Glasba.                                                    447
moža ni doma. — Med vsakdanjim blagom so v zbirki nekatere črtice polne občutja, tako na pr. lepa paralela med Mikino žogo — v izložbi in sanjarjenjem na smrt bolnega Zofkinega očeta o Dalmaciji, solncu in morju.               Dr. V. Zupan.
O slovenskem učnem jeziku na srednjih šolah, namenjenih Slovencem.
V Ljubljani 1913. Založilo »Društvo slov. profesorjev". V. 8°. 2 str. 40 v.
Aktualna razprava nam kaže v zgodovinskem pregledu usodo slovenskega učnega jezika na srednjih šolah pri obravnavah deželnega zbora kranjskega. Ko je 1. 1866. predlagal dr. Bleiweis v deželnem zboru „zakon za ureditev učnega jezika a na ljudskih in srednjih šolah na Kranjskem", je ostala ta točka na programu do najnovejše dobe. Zdaj imamo slovenske učne knjige za višje gimnazijske razrede in večinoma tudi za realke dotiskane, glavna ovira za poslovenjenje naših srednjih šol je torej premagana; maloštevilne skeptike glede uspehov v nemščini pa naj prepričajo izjave profesorjev o slovenskem učnem jeziku na naših srednjih šolah. Resnega gradiva za trezno in uspešno razmišljevanje najdejo v brošuri dovolj!
Kapistran,
Razpis častne nagrade za leposloven spis. »Matica Slovenska" razpisuje častno nagrado 300 kron za daljši leposloven spis poljubne vsebine. Vložiti ga je treba do 1. maja 1. 1914. pod posebnim geslom; pisateljevo ime bodi v kuverti, ki je zaznamovano z dotičnim geslom. Razume se, da prejme avtor za nagrajeni spis poleg nagrade tudi običajni honorar.
Glasba
Muzikalije »Glasbene Matice" za društveno leto 1912/13: 1. Oskar Dev: Pastirica. Kanglica. Snegulčica. Trije samospevi za sopran s spremljevanjem klavirja. 4°. 19 str. Cena 5 K. — 2. Slovenski mladini. Album 25 slovenskih pesmi za gosli s spremljevanjem klavirja. Priredila Žiga Polašek in Josip Ve dr al. 4°. 11 str. Cena partituri 3 K, posam. glasovi po 30 v.
O. Dev si je med našimi mlajšimi komponisti priboril častno mesto. V svojih delih — imamo do zdaj zbore in solospeve — nam razodeva neko naravno ljubkost in šegavost, ki ga je napravila zelo priljubljenega komponista. Po svoji naravi je humorist, on hoče veselo življenje in najraje uglasbi pesmi vesele, naivne vsebine. Taki so tudi njegovi trije samospevi. Dasi so veseljaki navadno površni v svojih izdelkih, je Dev v izpeljavi svojih del do skrajnosti pedanten, in malokateri slovenski komponist da svoja dela v detajlih tako opiljena v javnost kakor on. Imenovane solospeve so gojenci »Glasb Matice" že ponovno izvajali in želi vsestransko priznanje.
Drugo darilo »Glasbene Matice" je 25 slovenskih pesmi za gosli s spremljevanjem klavirja. Zakaj se že v naslovu ne pove, da so to same narodne pesmi, katere je gosp. Polašek v klavirskem partu bolj ali manj moderno opremil. Da bi imela ta drobnarija vsaj podložen tekst. Tako bo pa mladini, kateri je ta zbirka namenjena, prav malo koristila. — Predvsem pa bodi naloga „Glasb. Matice" kot založnice, izdajati take muzikalije večjega obsega, ki bi drugod ne mogle zagledati belega dne.                                                                                   Dr. P. Kozina.