Je to vse? Ej! A se spomniš! Spoznala sva se v kavarni. Sedel si na sredini in popival, jaz sem v kotu srebala kavo in prebirala male oglase. Zaklical si proti meni, da bi me opozoril na papirnati avionček, ki si mi ga poslal. Priletel je v moje lase in se zapičil vanje. Razstavila sem avionček, prebrala pesem na njem in se spomnila svoje stare črtice. Z istim aviončkom sem ti jo poslala nazaj. Toliko otrok je okoli mene in nimajo radi, če pišem. Prijemajo me za roko in mi pulijo pero iz prstov. Taki so kot moj maček. A se spomniš! Nehal si me gledati, bral si črtico. Tvoji gosti lasje so mi popolnoma zakrili tvoj obraz. Imaš še vedno tako dolge? No, tudi jaz sem si potem naročila pivo, čeprav sem si bila na jasnem, da bo to zahtevalo tri sprehode do stranišča, imela pa sem samo dvajset din. Pred žensko, ki sedi spodaj, pa mi je nerodno mencati in se izgovarjati. Tretjič me je bilo zato zelo sram. Mogoče je bil kriv tudi moj krzneni plašč. Ona je bila popolnoma gola pod umazano haljo. Ne vem, kako bi se vse skupaj končalo, če ne bi tudi ti prišel dol in plačal še zame. Poljubila sem te na čelo, premagala sva stopnice in se preselila na drugi konec kavarne. Obletavale so naju mesarske muhe. Potegnila sem sprav iz žepa in jih dolgo špricala. Postalo mi je slabo, ti pa sploh nisi vedel zakaj. Nisem imela toliko moči, da bi ti povedala. Spravi so varljivo zlo. Prijela sem te za roko in sledil si mi ven. Zelo naporni so otroci. Tepejo se in krvavijo iz prstov. Meni je hudo, da v takem pišem. Obračajo se na snažilko. Kar naprej tožarijo. Taki so kot moj maček. A se spomniš! V trenutku -, ko sva se znašla zunaj, sva padla in si polomila noge. Oba obe. Jaz sem zdaj v redu. Zdravniki pravijo, da bom verjetno shodila, če bom tako pridno telovadila. Kaj pa ti? Sem slišala, da se ti je pokvaril voziček in si sedaj bolj doma, v postelji. Škoda, zunaj so lepi zimski dnevi. Pa drugače? Te obiščem? Prinesem kaj svojih črtic? Se pišeš pesmi? Moram pogledati, kam so odšli. Niso vedeli, da bom tako hitro končala. Taki so kot moj maček. Tatjana Pikovnik 509 510 Tatjana Pikovnik miške so me slekle tega lepega dne, ko so pritekle za mojimi stopinjami - nihče drug ne more - sneg sneži, samo miške so me slekle nekega lepega dne. SPLOH NI trenutki, trenutki VESOLJE so vabe pastem in jaz pridem vanje, ko trenutke pojem. malo manj se ne ljubi se ne sovraži, malo manj se živi, jaz pa izbrala sem ogenj ne vode, zato me zažgi! JE TO VSE kar ostane potem ko natakar odnese razbite kozarce, steklenice, prte ko prinese sesalnik da skrije pijanca. je vonj po ljudeh ki nikoli ne umivajo zob. je roka ki se trese ker piše nekaj kar naj bi ga ganilo ce bi obstaial. je smeh na izpranem porabljenem obrazu in pet minut molka za najboljšo šalo. 511 Je to vse? ' a nikoli ne izbrišejo vonja pospravijo vse kot sobo omaro mizo po kosilu a nikoli ne uničijo vonja. je to vse kar ostane ko mati umre je to vse? BEGUNCA Ob zori sva vstala se poklicala vzela v naročje drug drugega in zbežala. Ob mraku sva v globoki jami sedela ude otrple grela vrvi čakala da bi jih prevezala in nazaj zbežala. SPET BO PADALO Vidim tvoje solze čeravno si jih skril za novoletni nasmeh trepalnic ki se stapljajo z mojimi ušesi zato, slišiš! zato vem, kje tečejo. Mene ne moreš kar tako pregnati iz njih. Jaz si pletem svojo mrežo prav tam! Na tvojih solzah. 512 Tatjana Pikovnik NOČ zavija nas, polaga spat, kot mati ki negibna zdaj popravlja si včasih črno nogavico. Dobili so še eno ptico. Sestrelili so še eno ptico. Pada, pada ptica, črna materina nogavica. Pelji me danes ven, saj je vseeno! Bomo skupaj jokali - jaz, ti in nebo. Se ti zdi nevljudno, da se vedno postavljam na prvo mesto? Saj se mi ne splača, moram vedno čakati. Tako kot danes usta mi trepečejo. No, kje pa so modri deliriji mokrih svetov tvojih solz? Ojoj! Spet bo padalo.