljnik nemške vojne mornarice veliki admiral Raeder. Včeraj je kralj Boris priredil obed njemu na časi. Veliki admiral Raeder se je sestal z ministrskim predsednikom Filovim in zunanjim ministrom Popovom.
KOLEDAR Danes: Četrtek, 4. septembra: Rozalija, Ida
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zbogom mlada leta Kino Sloga: Nočni jezdeci — Na mejah zapada
Kino Union: Cavalleria rusticana Veseli teater ob 20. v Delavski zbornici
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Malo italijanščine za vsak dan
37
Terezina je prišla nocoj z zvezkom pod pazduho k mizi. Gospod Piškur jo je pogledoval nekam po strani in tudi gospod Ovca se je skoraj čudil. Po večerji se je razodela skrivnost.
»Vidim, da tako ne pridemo daleč.« je rekla Terezina. »Tukaj imam zvezek in vanj bova pisala z gospodom Ovco —« pogledala ga je od strani in gospod Ovca je zardel ko kuhan rak, »— naše razgovore za vsak večer. Za nocoj sem napisala tisto, kar smo govorih" snoči, in dodala tisto, kar bomo govorili nocoj. Za jutri bo oskrbel tekst gospod Ovca. za pojutrišnjem spet jaz, in tako dalje. Ste zadovoljni?«
»Sijajno!« je vzkliknil gospod Piškur. »To pa, to!«
»In zvezek bo pri meni v kuhinji, da bom čez dan malo poškilila vanj in kaj ponovila!« je rekla gospa Piškur jeva.
»E>opoldne delaj, kar hočeš. Popoldne
bo pa zraven mojega kanapeja, da veš!« se je priporočil gospod Piškur.
»In — in kdaj bova pisala?« je vprašal gospod Ovca.
»Kadar koli, gospod Ovca! Ce hočete, bova pisala — skupaj?« je rekla Terezina, da se je gospodu Ovci kar zavrtelo pred očmi. »No, pa začnimo za nocoj!«
»Nadaljujmo, hočeš reči. O vremenu, kaj ne?« je rekel gospod Piškur in na-žgal cigareto.
»Da, o vremenu. Torej — pozor!« In začel se je pouk.
Ce molta pol vere — mnogo prahu je. CTe moito fango — mnogo blata je. Si scivola in terra — drsno je. C*e geli-cidio — poledica je. Si cammfna molto m&le — zelo težko se hodi.
II tempo e grigio — kislo vreme je. II cielo si annuvola — nebo se oblačili cielo si fa nero — nebo se temni.
11 s61e si leva — sonce vzhaja. II s61e
comincia a traversare le nuvole — sonce začenja predirati oblake. II tempo si ri-schiara — vreme se jasni. H tempo sem-bra voler rimettersi — vreme se zdi, da se hoče popraviti. II tempo si e ri-schiatato — zjasnilo se je.
II tempo e umido e freddo — vreme je vlažno in mrzlo. Sento delle goeciole di pioggia. Piovera — deževalo bo. E* piovuto molto forte — zelo je deževalo. Nevica a grossi fiocehi — sneži v debelih kosmih. un gelo che spacca le pietre — mraz je, da kamenje poka.
n vento ha cambiato direzione — veter je spremenil smer. Credete che fac-cia bel tempo? — Ali mislite, da bo lepo vreme? Non čredo che piova (che nevichi) — ne verjamem, da bo deževalo (da bo snežilo). Avremo una tem-pesta — imeli (dobiU) bomo nevihto.
Vedete Tarcobaleno? — Ali vidite mavrico? Si dice che sfa segno di bel tempo — pravijo, da ie znamenje lepega vremena.
H tempo e molto variibile — vreme
je zelo spremenljivo. Come potete usci-re con questo tempo? — Kako morete iti ven pri takem vremenu?
Che pensate del tempo? — Kaj mislite (sodite) o vremenu? Čredo che fra pčco avremo la pioggia — mislim, da bomo imeli v kratkem dež. Lo čredo anch'io, il barometro cala molto — tudi jaz (to) nv.slim, barometer zelo pada. Potremmo avere qužlche acquazzone, perche il cielo si copre — lahko, da dobimo kakšno ploho, zakaj nebo se oblači (pokriva).
Abbiamo gran bisćgno di pioggia — dež nam je zelo potreben. Un po' di pioggia non fara male — malo dežja ne bo škodilo. Un po? di pioggia farebbe bene ai giardini — malo dežja bi dobro delo vrtovom. Non trovate che fa molto caldo per la stagićne? — Ali se Vam ne zdi, da je zelo vroče za ta letni čas? Temo che dćpo questo tempo ci venga il freddo — bojim se, da dobimo po tem vremenu mraz.
Non sono anc6ra uscito d6po la piog-
gia — nisem še šel ven, odkar je deževalo. Neppure io — jaz tudi ne. An-diamo a vedere se tutto ha buon aspet-to al di fuori — pojdimo pogledat, če je zunaj vse v redu (= če ima zunaj vse dober videz).
La pioggia ha abbattuto la polvere — dež je zmočil (= pobil) prah. La pioggia ha rinfrescato 1'aria — dež je osvežil zrak. Fa molto meno caldo di prima — mnogo manj je vroče kakor poprej. Che aria di fresehezza ha tutto! — Kako je vse videti sveže (= kakšen videz sve-žosti ima vse)! La piogcia ha rianimato tutte le piante — dež je poživil vse rastline.
Gospod Piškur si je brisal potno čelo kljub svežemu zraku in blagodejnemu osvežujočemu dežju, ki je bilo o njem govora. »Veš kaj, Terezina, jaz sem že tru-«
»Sem že končala, striček! Izvolite, gospod Ovca, jutri ste vi na vrsti! Recimo — nekaj o spanju, počitku ... in tako dalje!«
»te*. 203
* SLOVENSKI NAROD«,   ggfatUL 4. septembra 1941—XIX.
Stran S ;
DNEVNE VESTI
— Finančni minister v Berlinu. V sredo
je prispel v Berlin finančni minister grof Thaon di Revei, da vrne svojećasni pose t nemškega finančnega ministra v Rimu. Na kolodvoru so ga sprejeli italijanski veleposlanik in predstavniki nemške vlade z nemškem finančnim ministrom grofom Scluverin-Krossigghom na, čelu. Ekac. Thaon di Revel, ki bo ostal v Nemčiji nekaj dni, je kmaiu po svojem prihodu položil venec na grob neznanega vojaka.
— Sporazum ni* d Italijo in Hrvatsko o turistu m m prometu. Italijanski zavod za izmenjavo s tujino   in  Hrvatska naroina
mka sta sklenila sporazum o nlačevanju turističnih nakazil hrvatskih turistov Italiji in italijanskih tristov v Hrvatsk^. Dovoljeno je potovanje v vse dele italijanskega in i tako v Albanijo, Afriko in v druge italijanske dežele.
— Iz\oz itaiijanhhih filmov na Madžarsko. Agencija *Agit* poroča, da se nudi za   italijansko   filmsko   industrijo novo
lino tržišče na Madžarskem. Tudi na Madžarskem namreč poslej odklanjajo ameriške filme, ki so jih prej največ uvažali. Madžarska potrebuje na leto okrog 230 filmov. V sezoni 1941y42 bo imela le 46 svojih filmov, kar pomeni, da bo morala uvoziti okrog 200 filmov. Uvažala jih bo predvsem iz Italije in Nemčre.
— Produkcija soli v Italiji. Italijanske solarne   so  producirale   v   preteklem letu skupno 3,963 000 stotov soli. Od te kolibe 43.000 stotov na kalijevo sol.
3,748.000 stotov pa na navadno sol. Produkcija užitne soli je znašala 285.000 stotov. med tem 168.000 izbrane soli, 53.000 zmlete in 64 000 rafinirane. Produkcija soli za industrijsko porabo pa je znašala 1.236.000 stotov.
— Sodelovanje mod italijansko in hrvatsko tekstilno industrijo. V Zagrebu je bil ustanovljen konzorcij za pospeševanje hrvatske tekstilne industrije. Ta družba sodeluje tesno z italijansko tekstilno industrijo v pogle Tu preskrbovanja s surovinami ;n ustanovitve novih tekstilnih tovarn. Predvsem nameravajo zgraditi veliko tovarno za.  celulozno  volno.  Na  tem   načrtu dela
Srna Viseoza* že več let. Tekstilna industrija za izdelavo celulozne volne ima na m lepe izglede, ker bo lahko prejemala neomejene  količine  sirovin,  ki jih ji bodo nudili bosanski gozdovi.
— Vpisovanje v trgovsko nčiliSče »Chri-ptofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s
j -avico javnosti se vrši dnevno dopoline in poldne.  Informacije  in  nove ilustrirane spekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. (Telefon 43-82).
— Premija dela za pomorščake. »L' A-
zienda del Mare« poroča, da je določena nal . 1 a za vse pomorščake, ki so de-
lali junija t. 1. dalje. Delavci, ki so
delali vsaj 110 dni. bodo dobili 120 ur, vsi ostali pa 100 ur nagrade.
— Umetnostna razstava v Trentn. Prvega t. m. je bila v Trentu slovesno otvorje-na 10. umetnostna razstava Trentina. Otvoritvi so prisostvovali številni predstavniki oblasti, okrog sto umetnikov Iz Trenta, Bol-cana in predstavniki sindikatov tz Benetk in Padove. Na razstavi je tudi oddelek slik
:.-kih  avtorjev iz 8.  in  9. stoletja.
V drugem oddelku pa so zbrane slike modernih slikarjev trentina.
— GibanjV prebivalstva. V goriški občini je bilo rojenih 31. avg. in 1. septembra 9 otrok. Stili osebe so umrle, dva para pa
se poročila, V videmski občini pa se je v istem času rodilo 9 otrok. 3 osebe so umrle in sklenjeni sta bili 2 poroki. Od 2ri do 31 avgusta t. 1. pa je bilo v Vidmu 33 novorov nčkov, 19 mrtvih   15 porok.
— Za varnost otrok. Tržaške oblasti so izdale varnostne ukrepe za male kopalce.
V : i rasu se je večkrat pripetilo, da bi bil ta ali oni malček v morju utonil. Zato je bilo odrejeno, da se ne smejo brez nadzorstva kopati v občinskih kopališčih otroci izpod 12. leta. Brez spremstva smejo v vodo le starejši otroci.
— Ka/voj industrije v Albaniji. Pred letom 1939 It al: a ni imela skoraj nobene mehanične in kovinske industrije. Obratovalo je le nekaj delavnic za poravilo motornih vozil. Ko so leta 1939. poleti začeli modernizirati cestno omrežje, je začelo naglo naraščati število motornih vozil in bila je vedno večja potreba po mehaničnih in drugih delavnicah. Zdaj imajo že veliko mehanično delavnico v Valoni, ki lahko prevzema tudi večja in komplicirana dela. T'stanovi jenih je bilo tudi že precej mani-šlb obratov kovinske stroke. Za popravilo i tal imajo v bližini tiranskega letališča veliko delavnico, ki je bila sezidana začetkom lanskega leta. Obrat se še naglo razvija in izpopolnjuje.
— Program srbske vlade. Predsednik nove srbske vlade general Nedič je prečital po radiu vladni proglas, ki je vseboval delovni program vlade za bližnjo bodočnost. Med pivimi točkami našteva proglas ustanovitev srbske vojske in uvedbo prostovoljne delovne službe. Dalje omenja proglas, da je dobila Srbija pravico za uporabo srbskih narodnih znakov, zlasti grba in zastave.
— Valjf-vo in okolico je trikrat zapored
ob;skala nevihta s strašno točo. kakršne ne pomnijo niti n;v starci^ lfudie. V nekaterih predelih so sadeži  — zlasti komi za —
do poflonrice uničem.
— Uslužltenski davek na Gorenjskem in
Spodnjem štajerskem je sedaj popolnoma izenačen in se bo odslej plačeval na enak način kakor v Nemčiji. Izenačenje velja za nazaj od 1. julija dalje. Z novim letom bodo tudi v teh dveh pokrajinah upeljane iste davčne knjižice, kakršne so bile v veljavi drugod v Nemčiji.
— Nov grob. Dne 29 avgusta je v visoki starosti 33 let umrla gospodična Ana Pavlin ova iz znane Franc kove rodbine v Pod-
- Pokopana je bPa ob obilni udeležbi domačih na pokopališču pri Sv. Jakobu. Naj ji  bo lahka domača zemlja!
— Nove mesto dobi javno kuhinjo. V sporazumu z mestne občino in z njeno podporo sta se dijaška kuhinja in Rdeči križ v Nover-: mestu lotila zaslužne naloge, da osnujeta skupno javno kuhinjo. V njej nf.j bi prejemali hrano predvsem dijaki, ki so obiskovali doslej dijaško kuhinjo, in obubožani priseljenci, ki nimajo sredstev za drugačno preživljanje. Kuhinja bo nameščena v mestnem zavetišču, kjer so bili prejšnji prostori dijaške kuhinje, ki so bili v porušeni šolski zgradbi, docela uničeni in potem še oplenjeni. Dobrodelna ustanova bo začela poslovati še ta mesec, najprej samo
se kot dijaška kuhinja le v najkrajšem
času nato pa kot javna kuhinja Rdečega
kr.
— Žigosanje ribarskih islcaznlc. Ribarsko društvo v Ljubljani obvešča imetnike ribolovnic in ribarskih izkaznic, naj se zaradi prežifeosan.a, ki ga je odredil Visoki
Komisari_;at. zgiasijo takoj po 8. t. m. pri svojih občinskih upravah, upravnih oblasteh i. stopnje. Zgiasijo naj se vnovič tudi oni, ki so te dni izkaznice že enkrat predložili, ker je bilo prežigosanje pomanjkljivo izvršeno.
— Izlet ^t*D 7. in 8. septembra na Mirno goro. Prijave v društveni pisarni do petka zvečer. 3o9,n.
Iz LftiMjane
—lj Mestni domovinski urad zaradi snaženja prostorov v petek in soboto 5. in 6. septembra ne bo posloval za stranke
—lj Mestna zaščitna šola zaradi snaženja
prostorov ne bo poslovala v soboto 6. septembra.
—lj Vse lastnike zemljišč onstran meje Ljubljanske pokraijne vabi ljubljansko mestno poglavarstvo, naj do sobote 6. t. m. mestnemu gospodarskemu oddelku v Beethovnovi ulici št. 7 čim najnujneje naznanijo parcelne številke in katastralno občino, kjer je zemljišče, ter vrsto kulture, če je gozd, pašnik, vrt travnik ali njiva, prav tako pa tudi mero površine. Vsi taki lastniki naj i7se to zanesljivo takoj naznanijo zaradi pr Izadevanja za olajšanje spravljanja pridelkov.
ČETRTEK IN PETER
VESELI TEATER
V DELAVSKI   ZBORNICI   OB   20. URI
—lj Rdečemu križu so darovali: namesto venca na grob pokojnega g. Marka Suklje-ta rodbina Cernivec-Supančič 100 lir: g dr Leo Savnik in njegova ga. soproga 1500 L za mesec avgust in september, uradništvo tovarne Sumi v Ljubljani v počastitev spomina bivše poslovodkinje ge. A. Schuiz 100 L; nameščenci I. del. konsumnega društva v Ljubljani 80 L; neimenovani 500 L: odvetnik dr. Alojzij Kobal namesto venca na grob pokojnega prof. Marka šukljeta 100 L. — Plemenitim darovalcem izreka Rdeči križ iskreno zahvalo.
—lj Pečene race, odlična kuhinja, priznana sortirana vina, gostilna Lovšin.
(388/n)
—lj Renoviranje vladne palače. Kakor smo že zabeležili, je bilo pretekle dni renovirano pročelje vladne palače na Bleiwei-sovi cesti. Zunanjost palače je mnogo pridobila že samo s svetlejšim tonom. Dela zunaj palače so skoraj dokončana. V teku pa so tudi prenovitvena dela v notranjosti, kjer bo stavba od vrha do tal lepo očiščena in prepleskana.
V nedeljo 7   in  na  praznik v ponedeljek
8. septembra
POPOLDANSKE PREDSTAVE ZA OKOLIČANE Začetek ob 16. (4.) uri   —   Veseli teater
—lj Novi angažmaji prf ljubljanskem gledališču. Nova operna in dramska sezona se vedno bolj bližata in že prihodnji mesec bodo na novo odprta vrata v oba Tali-jina hrama. Tako v Operi kakor v Drami so že pridno na delu igralci, režiserji, pevci, dirigenti, pa tudi dramaturgi, prevajalci in ostalo vodstveno osebje. Sodelujoče osebje bo v glavnem ostalo v isti sestavi kakor lani. Na novo sta bili v Operi angažirani altistki Franja Golobova in Bogdana Stritarjeva, med pevci pa bosta sodelovala tudi lirski tenor Anatol Manoševski in pa bas bariton prof. Mirko Pugel". Razen teh si je vodstvo opere zagotovilo kot stalne goste priljubljene pevce Julija Betetta, Zlato Gjungjenčevo in Elzo Karlovčevo. Dosedanja člana zbora tenorista Ladislav Rakovec in Anton Sladoljev bosta nastopala v letošnji sezoni kot solista. Pomnožena sta tudi operni zbor in orkester. V prvem sodeluie 44 pevcev, v drugem pa 45 godbenikov. V Drami sta bila za letošnjo sezono angažirana ing. arhitekt Bojan Stupica in Sava Severjeva, stara znanca naSe gledališke publike.
—lj LetoSnJa koncertna sezona obeta biti zelo bogata na najrazličnejših koncertih. Prvi bo jutri ob 20. v Frančiškanski cerkvi, katerega bodo izvajali: altistka Golobova. violinist prof. Slais in moister na orglah prof. Pavel Ranči ?aj. Na koncertnem sporedu so predvsem dpla klasične glasbe, ki se odlikujejo po svoji globoki
L JUBLDANSkl KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 18. In 20. url
KINO UNION TELEFON 22-21
Film Juinjafikega temperament« — čarob-
posnetk:   krasne   sicilijanske folklore
ni
Isa
Pola   — Dorts Cortese —
Ouranti — Leonardo Carlo Nlmchl
KINO MATICA TELEFON 22-11 Eaen izmed najlepših filmov nove sezone!
Plim   večne pomlaol  ln poezije!
Zbogom mlada leta
Nabavite  si   vstopnice   v   pred prodaji
i od   11    do   12   dopoldne M
KINO SLOGA
TELEFON 27-30
Dva  filma   dramatičnih  pustolovščin, romantične ljubezni  in krasnih pesmi:
Nočni jezdeci in Na mejah zapada
Vrt v septembru
vsebini in visoki umetniški vrednosti. Izvajale: pa nudijo vso pniika, da pokažejo lepoto svojega glasu Ln mojstrsko izvež-banost na inštrumentih. Ob.sk Koncerta priporočamo Pred prodaja v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se vrši danes, v četrtek 4. t. m. še popoldne od 15. do 17. ure ter jutri v petek dopoldne. Jutri popoldne bo dodelitev gojencev k posameznim strokovnim učiteljem :n takoj nato sporazumna določitev urnika. Zato naj pridejo vsi vpisani gojenci jutri v Hubadovo dvorano poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici in sicer gojenci za klavir ob 15. uri, gojenci za violino ob 16. uri. gojenci za ostale predmete pa ob pol 17. uri. Redni pouk se ^ačne v soboto.
Z Vrhnike
— Via Mala na Vrhniki. V nedeljo, dne " t. m. gostuje ljubljansko Narodno gle-.1 iliščt v Fiosvetnem d)mu na Vrhniki s K nji1 lovo dramo v 4. dej. »Via Mala«, ki je dosegla že v Ljubljani in drugod najlepši uspeti Z ozirom na okoličane, da bo vs?»k še fićvnčn?no — pred policijsko uro - - r svt jen domu, je začetek predstave ioločen ob f/i9. uri. Konec je ob 8/421. uro.
Rdeči križ poroča
Na poizvedovalni oddt.ek Rdečega križa je prišlo nekaj obvesti o pogrešancih. Svojce naprošamo, da j:h dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi c. 22b.
Borec Franc, Kožar St /fan, Mejak Karel, Srebot Ivan, Sušteršič F.anc.
Pošto naj dvignejo: Ct-rnič Stazika, Res-ljeva 31, Drčar Ivan, F:scher ing. Franjo, Levstikova 21, Golob in.4. Franjo, Higienski zavod, Hrastelj Joža, Zarnikova tli., Jesih Jelena, Jarnikova 5. Jutraš Rija, davkarija, Kavar Janez, Fesi jeva 4, Kenda Vlada. Gaiusovo nabrež e 7, Kocbek Edi, Detelova 5. Kovic Marca. Celovška 172, Križaj Marica, Močmko\3 4, Lah Ida, Rožna dolina XV1-30, Ložar Radoslav, Ledina (Delavski dom), Marck: etti Vinko, Blei-\veisova 14, Mame ing. Karel, Mencin Rudolf, Dolenjska 21, M^ nik Franc, Stari trg 19, Oblak ing. Ivan, rlnafljeva 12, Pečjak Alenčica, Staničeva 27, Pečnikar Milica, Dolenjska 48, Požar Anton, Gledališka 10, Ramšak Marica, St žice 156, Ravnik Janko. Smerkolj Anton, Semeniška 4, Se-nica Janez, Tvrševa c, Skrbeč Franjo, Tvrševa 15. Stebi ing. A! o j z, Aleksandrova 3, Tesar Tončka, Cerne.ova uL 37, Torcs Franc, Rimska 7. Tršar Francka, Obirska 16, Vončina Josipina, I irska 29, VrbiČ Pavlina. Hradeckega c. 10, Vrščaj Dušan, Kolodvorska 22, Zupan Franc, Hrenova 17.
Svojci Koncilje Josipa naj se zglase zaradi domovnice, ki jo je izdala občina Žužemberk.
Gospa Zorč Malči naj se zglasi v tajništvu.
Gospod Stirn Pavel z Vrhnike je daroval poizvedovalnemu oddelku 200 lir, g. Jelen Tone iz Ljubljane 50 lir, g. Sajovic, tovarnar 50 lir. ga Angela Kovač iz Sv. Treh Kraljev 100 lir, rodbini K. D. pa namesto cvetja na grob ge. Koklij Nine 100 lir. — Plemenitim darovalcem se Rdeči križ najiskreneje zahvaljuje.
Požiralec mečev se je vrnil od zdravnika.
»Kaj ti je predpisal ?« ^Najstrožjo dieto!« »Kakšno?«
»Nobenih mečev in noŽ-?v več — kvečjemu tri ali štiri žebljičke na dan!«
Navodila ljubljanskemu prebivalstvu za rav nanje pri alarmu ob napadu iz zraka
Ob alarmu, bodisi i!a je dejanska nevarnost napada, bodisi da je le zaščitna vaja. se mora vsak natanko ravnati po iNavo-dilih za ponašanje in delo prebivalstva zaradi zaščite pred letalskimi napadi«, ki «*o nabita v vsaki veži, v obratih, javnih uradih, čakalnicah itd.
Zlasti opozarjamo in dopolnjujemo:
A) V poslopju:
a) Pri zaščitnih ukrepih mora biti vsak satnovalec hiše pokoren nadzorniku hišne zaščite oz. njegovemu pomočniku. Vsak satnovalec mora poznati nadzornika in druge zaščitne organe v hiši. Vsak stanovalec je ob alarmu, med trajanjem nevarnosti ali vaje, zlasti pa pri gasilski, tehnični a:i zdravstveni pomoči v nesreči iolžan pomagati hišnemu nadzorniku in organom hišne zaščite.
b) Glavni dohod s ceste do zaklonišča mora biti pri dnevnem alarmu odprt; na-santom se ne sme braniti dostopa v zaklonišče, če je le se dosti prostora.
c) Hišni nadzornik in hišni lastnik morata skrbeti, da je ob alarmu vstop v zaklonišče prost (vsa dohodna vrata odklenjena in odprta, prehodi prosti).
č) Pri odholu v zaklonišče odprite okna in opravite vse zaščitne ukrepe v svojem stanovanju, vzemite seboj, kar je potrebno, zaklenite stanovanjska vrata.
d) Za red in mir v zaklonišču skrbi hišni nadzoiruk ali od njega določeni organ hišne zaščite.
e> Nadzorovati v hiši ob nevarnosti ali
med vajami sme le hišni nadzornik ali od jej;^. ^oločeni organ hišne zaščite, f) Zaklonišče je dovoljeno zapustiti ie!e
po znamenju, da ni več nevarnosti in če je
tudi hišni nadzornik dovolil.
B) Pod milim nebom:
a) če smo pol milim r.ebom in zaslišimo znak preteče nevarnosti, se mirno podajmo v bližnje javno zaklonišče, če ne moremo do tja. poiščimo zavetje v najbližjem poslopju (v kleti, veži).
b) Če smo na odprtem prostoru in đa'eč od stavb, po potrebi takoj poiščimo primerno kritje, bodisi v jarku, jami itd. V najslabšem primeru ležimo na tla, da se na ta način obvarujemo pred drobci bomb
c) Vozila z vprežno i: ino morajo tak«v z glavnih prometnih cest v stranske ulicč ali ceste. Živino izprezimo in na kratko prevezao, v skrajnem pri n eru tudi na vozilo, ki smo ga prej zavrli. Privezovanje živine ob hidrante in vodnjake je prepovedano.
č) Motorna vozila se morajo ustaviti na krajih, kjer ne bodo ovirala prometa rešilnih in gasilskih voz. in sicer ob desnem robu cestišča v smeri vožnje. Ustaviti jih je treba najmanj 10—20 m daleč od h-iran-tov\ vodnjakov, cestnih križišč in mostov.
d) Postavljanje kakršnihkoli vozil pred vhode v javna zaklonišča, bolnice, rešilne postaje, na tračnice cestne železnice, na prometne otoke, na cesjie ovinke ter v ozke in nepregledne ulice je prepovedano
e) Vozniki, sprem ljevaci in potniki vozil naj poiščejo najbližje javno zaklonišče, ali če tega ni v bližini, kalo drugo zavetje.
Končno na novo opozarjamo, da se mora pri zaščitni vaji, bodisi ia t napovedana ali nenapovedana (znak pravega alarma), vsi v vsem ravnati prav tako kot ob dejanskem napadu iz zraka.
Prekrški zaščitnih preipisov bodo kaznovani, če ni dejanje po drugih zakonih huje kaznivo, po čl. 24/a uredbe o zaščiti pred napali iz zraka z zaporam do 30 dni ali-z globo od L. 38.— do U 3 800.—>
Mesec september je prelomni mesec med poletjem in jesenjo, to se pozna tudi na naših vrtovih. Dnevi se naglo krajšajo, zjutraj so močnejše rose in proti koncu meseca bomo verjetno imeli že tudi slano. Kljub temu pa je vrt sedaj še v polnem zelenju. Zlasti bohotne so cvetače in zelena, počasi se razvijajo jesenska endivija, visoki stročji fižol, ki je letos izrelno obilno rodi in paradižniki, ki se že razobešajo z obilnim pridelkom.
Kakor v drugih mescih mora tudi v septembru vrtnar posvetiti največjo pozornost uničevanju plevela in priporočamo mu, da si v ta namen dnevno ogleduje svoje gTedi-ce ter sproti s potrebnim delom zatira tega nevarnega škodljivca povrtnine. Poleg poletja  naj   zemljo  stalno  okopava  in jo
hl ja..
Letos nismo imeli močnejše suše in ni bilo potrebno zalivanje v večji meri. To najbrže tudi v mesecu septembru ne bo potrebno, ker bo vreme samo prineslo zadostno moče.
Počasi spravljamo z vrta vedno več poletnih pridelkov. S tem se nam izpraznijo gredice in kar jih ne bomo izrabili za setev in saditev zimske zelenjave, jih globoko prekopi jimo, mogoče tu I i pognojimo ter pustimo v gru<*-*Lstem stanju preko zime. Taka jesenska kop. ko zemlja počiva preko zimskih mesecev', je zelo koristna in priporočljiva.
Krompirjevka se naglo suši in proti kon-
cu meseca se bo začelo spravljanje pirja. Na paradižnikih odstranite vse poganjke in liste, ki so napoti prostemu dostopu sonca, če bi pa vlažno vreme ovirslo dozorevanje posameznih sadežev proti kotfc-cu mesca, izkopljite posamezne rastline ln jih s sadeži vred obesite v suh prostor, tsV ko da bo imelo do njih dostop sonce.
Zimska endivija se zelo lepo razvija. Treba bo misliti na povezovanje zaradi beljenja. To delo opravljajte vedno v suhem vremenu. Mesto povezovanja se pa lahko poslužite tudi pokrivanja solate s primernimi sredstvi, tako da ostanejo listi v temi.
Pri jagodah odstranite vse razrastke, gredice očistite, zemljo zrahljajte in jo pokrijte s tanko plastjo gnoja.
Proti koncu mesca pobiramo jesensko p*— so in druge gomoljaste rastline. Zlasti moramo paziti, da odstranimo vse kumare in buče pred pričetkom zmrzovanja. V začetku mesca lahko sejemo še spinačo, črni koren peteršil. solato in radič. Presajamo in sadimo zimsko solato, jagode in tako imenovano adventno zelje.
V toplo gredo sejemo cvetačo in zgodnje zelje za zimske in zgodnje spomladanske sadike. Prav tako pri ie v začetku mesca v tople grede glavnata solata.
Vseskozi pa naj bo vrtnar pazljiv pri uničevanju škodljivcev. Med njimi ga opozarjamo predvsem na škodljive in zelo požrešne gosenice na zelju in na polže, ki se radi pojavljajo v tem času v večjem številu.
„Veseli teater" v Delavski zbornic'
Novi spored prinaša zopet dosti prilike za vesel smeh
Zd: se da ima P-nlkra i>ku\ Veseli teater zdrave korenine; niti v na:hujši vročini in zudušljivi soruir:ci se ni posušil, temveč se je še razbohotil, zdaj pa. ko je zavladal prezgodnji vcverni hlad jeveni. se kajpak počuti men tno. Novi, menda peti pestri program je V ponedeljek zopet nabunka! dve rano Delavske zbornice, ki so se vsi izborno zabava!;. tako da sta odmevala krohot in plosk od kraja do konca. Programa je bilo cel<> preveč in izmed napovedanih 12 točk jih *e moralo ob 22. nekaj izostati, ker se ie ljudem mudilo domov. Tako bo ime! strožji kriterij v bodoče lahko delo ter bo prost«yvo!jno Črtal točke. kak<.t so »»Moderni umetniki«. »M'>-<icrna mladina«. »Prirodoslovce« in »Doktor Koks«, pa še »Kako kadijo« brez škode za preostali spored.
Glavna točka je bila Cvetka Go'arja do~ stavek k Vdovi R<,šlink: z naslovom »Janez obišče \ydo\~o Rošfinkor, Dejanje i(jra:o g. Vladimir Skrbinšek v v!og; Janeza, ga. Polonca Juvanova kot ta^ča Rošlinka, g Kovic k»t romar in g Verdonik kot paglavec. Janez pride ves nesrečen in poln sramu k ta;či. Rc:!inka ima še zmerom hude skomine na Juneza in zato nježna čustva razlaga v svoj prid. Izkoristiti hoče torej Janezovo razpoloženje. Toda izkaže se, da je Janez nesrečen ;n osramočen le zato, ker je v zakonu dobil že po šestih mesecih krepkega sinka
Gr.larjev dramatsk1 epilog je žel torej popoln uspeh in mnogo priznanja.
Izvrsten skeč je tudi točka »Sm-opoco-čenča*, ki ga s prodornim humorjem izvajajo ga. Verdonikova, g. Verdonik in g. Ras*-berger. čeprav je vsebina povsem never-ietna.
Posebno je ugajala točka »T'ečer na vasi*, vasovanje pod oknom, nekaka operetka, ki so ji vsi dialogi poti na znane ljudske popevke s prirejenim bcsod:lom. Ljubka stvarca postane lahko vzorec za enake 7.1 res hu-morne in domačega duha polne priredbe. Izvajajo jo odlično ga. Kovareva, g-g. Pav©! Kovic m Verdonik.
Prava senzacija sporeda je bil »Čudežni \io!inist« s spremljanjem jazzovega orkestra. G. Ravnikar je pokazal v istini osupljivo :n nerazum!jivo spretnost v goslanju. Lok in gosli uporablja v vseh mogt>čih položajih, a svira dalje pravilno in točno. Zaslužil je viharno ploskanje. »Trije berači« so prijetno zapeli, škoda, da samo enkrat.
»Moderni umctn;ki« so prcosoljeni in zato neslano krvični, »Moderna mladina« se tiče le »mi^Jerne dece«, Zejev »»Prirodosdo-vec« je dolgovezen in brez pravega jodra, »Doktor Koks« pa zgrešen in zopet krivičen resnemu stanu. »Kako kadijo« je zelo zabaven domislek za zakl;učcno družbo, ne pa za oder. Ostane še zmerom dovolj vpo-reoa za občinstvo, ki sc tako rado hahlja.
»Vesolj teater« K vi krepko, kar od srca privoščimo  ma in     '"    ;":—! 'gra-1-
cem!
Radio Ljubljana
Četrtek,  4. septembra
12.30:
Vesti v slovenščini. — 12.45: Komorna glasba. — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Uradno poročilo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini.
— 13.17: Radijski orkester pod vodstvom mojstra Draga Maria Sijanca: Operna glasba. — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Simfonični koncert pod vodstvom Armanda La Rosa Parodija. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Koncert Lombarjevega vokalnega kvarteta in Kmečki trio. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Glasbene točke na harmoniko izvaja Vladimir Golob.
— 20: Napoved časa. vesti v italijanščini.
— 20.20: Pregled dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Koncert operne glasbe pod vodstvom mojstra Draga Marija Si-janca s sodelovanjem sopranistke Valerije Hevbalove in tenorja Ivana Francla. — 21.10: Slovensko predavanje g. prof. Urba-nija. — 21.20: Izbrane operetne točke pod vodstvom mojstra Arlandija. — 21.50: Poročila v slovenščini. — 22: Koncert harfi-nista Luigija Magistrettija. — 22.25: Razna glasba pod vodstvom mojstra Prealie.
— 22.45: Vesti v slovenščini.
Petek, 5. septembra
Ob 7.30: poročila v slovenščini, 7.45: lahka glasba, v odmoru ob 8. napoved časa, 8.15: poročila, 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: simfonična glasba, 13: napoved časa, poročila, 13.15: Vojno poročilo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: orkester pod vodstvom M. Angelinia, 13 50: slovenska glasba, 14: poročila, 14.15: orkestralna glasba pod vodstvom M. Ar-landia, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: I radijski   orkester,   pod   vodstvom Draga
Marija Šijanca, 19: tečaj italijanskega jezika, vodi prof. Stanko Leben, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: operetna glasba, 20: napoved časa »poročila, 20.20: ko-I mentarji k dnevnim dogodkom v sloven-I ščini,   20.30:   prenos iz dvorane Mappa-j mondo v občinski palači v Sieni: slav-i nostni teden beneške šole (16. do 18. sto-] letje) glasba A. E. G. Gabrielia in F. Ca-I vallia pod vodstvom M. Fernanda Previ-j lalia,   21.10:   koncert   violinista Kajetana ! Burgerja, pri klavirju prof. Marjan Lt-j povšek,  21.50:  Nicotera:  pogovor  v slovenščini,  22:   godalni   orkester  pod vod-j stvom M. Manna, 22.25: italijanski ansambel pod vodstvom M. Prata, 22.45: poročila v slovenščini.
Požar na Dolenjski cesti
Ljubljana, 4. septembra.
Snoči opolnoči je prebivalstvo ob Dolenjski cesti zbudil požaiTii alarm. Ob 23.50 so bili obveščeni o požaru ljubljanski poklicni in prostovoljni gasilci, ki so takoj odhiteli na pomoč. Gorel je velik dvojni kozolec blizu železnice in Lavričeve tovarne, last gostilničarja in mesarja Jakoba Jeerf-ha iz Florijanske ulice. Kozolec je bil poln sena, pod njim je pa bilo tudi nekaj desk in drugega lesa. Računajo, da je bilo ▼ kozolcu 50 do 60 stotov sena. Gasilci kljub vsej požrtvovalnosti niso mogli več preprečiti škode, ker so plameni zajeli že vae poslopje. Gašenje je imelo pomen samo, da bi se ogenj ne razširil na druga poslopja. Toda k sreči je stal kozolec precej na samem, tako da ni bilo velike nevarnosti za okolico. Gasilci so ostali na požarišču tri ure, pozneje je pa ostala tam še straža. Pogorelo je vse in ostalo je le nekaj ožganih tramov.
ZLATA ZAPESTNf ZAPESTNICA ZLATA
je bila izgubljena v torek okoli 17. ure iz drogerije Jančigaj do Studentovske ulice. — Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v oglasnem oddelku >Slov. Naroda«.
1457
Q        S.A. Disrilleria
JLiojuore
st
MEDENA POSTA
Cen j. stranke, ki so ob pomanjkanju zaloge pustile posodo pri nas, vabimo, da jo napolnjeno z medom prevzamejo.
Z vdanim priporočilom
MEDARNA, Ljubljana, židovska ulica 6.
1458
PRAZNO SOBO
v središču mesta, — solnčno, s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega Naroda«. 1435
ttčtittavittiia it(%tiifn»tL<*
JSa ftui antUa t Hćta 9na\ca Ualiana
9W •
D I T T A   ALBERTI    — BENEVENTO
Stran I
f Rav. ^03
O POMENU VITAMINOV V HRANI
Kaj vemo dunes o vitaminih in kaj hi bilo koristno vedeti mm —
Ena najmlajših znanstvenih panog
Ce smo v zadnjem članku priporočali, naj bi se ljudje založili tudi z vitamini, to se pravi, naj bi se zalagali z živili, ki vsebujejo vitamine, smo jim dolžni olgovoriti na vprašanje, kaj so prav za prav vitamini in zakaj so tako potrebni in pomembni. Vsi več ali manj poznate ^navadne^ hranilne snovi: govorili smo o njih. o beljakovinan. tolščah Ln ogljikovih vodanih. To so glavne hranilne snovi, medtem ko so vitamini sJccesorne ali pomožne hranilne snovi. Ce pa pravimo, da so pomožne hranilne snovi, s tem vendar ni rečeno, da so manj pomembne od glavnih. Reči smemo, da so neobhodno potrebne, v določenih primerin Se celo bolj kakor glavne hranilne snovi
POMANJKLJIVO ZNANJE O VITAMINIH
Vitamini so postali popularni, a v splošnem samo po imenu in predvsem po zaslugi časopisja, ki je pogosto poročalo o deiu znanstvenih raziskovalcev. Časopisja so se pa tudi poslužili propagatorji vitaminskih preparatov, to se pravi vitaminskih suro-gatov ali umetnih vitaminov. Kljub temu ie znanje o vitaminih med ljudmi v splošnem zelo pomanjkljivo. Tudi mnogi izobraženci poznajo vitamine samo po imenu in ne veio povedati, kateri vitamin je proti ra-hitisu. kateri pospešuje rast ali kateri preprečuje obolenje za skorbutom Le redki tudi vedo, kako se vitamin: dele in katere vrste vitaminov vsebujejo posamezna živila, V teh časih, ko toliko govorimo o prehranjevalnih zadevah, vemo za čudo malo povedati o vitaminih. Mnogo premalo je reči le n. pr.: V zelenjavi, jagodah in sadju je mnogo vitaminov. Prav zaradi tega, ker ljudje vedo tako malo o vitaminih, so nezaupljivi do ivitaminske* propagande in nuiogi se pomilovaJno posmehujejo prehranjevalnim reformatorjem ter prerokom, ki
radi rabijo besedo >vitam:n«.
KAJ BI MORALI VEDETI
In kaj b: morali vedeti o \itaminih? Nekateri trle, da naša hrana vsebuje dovolj vseh vrst vitaminov, odkritih in neznanih, ter je dovolj samo dovolj jesti, če se naješ do sita. se najest tudi vitaminov, ne da bi ti bilo treba voditi še posebne račune, katero vrsto vitaminov si použil — pravijo. To pa drži le delno. Mnogi ljudje imajo preveč enostransko hrano tudi v časih, ko je izbira med živili mnogo večja kakor med vojno. Ko je pa treba živila racionirati, bi morali vsaj vedeti, katere vrste živil — ki so naprodaj bodisi na nakaznice ali brez njih — vsebujejo vitamine. Potrebno bi pa seveda bilo. i!a bi vedeli o vitaminih kaj več kakor le, da je odkritih kakih pet vitaminov, ki jih označujemo s črkami abecede. Seveda se gospodinja ne more naučiti, koliko vitaminov vsebuje hrana, kajti vitaminov ne tehtamo in njihove količine ne izražamo v gramih kakor glavne hranilne snovi. Ne moremo torej reči: Hrana mora vsebovati toliko in toliko gramov vitaminov A, B, C, D in E — kakor pravimo za beljakovine, tolšče in ogljikove vodane.
KAJ SO VITAMINI?
Kaj so prav za prav vitamini? Na to vprašanje so nam strokovnjaki še vedno dolžni res zadovoljiv odgovor, kajti s tem, da so pomožne hranilne snovi, je povedano mnogo premalo. Kemična sestava odkritih vitaminov še vedno ni dognana. Ce bi bila, bi bilo tudi najbrž kmalu rešeno vprašanje izielovanja umetnih vitaminov. Sicer zdaj že izdelujejo nekatere vitamine v tovarnah, a še ne vseh. Ko bi imeli dovolj umetnih vitaminov, bi jih kratkomalo dodajali k hrani. Ta ideal je sedaj šele delno dosežen. Naprodaj so že mnogi zanesljivi preparati, ki služijo kot izvrstno dopolnilo hrane in niso le slab nadomestek pristnih vitaminov.
Veda o vitaminih je še sorazmerno zelo mlada. Označba vitaminov, ki je še vedno v veljavi, ker je skupna, za vse vrste precej raz L črn h akcesornih hranilnih snovi po njih kemični sestavi, izvira od raziskovalca K. Funka iz 1. 1913. Ze iz tega sprevidimo, ftako mlada je veia o vitamirdn, saj so komaj pred dobrim četrtstoietjem dobili ime
Nekoliko skrpucana opredelitev, kaj so vitamini, bi bila, če bi rekli: Vitamini so tiste kemične snovi v hrani, ki so potrebne človeškemu in živalskemu organizmu za njegov normalni razvoj in normalno delovanje: učinek vitaminov na organizem je podoben kakor učinek hormonov. Toda med tem ko organizem proizvaja sam hormone, je treba vitamine telesu dovajati od zunaj. Ce pravimo, da je učinek vitaminov na organizem podoben kakor oni hormonov, je s tem rečeno, da so vitamini prav za prav dražilne, ne pa hranilne snovi v pravem pomenu besede. Lahko bi rekli, da vitamini izpolbujajo organizem, niso pa surovina
za njegovo gradivo. Prav za prav so nekakšen posrednik med organizmom in hrano, ki jo organizem presnavija.
IN KAJ JE AVITAMINOZA?
Po kemičnih lastnostih dele vitamine v glavnem v dve skupini: v vitamine, ki so topljivi v maščobah in ki jih zato imenujemo tudi maščobne vitamine, in vitamine, topljive v vodi. Razen tega dele vitamine tudi po kemični sestavi na dušične (ki vsebuje dušik) in brezdušične: dušične imenujemo vitamine, dušika proste pa vitosterole ali vitosterine. K maščobnim vitaminom spadajo oni. ki so označeni s črkami A. D in E, k topljivim v vodi pa B in C. Maščob-ni vitamini se dajo izvleči z alkoholom ali etrom, v \-oli topljivi pa samo z alkoholom.
Vsaj to morate vedeti o vitaminih, da boste lahko nekoliko bolje razumeli, kaj so avitaminoze. To besedo srečate manj pogosto kakor »vitamini'-. Avitaminoza je skupno ime za razne organične motnje ali bolezni, ki nastanejo zaradi pomanjkanja vitaminov v hrani. Nekatere bolezni, povzročene zaradi pomanjkanja vitaminov v hrani, so v resnici strašne. Naj vas spomnimo samo na rahitis ali mehkokostnost, eno najhujših otroških bolezni! Toda bolezni avitaminoz je še mnogo in morda so avitaminoze tudi drugi razni bolezenski pojavi, ki jih sicer pripisujemo neposrednim povzročiteljem, bolezenskim klicem ali zgolj oslabelosti organizma ter » zastrupi jen jem«. Vitamini namreč še niso vsi odkriti — vsaj trditi smemo to s precejšnjo zanesljivostjo, ker je veda o vitaminih še mlada in ker posamezne vitamine odkrivajo postopno.
VITAMIN A
Ko govorimo o posameznih vitaminih, označenih s črkami, je treba vedeti, da črka navalno pomeni označbo za skupino vitaminov, ne le za en vitamin sam na sebi. Tako govorimo tudi o skupini vitaminov A. Ti vitamini, ki jih je posebno mnogo v ribjem olju, v zelenjavi in raznem semenju, so po svojem učinkovanju imenovani kse-roftalmični. Kseroftalnuja se imenuje suho vnetje oči. Ko organizem pogreša ta vitamin, usahne žleza solznica in se vname očesna rožemca. ki jo končno razkroje gnojni čiri. Raziskovalci so odkrili, da je vitamin A v tesni zvezi z barvnimi snovmi ter da je identičen s karotinom. Proti vročini je zelo odporen, da ostane pogosto ohranjen tudi v kuhanih živilih.
VITAMIN D
Vitamin D je znan tudi pod imenom ?protirahitični vitamine Druži se z vitaminom A. ki tudi preprečuje rahitido Raziskan je pa v splošnem še mnogo premalo.
Tudi tega \^tamina je v splošnem največ v ribjem olju, a vsebuje ga prav tako sveže kravje mleko, čeprav manj kakor A, dalje smetana, kondenzirano mleko, maslo, gobe in jajca. V zelenjavi in sočivju ga ni, pač pa ga vsebujejo tudi drože. Ce obsevamo z vijoličastimi žarki ergosterin, snov, ki jo vsebujejo drože, se spremeni v vitamin D; tako dobimo umetni vitamin, ki je znan pod imenom >vigantol«.
VITAMIN E
Prav tako je še premalo raziskan vitamin E. ki je imenovan tudi antisterilni vitamin, ki ohranjuje rodovitnost. Izvleči se da iz živalske in rastlinske hrane z etrom. Posebno mnogo ga vsebujejo žitne klice. V razpredelnicah, ki kažejo, katere vrste vitaminov vsebujejo posamezne vrste živil, navadno ne najdete navedenega tega vitamina, temveč ostale štiri skupine: A, B, C in D. Zato tudi nimamo pri rokah podatkov katera živila zanesljivo vsebujejo vitamin E.
VITAMIN B
V glavnem poznamo vitamin BI in B2. a odkrit je tudi že vitamin B3. Vitamin B2 označujejo v Ameriki tudi s črko G. Vitamin Bi je bil odkrit zelo zgodaj, odnosno je bilo ugotovljeno, kakšne posledice rodi njega pomanjkanje v hrani. Nizozemec Eijkman (zdravnik) je 1. 1897, ko še vede o vitaminih ni bilo. odkril nenavadno živčno bolezen pri — petelinu, ki so ga hranili z oluščenim rižem »plvneuritis gallinarum«. Ta bolezen je zelo podobna zloglasni beribe ri, ki je razširjena med prebivalstvom v deželah, kjer se hranijo pretežno z oluščenim rižem. Vitamin BI je imenovan zaradi svojega učinkovanja antinevritični vitamin. Mnogo ga vsebuje sadje, sočivje. zelenjava, pa tudi jetra, možgani, moka itd.
Vitamin B2 lahko imenujemo tudi vitamin rasti, ker pospešuje rast. Vsebujejo ^a drože, sočivje. zelenjava, jajca, mleko tid. Tudi vitamin B3 pospešuje rast.
VITAMIN C
Vitamin C preprečuje obolenje za skorbutom. Skoraj splošno je že znano, da vsebuje citronin sok mnogo tega vitamina ter da je vprav čudežno zdravilo za skorbut.
Vitamina C je pa tudi mnogo v papriki in paradižnikih,   giavnati   solati,   špinači ze-
tjn itd.
To je seveda le zelo površen pregled nad vitamini, a upamo, da je vsaj nekoliko pokazal, kako potrerna je vitaminska hrana.
b drugi priliki bomo še posebej opozorili, katere vitaniine vsebujejo posamezna živila.
i
▼ladovBH tal rabili po Knajterju, po Ivrl »vezi Urbani jI in po Šm a j deku Štiri gole. V drugem polčasu so Ribničani že leč znižati rezultat nudili več odpora, vendar vidnega uspeha niso dosegli. V predzadnji minuti je Elanovec Smajdek postavil k.mčni rezultat 5 : 0.
Tekmo je sodil g. Sila Milan. Gledalcev je bilo kljub slabemu vremenu okoli 300.
V nedeljo dopoldne je bil drugi del športnega dne. Plavalne tekme so morale zaradi slabega vremena odpasti, vršil pa se je propagandni stafetni tek skozi Novo mesto. Na startu so se javile štafeti lahko-atletske sekcije in nogometnega moštva Elana  in štafeta  SK Belokrajine. Startni
La coppa d'ars;ento, dono del Comune di Novo mesto — Srebrni pokal novomeške občine
znak je dal osebno Civilni Komisar g. dr. Otor Griselli. Z velikim nask ':om je zma-g.ila st-ifeta lahkoatletov SK Elana s časom 3,10.4. drugo je bilo nogometno moštvo SK Elana 3,22.3 pred SK Belokrajino
3.22.9.
SK Kočevje : SK Ribnica 4 :1
Popoldne so se ob lepem vremenu nadaljevale nogometne tekme. Kot prva dvojica so nastopili premaganci prvega dne: SK Kočevje proti SK Ribnici. Zmagalo je moštvo SK Kočevja z rezultatom 4 : 1 (l 1) Tekma se je pričela v prisotnosti visokih funkCiCnarjev z Eksc. Generalom Romerom in mestnim županom g. dr. Po-l«,-nškom na čelu ter pred več kot 2000 gledalci
Kočevje je že v drugi minuti doseglo vodstvo. V 20 minuti doseže srednji napadalec SK Ribnice izenačenje. Rezultat se do polčasa potem ni menjal. Po izme-
Nogometni turnir v Novem mestu
Za pokal mestne občine so se borila moštva iz Črnomlja, Ribnice, Kočevja in Novega mesta — Zmagal je SK Elan
Novo mesto, 4. septembra. Preteklo soboto in nedeljo se je v Novem mestu vršilo tekmovanje za pokal, ki ga je dolenjskim športnikom poklonila novomeška mestna občina. V turnirju so sodelovala najboljša moštva iz Črnomlja, Ribnice, Kočevja in Novega mesta.
SK Belokrajina : SK Kočevje S : Z
Po žrebanju sta v soboto nastopili kot prvi dvojici enajstorici SK Kočevja in SK Belokrajine iz Črnomlja Vkljub dežju in težkemu terenu sta obe moštvi predvajali zelo lepo in požrtvovalno igro in se je posebna izkazalo moštvo SK Belokrajine, v katerem je bil najboljši igralec Malic. Ze v 10. minuti prvega polčasa je zabil Malic 5 16 m žogo v mrežo kočevskega vratarja. Toda Kočevje je kmalu izsililo izenačenje po desnem krilu, ki je bilo v m r": vu Kočevja najboljši igralec Po lepi samostojni akciji se je kasneje Maliču posrečilo ponovno zatresti mrežo Kočevja ln povišati rezultat na 2 : 1.
V drugem delu igre takoj pritisnejo Ko-čevarji v želji, da bi izenačili Belokrajino v popolno obrambo. V 22. minuti se jim s prestrogo dosojeno enajstmetrovko to tudi posreči. Ker se do konca rezultat ne izpre-meni. igrata moštvi še kratek podaljšek in v zadnj? minuti uspe desnemu krilu Belokrajine postaviti končni rezultat na 3 . 2 za SK Belokrajino. Tekmo je sodil e Stanko Not
SK Eten : SK Ribnica 5 : 0
V drugi tekmi je nastopila SK Ribnica proti domačemu SK Elanu. Domačini so prijetno iznenadili in pokazali precejšnje tehnično znanje; s sijajnimi prodori se je
izkazoval zlasti srednji napadalec domačih Smajdek, poleg njega pa tudi srednji krilec Knajter in desni krilec Gregorčič. Pri gostih sta najbolj ugajala desno krilo Srpan in pa srednji krilec Napad in obramba sta popolnoma zatajili. V splošnem si je enaj stori ca iz Ribnice s svojo lepo igro v Novem mestu pridobila mno-g.h sir patij.
Ves prvi polčas so domačini odločno pre-
li sinđaco di Novo mesto parla agli s porti vi consegnando la coppa al vincitore — Župan Novega mesta izroča pokal z izpod budnim nagovorom
D eapffcano della souadra del S. K. Elan Kalčič con la coppa — Kapitan moštva
SK Elana Kalčič s pokalom
njanUi   prostorih   doaiža   Kučtjt 1»
prvi minuti ponovno vodstvo. Kmalu tem desno krilo Kočevja povito na S : L V zadnjem delu igre Kočevje zopet doseže
iz kota uspeh in postavi končni rezultat 4 : 1.
Tekmo je scdil g. Stanko Not Po končani tekmi sc se uvrstila vsa moštva pred tribuno, kjer je gostujočim klubom načelnik nogometne sekcije SK Elana podelil spominsKa darila.
SK Elan : SK Belokrajina 4:3
Z nestrpnostjo so gledalci pričakovali odločeno tekmo med SK Elanom in SK Belokrajino. Moštvo Elana je nastopilo v izmenjani postavi in pokazalo lep napredek, med vsemi je bil najboljši Smrdu, kateremu gre največ zaslug za zmago domačega moštva. Poleg njega so bili odlični Knajter kot srednji krilec, Vovk na desnem krilu in desni krilec Gregorčič. Pri gostih so ugajali srednji krilec in pa ožja obramba.
SK Belokrajina je imela začetni udarec. Ze v prvem delu igre je videti, da sta se sestali dve po močeh skoro enakovredni moštvi. Elan je tehnično prekašal goste, toda ti so igrali z največjo požrtvovalnostjo. V sedmi minuti je poslal Smrdu neubranljivo žogo v gol Belokrajine. Z malo pogreško vratarja Malic izenači. Kasneje poviša Knajter z enajstmetrovko na 2 : 1. V 25. minuti dvigne Smajdek na 3 : 1 in Elan prehaja vse bolj in bolj v premoč. Desnemu krilu Vovku uspe prodor z neubranljivim golom. Rezultat polčasa 4 : 1.
V drugem delu igre prevzamejo inicijativo Belokranjčani in že v 5. minuti z enajstmetrovko zmanjšajo rezultat na 4 : 2. V 14. minuti Knajter po prostem strelu doseže gol za Elan, katerega pa sodnik ne prizna. Igra se prenese na polje domačinov in gostje dosežejo v 20. minuti tretji gol. Do konca igre ostane rezultat 4 : 3 neizpremenjen.
Z zmago nad SK Belokrajino si je SK Elan osvojil pokal mestne občine Novo mesto. Sodil je objektivno italijanski zvezni sodnik g. Sanggiorgi. Po tekmi sta se
moštvi uvrstili pod slavnostno okrašeno tribuno. Mestni župan g. dr. Polenšek je po izpodbudilnem govoru predal moštvu SK Elana krasen srebrn pokal. Nato se je g. Pelko zahvalil vsem moštvom za sodelovanje, domačemu moštvu pa čestital k zmagi ter izročil lahkoatletski sekciji Elana kot zmagovalki v štafeti spominsko darilo. G. Not se je končno zahvalil v imenu moštva občini in prebivalstvu na podpori
in darilu, zmagovalnemu moštvu pa je s čestikami  poklonil  spominsko  plaketo na
prvo tekmovanje za Dolenjsko prvenstvo.
Vsa organizacija turnirja je bila v rokah agilnega g. Nota, kateremu sta vsestransko pomagala gg. Pelko in Povh.
— t
V nekaj vrstah
V Norr Kopingu je startal madžarski plavalni prvak Tatos na neki švedski prireditvi. Na progi 400 m se mu je posrečil lep uspen, ker je s časom 4:46.4 izboljšal dosedanji evropski rekord na tej progi za 4 desetinke sekunde. Rekord je imel doslej Francoz Taris. Na isti prireditvi je Tatos zmagal na 100 m prosto 1:00.5 pred Švedom Bjorn Borgom (1:01.7).
V okviru stuttgartske hihkoatletske prireditve je bil izboljšan evropski rekord v teku na 200 metrov. Izboljšal ga je znani nemški sprinter Scheuring, ki je na 200 m dosegel čas 21 sekund, na 400 m pa 48.8. Razen rezultatov Scheuringa bi bilo a tega mitinga omeniti Se uspeh Marktffc-nerja, ki Je zalučal disk 45.60 m daleč.
Zaplenjena lokomotiva
Na mejni postaji Baisteux so cariniki napravili preiskavo na vlaku, ki je bil namenjen v Belgijo. Pri tem so našli na ten-derju lokomotive pod premogom 2000 kg moke. Po zakonskih predpisih je bilo treba zapleniti zaradi tihotapstva ne le moko, temveč tudi sredstvo, ki je služilo za tihotapstvo, v tem primeru lokomotivo. Cariniki so se strogo držali predpisa, ter so kratkomalo zaplenili lokomotivo s ten-derjem vred. Zaradi tega vlak ni mog^ nadaljevati vožnje in rmel je Izredno veB-ko zamudo. Vožnjo Je nadaljevai šete, ko so pripeljali drugo lokomotiva.
Iz letošnje Ufine produkcije
Znano filmsko podjetje UFA pripravlja za sezono 1941-42 45 nemških celovečernih filmov, od teh 23 lastne proizvodnje in. 12 terrvne proizvodnje, poleg tega pa 52 zvočnih tednikov in tudi dva češka filma lastne proizvodnje. Češka filma sta veseloigri m sicer >Iz čeških mlinove, delo režiserja C5-kana, ki ni bilo končano pred »filmsko žetvi j o< in tako bo imelo zdaj izključno praško premiero ter >Ugrabitev Sablnkc, v katerem igra v režiji M, Friča VTasta Buri an. Dalje jc pripravila UFA celo vrsto kulturnih filmov lastne in terme produkcije.
pggosagfsrvo
17
DEMANTA
Roman.
— Skrijte se — sem mu dejal, — jaz pa stopim odpret .. . Skrijte se t jale v omaro ... ne ... preveč vidna je. Pojdite raje v drugo sobo in zaklenite se v njo . . . sam opravim z gostom. Kar zanesite se name ... storim vse, kar je v mojih močeh, da vas rešim ...
Zvonec je znova zapel, močneje kakor prvič,
— Hitro, hitro! — sem dejal Manzani... Izginite! Manzana je zbežal v salon in slišal sem, da je
dvakrat zaškripal ključ v ključavnici.
Mirno sem šel odpret vrata. Na pragu je stal pismonoša.
— Gospod Manzana? — je vprašal.
— Da, jaz sem.
— Tu imate priporočeno pismo, gospod... podpišite, prosim.
Povabil sem pismonošo, naj vstopi in zapisal sem ▼ knjigo, ki mi jo je pomolil poljubne hieroglife.
Ko je bilo to opravljeno, sem mu dal dvajset sous napitnine. Zahvalil se mi je in odšel. Potem sem poklical Manzano, ki se pa ni odzval. Stopil sem k vratom sobe, kamor se je bil zaklenil in moral sem ge pogajati z njim skoraj pet minut, preden se je omehčal in mi odprl. _
Slednjič se je dal prepričati in stopil je is sobe bled kakor zid.
— Pismonoša je bH, — sem dejal. Ker ml pa še vedno ni verjel, sem mu pokazal pismo.
Vrnila sva se v kabinet. Manzana se je ozrl na vse strani in ko se je končno pomiril, je sklenil od pečatiti pismo.
— Lastnica tega stanovanja mi piše, — je dejal. — Poroča mi, da se vrne iz Niče petega januarja in opozarja me, da ji bom moral tega dne plačati tisoč frankov.
— To naju ne zanima... Nadal jujva svoje delo... Evo, ta je kip, vreden okrog 100 frankov. Ta srebrni pokal je vreden najmanj dvakrat toliko... Te modre vaze tu v vitrini in te emajlirane sklecnee za bonbone se bova kaj lahko od-krizala.
Zavila sva naštete predmete ki jih pototta na
mizo v salonu.
Svečnikom sva priključila srebrno sladkornieo, majhno stensko uro, srebrn pozlačen kavin pribor in dva ali tri bibelote, ki so bili po mojen mnenju tudi nekaj vredni.
— Po mojem mnenju bi ne bilo pametno čakati do noči, sem dejal Manzani. — Odideva lahko že zdaj.
— Da, prav pravite... Ali M pa ne mogfi sami prodati teh stvari?
— Kaj pa vi?
— Jaz bi ostal tu.
— To bi vam bilo zelo prikladno. Pustil naj bi vas tu samega in ko bi odšel, bi jo lepo popihali z mojim demantom. Ne, dragi moj, iz te moke ne bo kruha, Z menoj pojdete, ali se pa tudi jaz nikamor ne ganem
— Saj vendar veste, da me iščejo .. . Ce me aretirajo, se vrnete v to stanovanje, vlomite v moj kovčeg in vzamete demant.
— S takimi domnevami ne prideva daleč . . . Ali ste pripravljeni odpotovati v Anglijo ali ne?
— Da, hočem se odpeljati tja.
— No, torej, potem takem pa morava poskrbeti za denar...
Manzana se ni več upiral. Spoznal je bu, da bo najbolje sporazumeti se z menoj.
Bil sem še vedno prepričan, da je gojil ta moal večkrat misel umoriti me, da pa ni imel poguma storiti to.
V tem trenutku sem mu bil koristen. Domneval je — naj bo ie tako ali tako — da ga preganja policija in oprijel se me je kakor utopljenec bilke. Bil je pa gotovo pripravljen storiti mi največjo grdobijo, čim bi se mu ne bilo več treba bati policije.
Cim bova v Angliji, sem mislil sam pri sebi, bom imel jaz vse karte v rokah.
Pripravljate sva se k odhodu. V žepe sva bila spravila vse stvari, ki sva jih bila zbrala v stanovanju. Kar mi je šinila v glavo nova misel.
— Nekaj časa bova z doma, — sem dejal Manzani. — Ne smeva namreč pozabiti, da naju čaka več
potov, preden se iznebiva teh umetnin. Ce^bi hotela policija v najini odsotnosti priti sem in preiskati stanovanje ... Upam, da se to ne bo zgodilo, toda računati je treba z vsem .. .
— Prav pravite, — je zamrmral Manzana, — Demant moram torej vzeti s seboj-
— To bo najpametneje. Lahko si misliva, kako ta se počutila, če bi našla po svojem povratku stanovanje razmetano, kovčeg odprt in . . .
— Ni treba pritiskati name, — je pripomnil Manzana in se kislo nasmehnil. Vzel je iz žepa ključek, toda preden je odprl kovčeg, je še nek.! j ("asa okleval.
— No, na kaj pa čakate?
Ne da bi odgovoril je vzel samokres in ga položil na stol kraj sebe.
Razmišljajoč o svoji kombinaciji me je gledal izpod čela, jaz sem se pa delal kakor da tega s^t-oh ne vidim.
Dvakrat je zasukal ključek in kovčeg se je odprt. Vzel je demant, mi ga pokazal in ga spravil v Jop svojega telovnika,
— Poglejte, kam sem ga spravil, — mi je dejal.
— Upam, da vaš žep ni raztrgan.
— Ne, ne bojte se, moj telovnik je čisto nov.
In potem je spravil še samokres v desni žep svojega svTŠnika. Ko sva stopila na ulico, sem prijel svojega pajdaša pod roko. Ni se začudil tej zaupljivosti, čeprav je čutil njen namen.
— Ljudje bi naju lahko smatrali za prijatelja, — je dejal in se porogljivo nasmehnil.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno
/J Za
vo vm mseratnj del Usta Vlad, Regali? k Vsi v Ljubljani