«Slovenski Stajerc» izhaja vsak drugi četrtek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Naročnina za celo leto 2 K. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati naprej. — Gena oznanil je za eno stran 32 K, za strani Iti K, '/4 strani 8 K, ‘/s strani 4 K, ‘/le strani 2 K, ‘/sa strani 1 K. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Kranju (Kranjsko). —• Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje poslati do pondeljka pred izdajo dotične številke. Št. 18. 1 f v** ********** V Kranju, dne 15. oktobra 1905. II. letnik Volilcem šentlenartskega okraja! Veleposestniki! Župani! Volilni možje! Razpisane so volitve ! Kakor je razvidno iz uradnega naznanila, volili bodo v pondeljek dne 16. oktobra volilci iz skupine veleposestva, dne 18. oktobra volilci iz skupine trgov in v četrtek dne 19. oktobra volilci iz skupine kmetskih občin. Kaj je okrajni zastop, kako važnega pomena je ta posebno za blagostanje kmetskega ljudstva, ve posebno ceniti oni, ki se je moral ali ki se bori s slabimi cestami. Že edino vprašanje cest moralo bi zbuditi med volilci za te volitve tako zanimanje, da ne bi manjkal ni eden na volišču. Zdaj se nahaja pri nas okrajni zastop v rokah kmetov, narodno - zavednih gospodarjev, to je zastopnikov ogromna večina prebivalstva Lenarškega okraja, ki še ima toliko ponosa v sebi, da se ne klanja udano vsakemu pritepencu, kramarju. Komaj je pred leti prišel zdajšni okrajni odbor na krmilo, bila je njegova prva in najvažnejša briga ta, da je začel popravljati stare pregrehe prejšnjega nemčurskega okrajnega odbora, da je začel graditi trdovratno zanemarjene ceste. Kaj se je v tem oziru storilo, ve itak vsak volilec sam, ve vsakdo, ki se je prej kdaj vozil od Sv. Jurija, ali Sv. Benedikta, ali Sv. Ruperta, ali od Sv. Antona. Vsakdo mora priznati, da pod vodstvom prejšnega nemčurskega okrajnega odbora ni imelo kmetsko ljudstvo tega okraja ne ene okrajne ceste, da je ta jedinole skrbno varoval dve cesti — in sicer na Ptuj in Maribor, — koje je rabil nemškutar trgovec pri Sv. Lenartu in pri Sv. Trojici. Ti pa, ubogi kmet, si lahko obtičal s svojim vozom tam v blatu, ker ti je bila premnogokrat v letu sploh zaprta pot v mesto — na tržišče. Seve takrat je cvela tem gospodom pšenica. Nizko pod ceno kupovati, grozno nad ceno prodajati, — to je pač ugajalo in bi še ugajalo tem gospodom. Da je bila ta politika nemčurskega okrajnega odbora namen in ne neumnost, ve vsakdo, ki pozna malo bližje to fino zalego. Nebroj lepih načrtov ima zdajni okrajni odbor v pretresu — vse težnje se bodo izpolnile kmetskim občinam, če bode obstal na svoji zemlji v svojem okrajnem zastopu na krmilu kmet, gospodar tega okraja. Kaj pa, če pride tržan? Mari mislite, da bode skrbel zate, da bodo prišli Bišanci mimo Sv. Lenarta v Maribor? Da bodo imeli iz Sv. Jurija cesto na Sv. Jakob itd.? In še sličnega? Ne, in nikdar ne. Bili bi naj večji osli, če bi to storili, ker prenehali bi potem vi, slovenski kmetje, polniti jim žepe. Zato pa se je ravno začela zdaj od znanih firm kakor Sedminek, Golob, Kirbiš in še drugih grozna gonja za okrajni odbor, da bi še v zadnjem trenutku odvrnili od sebe izvršitev teh prelepih načrtov v korist ogromne večine okraja — v pogubo par desetin. Še več — ne samo, da nočejo pustiti, da pride naše Ijüdstvo do boljšega blagostanja — ne — že zasluženo jim hočejo na prav lep način umakniti. Slovenci! Zahtevajte v vseh gostilnah „Slov. Štajerca“! Takih gostiln, kjer »Slovenskoga Štajerca“ ni na razpolago, se ogibajte! Zdaj poslušajte, volilci —• in prevdarite dobro sledeče: Znano Vam je, da so se svoj čas nemškutarji od Sv. Lenarta ponujali, da sami napravijo cesto pri Sv. Jurija v svoji občini, če se jim prepusti določiti smer. In res! Prosili so sicer pri okrajnem zastopu za brezobrestno posojilo 8000 kron, kojo so se zavezali vrniti v nekih obrokih. Cesta je že zdavna zgrajena, pokopan že dolgo oni Mravlak, ki je pogruntal ono neumno smer okoli Sekola — samo, da ustreže temu nemškutarju, — a še danes ni plačan niti en obrok — in to kljub temu, da so Slovenci v odboru. Vprašam vas zdaj — mislite, da bodo si sami rezali kruh v okrajnem odboru? Nikdar! Veseli bodemo morali samo še biti, če ne bo čez dolgo ali kratko kje drugod treba kaj doplačati. Mogoče še vedno niso plačani šentlenarški kanali? Kakor lačni volkovi že prežijo ti poštenja-kovičina polne vreče kmetskega denarja pri okrajni hranilnici. In tu bi se dalo enkrat krepko poseči noter! Treznost v glavo! Tu se ne gre za osebe, tu se gre za stanovsko vprašanje, bode li v tem okraju načelnik in poveljnik kmet — ali pa tržan. Kaj naj popravijo drugi nemškutarski odborniki? Niso se gradile ceste? Ni dobil siromak vsikdar denarja? Niso živele občine v najlepšem redu? Kaj hočete tedaj vi, volkovi, ki vse oblajate? Kličem zato vas, kmetske volilce, ki še niste prodali in zapili svojega ponosa, svojega poštenja : Na noge za kmetski naš okrajni zastop! Veleposestniki! Shod vseh vas je v pon-deijek dne 16. t. m. ob 9. uri zjutraj v hiši veleposestnika g. Matije Poliča. Župani! Volilni možje! Vaš shod je isto-tam v četrtek dne 19. t. m. ob 9. uri zjutraj. Tam najdete vse one može, ki so vredni vašega zaupanja, ki bodo kakor dozdaj tako tudi naprej v vašo zadovoljnost zastopali vaše in samo vaše interese. Na boj tedaj — ne zmaga, častna uničujoča zmaga je naša! Naprej zastava Slave! Dopisi. Podčetrtek. Oh, koliko veselja, koliko rajanja je bilo v tem trgu pri naših Nemcih, ko tebe, dragi «Slov. Štajerc», nekaj tednov ni bilo; ali kakor dež za soincem mora priti, tako je tudi sedaj spet nastala neka neprevidna in velika žalost, da si se lepega dne spet prikazal in prišel s tako imenitnim člankom o naših Nemcih. No, v tolažilo njim hočemo spet podati resnično sličico iz življenja ljudi iz nasprotnega nam tabora. Bila je lepa poletna noč. Nad znanim našim trgom — no, če se človek zmisli na trške bojne nemčurske petelinčke, na trške nemčurske devičke, a - ia dicke Rozi, i. t. d. i. t. d., lahko rečem, po teh in enakih debelo-glavcih je naš trg ves slovit — razprostiral se je nebeški obok z milijoni svetlih zvezdic, le blede lune še ni bilo, ko je čepel v pozni uri naš zopet znani «Nohtbohter», oni «Spielgeist» pod grmom nekega vrta in vlekel na ušesa govorice Slovencev — gostov, ki so se na domačem kegljišču zabavali. Bil je pri tem svojem sramotnem poslu pač jako nepreviden, kajti na kratek «Putz-Heko» skočil je psiček jednega gostov proti dotičnemu grmu in izvabil vsled neprestanega in posebno navdušenega lajanja ostale goste iz kegljišča proti grmu, da so si ogledali njegov imeniten plen, to ponočno zverino. Prinesli so tudi urno luč in glejte, zagledali so pod grmom onega «Geista» — vohuna, ki je zlezel kakor tat v temni noči na vrt, da bi tam poslušal govorice Slovencev in jih potem odnašal do prestola krutega svojega gospodarja in — drugih njegovih nepridipravov, ter petolizcev. Človek je pač moral sam biti priča tega dogcdijaja, če bi hotel, da bi se tako neizrecno smejal, ko so gledali ta ginljivi prizor, kako se je vlekel tržki nemčurski policaj pobitega srca, kiavernega obraza, ves umazan v pozni noči in vendar pri luči ob navzočnosti vseh gostov in groznem lajanju psa, človek je pač moral sam slišati vrisk in smeh naših, ko so mu po danem nauku podpi-seli potni list, in vsakdo bi bil mogel sam videti, kako so ga tirali po cesti in kako jim je odnesel potem svoje vohunske pete. Saj je pa tudi dobro vedel, ker je tako neusmiljeno bežal, da, če ga dobijo enkrat v roke domači fantje, mu pošteno potipljejo njegove potrte kosti. V jasnih nočeh torej ni tam, koder mu preti količkaj nevarnosti, ni duha ne sluha o našem policaju, o takšnih prilikah sedi mirno doma za pečjo in si hladi razburkano kri s tem, da stielja s pritolami po starih mačkah, ki hodijo k svojini ljubicam y vas. Toda dosti o tem; mi vemo, kdo mu daje takšna junaška povelja, za katera nam ni veliko ali pa čisto nič mar. ampak, če že kaj počenjate, izberite si vsaj pametnejše ljudi in ne take neumneže, in delajte previdnejše, kajti za take reči imamo le naš posmeh, ampak ta drži!! Za sedaj mi pa povejte, Vi dragi bralci teh vrstic, ali je mogoče najti še kje na svetu in bodisi tudi zadnji kot. v katerem bi bilo toliko budalosti in zlobnosti pričakovati od nasprotnikov kakor v našem trgu od naših posili-nemcev? Povejte mi dalje, ali bi zamogel biti kdo takim ljudem nasproti prijazen in če ni to sramota, ne le samo za celi trg, ampak za celi okraj, da se dogajajo v tem trgu take reči, o kojih bodete žalibog morali še preveč slišati? Gotovo nam ne morete izreči lepših želja, kakor je ta-le nada: da pride kmalu velika Sotla, da pa pride tudi nekdo, ki vzame te pošasti iz te zalege, jih vtakne v koš in vrže vse vkup: «Patschen- viertel» in «tristokratenviertel» z našimi malimi izjemami v globine Sotle; tam bi jim bil najprimernejši prostor. Iz Gočove pri Slov. goricah. Volitve za naš okrajni zastop so pred durmi! Da, to je pač nekaj navadnega in brezpomembnega, bo menda marsikdo rekel. Toda le počasi in čujte! V našem okraju je 99 9/io °/n Slovencev, ostalih pa je par Nemcev v zvezi z nemčurji, katerim je vsled njim koristnega poloma pri «voršuskasi» tako visoko zrastel greben, da kar meni nič, tebi nič hočejo postati neomejeni gospodarji celega št. lenartskega okraja: namreč kot voditelji okrajnega zastopa. Ker pa s par svojimi glasovi posilinemškega trga sv. Lenart ter s svojimi bratci pri sv. Trojici ne morejo zmagati, so se lotili istega sredstva kakor Judje, ko so hoteli dobiti Kristusa v svoje roke, uporabljajo vsa sredstva ter iščejo izdajic slovenskega naroda. Pa žalibog kakor drugod, najdejo se tudi pri nas ljudje, ki gredo takim slovenožrcem na limanice. Toda mislim, da še ni prepozno, da se bodo tudi večini teh ljudij odprie oči, da bodo obrnili hrbet tem izvržkom človeške družbe. Bodi mi torej dovoljeno, da izpregovorim tukaj nekaj besed v korist svojim sotrpinom slovenskim kmetom ter slovenskemu narodu v obče. Kakor je znano, so glavni agitatorji sedanjega nam slovenskim kmetom sovražnega tabora lenartski krčmar Sarnec, trgovec Sedminek, dr. Beneš in drugi, ki se radi ponašajo z naslovom «c. kr.» Nadalje pri sv. Trojici, trgovec Golob in «ledrar» Kirbiš. Kar pa se drugih njihovih podrepnikov tiče, katere uporabljajo za svojo korist, kakor »polmiljonarski Peter» in «rejeni lenartski Bürgermeister», niso vredni, da bi jih sploh upoštevali. Povej mi pa, slovenski kmet, ali res hočejo skrbeti ravno ti nemčurski tržani za te in tvoj stan? Poznajo li ti bolje tvoje težnje in potrebe ko ti sam? Toda kaj je njim za te in tvoj stan, to je njim deveta briga. Upoštevajo vas le sedaj, ker ne morejo priti brez vas do vodstva v okrajnem zastopu. kjer bi izkoriščavali vse izključno le za se. Mogoče mi boš oporekal, češ, kakšno korist bodo neki imeli, toda le poglej dragi, z okrajnim zastopom še ni vse, v njihove roke pride potem okrajna hranilnica. Kaj ne, to bi bila zopet za nje mastna molzna krava, ker «voršuskase ni več». Nadalje pride v njihove roke okrajni šolski svet in konečno zidanje cest. G. Sar-necu bi baje zelo dišala lepa cesla k njegovemu vinogradu pri Negovi, katero bi pa morah sezidati mi kmetje s svojim denarjem, ki smo si ga zaslužili s krvavimi žulji. Vrhutega še gojijo stotero in tisočero pobožnih želj, ki so jedino le njim na korist, slovenskemu kmetu pa seveda na škodo. Mislim torej, dragi sotrpini in volilci, da ne boste trobili s temi izdajicami na dan volitve v jeden rog, ki jim je za vaše mošnje, ampak da bodete oddali svoje glasove možem, ki so našega stanu, ki se ne sramujejo, da so Slovenci in kmetje, ki bodo skrbeli za blagostanje celega našega okraja, bodisi pri živinoreji, sadje - ali trtoreji, ki bodo skrbeli, da se bo na naših šolah zmiraj bolj upoštevalo učenje kmetijske stroke. Prepričan sem, da bo večina vas rada dala kaj za to, da bi si znali sami odgojevati strokovnjaški sadna drevesca, ali da bi znali pravilno ravnati z amerikansko trto, umno rediti živino ter bolje izkoriščevati svoja rodovitna polja. Vse to pa ni mogoče brez temeljitega poduka. In ravno na lej podlagi sloni naš gospodarski obstanek in le z umnim gospodarstvom bodemo dosegli lepšo bodočnost. Ali vsega tega vam pač ne bo bolel nuditi vaš nasprotnik, nemčurski tržan; njemu ni mari, da bi se slovensko ljudstvo podučevalo in izobraževalo, njemu je le to ljubo, da se slovenski kmet poneumni iu ponemčuri, da zapije svojo narodnost in kmetijo v njihovih žganjar-nicab in beznicah, pa bi se lahko potem nemčurji šopirili na njegovem posestvu, kmet pa bi mu kot hlapec obdeloval zemljo, ki je bila prej njegova last. Tedaj, dragi slovenski kmetje, predramite se ter se zavedajte, da imate najlepši del lepe Štajerske v posesti, zavedajte se, da velja naš slovenski jezik ravno toliko, kakor nemški, ali katerikoli drugi v uradu in drugod. Bodite prepričani, da bi vam nasprotniki radi vzeli vse, vašo posest in vaš jezik ter nas napravili za hlapce, ki bi delali za njihove rejene trebuščke. Ti pa, slovenska inteligenca, zanimaj se povsod in vsigdar za naše priprosto ljudstvo, ter jo podpiraj in vodi ob vsaki priliki in ne samo v skrajnem času volitve. Spominjaj se, da smo se vsi redili in vzrastli v kmetski hiši in tako borno vsikdar skupno nastopali brez preziranja; zatrli bodemo nemčursko golazen, nam pa odprli lapšo bodočnost v lepih naših slovenskih goricah. Pozor torej na volitve! Pojdimo skupno v boj zoper naše podle sovrage, grde izdajice ter glasujmo za naše može, ako hočemo; da bodo obdelovali tudi še naši 1 otroci isto zemljo, ki jo tako zelo spoštujemo mi, ki so jo spoštovali naši očetje in pradedje. Na svidenje pri volitvah! Gočevski. Iz Žetal. Od vseh krajev dobiš, ljubi «Slovenski Štajerc», poročila, a od Žetal menda nič. Zato sem se odločil jaz par finih povedati. Dne 1. oktobra, to je na roženvensko nedeljo, sem prišel tja v Žetale na božjo pot k sv. Mihaelu. Ko pridem do Podpeči v Dobrini, joče se proti cesti sem, grede k maši, neka žena, vdova. Na vprašanje, kaj ji je, mi pove, da ji je pred kratkim umrl mož in ji prej vse na šnopsu zapravil, tako da je čisto pri kraju. Greva naprej in med potjo mi pripoveduje, koliko da je šnopsarij tu v žetalski fari, konečno prideva do ene in tu se mi porogne že nasproti «Gasthaus», zraven je pa kovačnica, kojo tudi krasi napis v blaženi nemščini. Ta vdova mi pove, da ta kovač je tudi šnopsar in tudi svojo ženo nabije, kakor je njo njen mož večkrat. Ko greva dalje, jo vprašam, če je v Žetalah še kaj več nemških napisov. «O, še, še in tudi ptujskega korundiča je tam še veliko,» mi odgovori. Začudim se, kako vendar priplava ta golazen v to grapo, ker Rogatnica teče proti Ptuju. V tem prideva v vas Žetale. Saprlot, že vidim napise. Zopet se blesti «Gasthaus, Einkerstall, Eiskeller». Mahnem jo takoj v cerkev, ker ne vidim nič slovenskega zunaj v tej grapi za hrvatsko mejo. Po sv. maši grem v farovž po opravkih. Pa kaj vidim tudi tukaj! Samo nemške časnike, nemški pečat. (Op. ur. Se li niste zmotili ?) Ven grede si mislim, pač pristoja v to grapo nemščina, saj iz te grape se ne vidi, kako drugje živimo Slovenci. Žal mi je, da nisem pogledal še na pošto, če je tam tudi «deutsch signal!» Potem jo krenem v neko krčmo. Tam zapazim, da zraven tako dobre domače vinske kapljice pa pijejo fanti, možaki in še ženske ta ljubi rdeči ptujski šnops. Mislim si pač lepe stvari, potem pa res lahko ubogi kmetje morajo sem v Ptuj nemčurjem vozit pod ceno domač pridelek, ker vse, vse podpira tujce, mlado in staro. Nekdo mi pove tudi, da so se stepli fantje pri ponočevanju dne 24. sept. zvečer in da je bil ubit pri tem Karol Jerič. Zločinec je neznan, ker je bila tema. Draga mladina! Poglej k nam v druge fare, kako snujemo bralna in izobraževalna društva, zadruge, tamburaške zbore, katera bi tudi vam Žetalancem privoščil. — Ubil se je tudi tukaj dne 25. sept. Jernej Mohorko pri tresenju kostanjev. Hajdinski romar. Iz ptujske okolice. Vsak, kdor je čital predzadnjega ptujskega «Št—erca», mora se prepričati, da se je njegovemu uredniku popolnoma zmešalo in da ga bo treba čirnpreje poslati tja gor v neko hišo blizu Gradca. Da napada venomer naše rodoljubne duhovnike, se temu ni čuditi, ker vemo, da je ta urednik šprican teolog in da je vsak človek največji sovražnik tega, od česar je odpadel, ali pa pravzaprav doseči ni mogel. Ali da je pričel klobasariti o surovosti na deželi, to je pa že preveč. Le oglejmo si malo, kdo da je take suroveže vzgojil. Dokler ni izhajal «Štajerc», ni bilo toliko ubojev in drugih hudodelstev kot sedaj. To se da dokazati s tem, ker večina teh hudodelcev v ptujskem okraju so bili «Štajerčevi» naročnik' in njegovi privrženci in naj to «Štajerc» oporeka kolikor hoče. Večina takih hudodelstev se zgodi v pijanosti. In kje se ga ti ljudje napijejo? Največji «Štajerčevi» prijatelji in zaščitniki so med drugimi ptujski «šnopsfabrikanti», kakor Hutter, Strašil, Kaiser. Pa proti tem gospodom si «Štajerc» ne upa genili prsta, ker vsi ti so nemčurji. huduje se le nad okoličani. To je ravno tako, kot bi se poreden deček hudoval nad palico, s katero je tepen, ne pa nad onim, ki palico vihti. In še več. Celo Ornig sam, kot načelnik okrajnega zastopa, mesto da bi se prodec licitiral kje v okrajnega zastopa pisarni, kakor je bila navada do-sedaj, ko so še imeli večino Slovenci, zgnal je te ljudi v krčmo svojega svaka pri pošti. Tudi ko je župane povabil na razgovore, moralo se je dotično posvetovanje vršiti v imenovani krčmi. Prihodnjič se bo pa menda tako uradno poslovanje vršilo že v kaki šnopsariji, samo Ornig bo moral seboj prinesti še žemelj in prest, ker «kšeft» je «kšeft» Mimogrede bodi še omenjeno, da sta prav velika «kmečka prijatelja» tudi pl. Fichtenau iz Ptuja in graščak Pongraz iz Domove. Ta dva pridno razširjata ptujskega kljukca in si redita na kmečkih posestvih veliko število divjačine, tako da je pokončanih mnogo poljskih pridelkov in ubogi kmet nima kaj jesti. Ko je pa mera že polna, pati modrijani nasvetujejo, da hoče Ornig k veliki noči razposlati oglase, da hoče dati otrobov «za silo trpečim gospodarjem», misleč, bomo videli, ali bodo znale te uboge pare iz olrobov kruh jesti. — Bog obvaruj, da bi bile te vrstice le količkaj namenjene zagovarjati kako najmanjše hudodelstvo, povedati smo le hoteli, kdo je kriv surovosti na deželi, če ne žganje in «kmečki prijatelji» iz Ptuja. Zastrupiti nas hočete docela z vašimi satanskimi pridigami, vašim «prijateljstvom» in šnop-om. a zapomnite si. gospoda, vse to se bo prejkoslej strašno maščevalo nad vami samimi. Iz Puščave. (Smešno.) V občini Činžat ima ptujski «Štajerc» svojega stalnega agenta, ki se je skrival prej pod imenom «kmet v Faalu». To vam je pa tak kmet, ki ne zna prijeti za^plug drugače ko s kleščami, in tudi kmetije nima; hvali pa se kot «naprednjak in trezen poštenjak». Obnašanje tega «poštenjaka» je podobno onemu steklega psa, ker obgrize okoli sebe vse, kar mu pod zobe pride. To človeče si domišljuje, da samo on je nekaj, vse drugo nič. V začetku tega leta so puščavski farani tega «poštenjaka» tako oklestili s člankom v «Sl. Št.», da je kar zajavkal in menda s «Kroto» vred v lužo skočil, kjer sta oba lepo tiho čepela ter svojim nasprotnikom samo še v žepu pesti kazala; in šele zdaj čez 9 mesecev, ko sta bila «Krota» in njen jezdec (agent) že popolnoma prepričana, da je «Slov. Štajerc» že «Mn», si je upal ta «kmet v Faalu» prijezditi svojo žival iz luže spet na dan. In zdaj je vzel ta «trezni poštenjak» svojo trdo pest iz žepa, zažugal ž njo na vse štiri vetrove ter se začel na hrbtu 9. štev. 19. ptujskega Iškarjota hudo kregati, rekoč: «Preteklo je že nekaj časa, ko je neka klerikalna cunja priobčila iz naše občine nek dopis, vkljub temu pa mislim, da še ni zamujeno na istega par besedi izpregovoriti. Resnično je, da sem se pred par leti zraven kovaštva pečal tudi s krčmarijo, ni pa res, da bi bil točil judovsko brozgo, amoak imel sem vino od zanesljivih krščanskih tvrdk.» Kakor je on sam «krščanski», ker nikoli v cerkev ne gre. «Ako se je ta in tam kateremu mojih gostov v glavi malo zavrtelo, tako mislim, da še tu ni bil nikakršen smrten greh, posebno pa, ker se dobra volja v družbi mojih gostov ni kalila i. t. d. Kakor se ta krotarski krčmar tukaj hvali, ti «trezni» krotarji tedaj niso nikdar pijani, samo v glavi se jim včasih tako «zavrti», da ne vedo kje so in kaj delajo. Dotični pivci pa pravijo, da v glavi se od njegovega vina ni nikomur preveč «zavrtelo», pač pa v želodcu, tako da je dotičnik začel žabo vikati, namreč «Giftno kroto», ki jo je imel ta krčmar zmirom na razpolago na mizi; in to menda on imenuje «dobro voljo». Dalje kvasi ta «poštenjak» nekaj čez druge krčme, da nimajo naturnega vina, kakršno je imel on; potem prežvekuje neke stare ovržene bedarije in konečno obeta svoji ljubici «Kroti», da ji hoče poslati v kratkem neko zanimivo notico iz naše občine. No, pa če bo čakal «korundič», da mu ta agent če: kakih 9 mesecev spet kaj skvasi, potem še utegne «korundič» lakote poginiti. Povemo torej to novico kar mi: Tisti «naprednjak in trezen poštenjak» v Falu je prišel zdaj nekega večera tako «trezen» domu, da mu je morala njegova boljša zakonska polovica v sami srajci uiti na prosto in celo noč tam tako prebiti! Tako tedaj zna ta nemčurski «naprednjak», ki drugim vse mogoče grehe očita, spoštovati zakonski stan. Od tega se tedaj učimo zakonskega življenja. Ta pismouk dobro ve, kaj je Bog Evi v raju zapovedal, da bo morala namreč možu pokorna biti. Ali ta boljša polovica ni hotela biti čisto do smrti pokorna, ker je še malo prej ušla. No, če sp «naprednjaki» okrog ptujskega «Štajerca» že «trezni» tako obnašajo, kaki morajo šelebiti, kadar so pijani! Da se pa ta naš «napredni in trezni poštenjak» ne bo več kregal, preklicujemo tem potom našo trditev, ki smo jo podali pred 9. meseci v «Sl. Št.» in potrjujemo, da je točil ta naš, čt z vse krčmarje krčmar, zares samo naturao vino. Kajti, kdo zamore trditi, da voda, ki mimo t( če, ni naturna. če je bila pobarvana, to nič se de, saj je prišlo tem več «dobre volje» v želodec. Pa še celo tisti grah in pa sadje, koje je ta «poštenjak» dobival od zares krščanskih tvrdk, je bilo vse skupaj čisto Baturno. Torej vse je bilo naturao in kdo mu pa more še kako nepoštenost oponašati ? Če je pa ta človek bivšega g. župnika Grušovnika v ptujskem Antekristu tako blatil, je bil vzrok to, ker je ta gospod, sicer vzoren duhovnik, imel to «slabo» navado, da je učil, da krasti je greh; in to so mu menda otroci, prišedši iz šole, povedali, kar ga je tako razjarilo, da si je potem hladil svojo jezo v ptujskem «korundiču», češ, take nauke naj bi duhovni učili samo otroke slovenskih «trotelnov», ne pa tudi one «nemških» krotarjev, ki so potomci nemških «Raubriterjev», katere božje zapovedi in pa ju-stične postave kratkomalo nič ne vežejo; ker ti «gospodje» so že pred tisoč leti vzeli patent na vsako hudobijo in nepoštenost, torej tudi na krajo in častikrajo. Seveda, kdor bi se drznil našim krotarjem zavoljo kake hudobije, tudi kraje in častikraje, «nepoštenost» očitati, je kazni vreden. Ravnotako je tudi kazni vreden vsak, ki bi tem «poštenjakom» pri enakem poslu hotel konkurirati, ker «raubriterski» patent dovoljuje to samo krotarjem. Tedaj pri teh je vse «pošteno». Opozarjamo Slovence, posebno one okrog Faala in v Puščavi, naj si zapomnijo, kaj se pravi patent. To vam je taka naredba, da je prepovedano drugemu vsakemu to, kar je dovoljeno imejitelju označenega patenta. Potemtakem velja parola molčati, da ne boste čez naše «poštenjake» kaj vun «splavšali», ker bi ti vas zatožili spet pri svoji «kroti» in potem — gorje vam! Saj ste slišali sami, da je omenjeni «kmet v Faalu» i. t. d. rekel, da kdor hoče njemu nepoštenost očitati, mora povedati to njemu v «lice», ali pa ga zatožiti pri «kaki oblasti»; ker on sam si ne upa pred oblast, ker je «prepošten». Velespošto-vanjem Ivan Budilovič. Sv. Barbara v Slov. goricah. Volitve v okrajni zastop v Št. Lenartu v Sl. g. bodo sedaj gorkeje, kakor pred 3 leti in sicer vsled tega, ker «znani kričači» nasprotniki po krčmah s krčmarji vred zabavljajo o vsem, kar je le slovenskega, ter si želijo imeti mešan jezik, tako imenovan «kuhldeuč». Ti ljudje, veliko jih itak ni, ne trpijo zavednih Slovencev, ampak lovijo kaline, imajoči rezilo z obeh strani. In taki ljudje naj bi gospodarili v celem okraju! To so za naš okraj najne-srečnejši ljudski svetovalci, kratko rečeno, zapeljivci dobrega vernega slov. ljudstva, katerega je v našem okraju 98%-99%. Poglejmo si tudi še nekaj na jug in jugozahod našega okraja tje, kjer Se vzdiguje kaj lep hribček Sv. Barbare p. V.! So li tam vsi zadovoljni z našim okrajnim zastopom? Da, kar je zavednih Slovencev vsi, vmes so pa tudi taki, ki se sramujejo materinega jezika, rekoč: najboljše bi bilo, da svoj jezik zatajimo in se vsi po-primemo nemškega. Tako neumnost zveče Štajercijanec Karol Krainz iz Žikarc. Ošabnež je in poveljeval bi že rad v okrajnem zastopu s svojem tovarišem Markužem, ki strastno deluje proti sedanjemu tako vrlo delujočemu okraj, odboru. Kar si pač ta v bučo vtepe, misli, da mora prodreti. Nekaj časa sladko nagovarja volilnega moža, naposled ga pa jeza prevzame ter bi v tem najraje vse pobil in potrl, videč, da ni vsak tako telebastih misli kot on. Da bi tega človečeta na tem jugu ne bilo, bi vsi Barbarčani veseli bili, zakaj pa, ker on hoče vsakemu posili vtepsti svoje mnenje in nazore, s katerim gleda vedno v nemški rajh. Ker je po poklicu mesar, krčmar in posestnik, je po lastnosti prvega večkrat «divji», da se ga vse boji. On zmerja in vleče čez vse, kar ni njegovega bedastega mišljenja in strastno napada s svojo grdo brezobzirnostjo vsako dobro napravo, kjer on ni s svojo besedo privolil. Tudi sedaj o priliki naših volitev v okrajni zastop bi se kaj rad vtihotapil v odbor oziroma v zastop. Zvedeli smo, da on kot volilni mož občine Korene poskuša pridobiti nasprotni nam stranki kolikor mož mu bo mogoče, da bi le delal zgago, nemir. Pa kolikor poznamo zavednega župana F. Šabedra, mu ne bo šel na lim, ker on je mož poštenjakovič. Nadalje so še pri Sv. Barbari 3 druge občine; v Žikarcah je vrli slovenski mož župan J. Bezjak in drugi volilni mož je Janez Šabeder, zanesljiv dober mož. V občini Zimici in Jablanci so sicer dobri ljudje, ali zapeljati se bodo dali od prej popisanega Markuža, kar je škoda ljudem in dobri stvari. Bog naj iztrebi ljubko! Enako se godi v Št. Rupertu v Sl. g. Tudi tu dela zgago naš mesar H. Scllagg. Tega potuhnjenca vzamemo pa prihodnjič na muho. To je tista muha! Sv. Juri V Slov. gor. Vest o volitvah v okrajni zastop vznemirja zadnji čas naše nasprotnike nemčurje, in strah jih je nastopnega dne. Zmage si želijo, ali manjka jim vojaštva, s katerim bi si upali razpršiti naš sedanji tako vrli celemu okraju dobro želeči slovensko značajni okrajni zastop. Vreden tega imena, mislim da smo mi Šentjurčani najbolj prepričani. V svoji sredini imamo sedanjega, ne samo nam, ampak celemu okraju dobroznanega vrlega moža kot okrajnega načelnika, kateri kot kmet pozna naše težnje, kateri hoče in more iz lastnega prepričanja imeti srce, v sedanjih tako žalostnih kmetskih razmerah za svoje sobratno ubogo kmetsko ljudstvo. In da je to tudi v dejanju v času svojega načelstva pokazal, hvale zato smo v prvi vrsti dolžni mi Jurjov-čani in Roperčani. Za ogromno delo in skrb sedajnega okrajnega zastopa pri grajenju okrajnih cest, katere so nam vsi naši nasprotniki v prejšnih zastopih ob času volitve v zvezde zidali, imamo se zahvaliti le sedajnemu zastopstvu, v katerem kot iskreni slovenski kmetje hočejo in morajo storiti to, kar njim veleva njih krščansko pravicoljubno narodno prepričanje. Sedaj pa pokaži ti, pirjovški polmiljonar, kateri hočeš voditi vojsko proti temu vrlemu za blagor ljudstva vnetemu okrajnemu zastopu! Kakšne zasluge pa dičijo tebe iz časa tvojega načelstva? O ja! za samega sebe njih imaš, v tvojih raztrganih hlačah tvoj žep je sicer poln, ali kaj pa ima ljudstvo od tega? In tebi se zopet sline cedijo po tem mestu? Ne boš ga ne, Peter! Predobro te poznamo! Tvoj protinarodni duh, v tvojem nakopičenem bogastvu niti ne more puhteti iz tvojega srca v korist kmečkega ljudstva. Tvoje sladke lisičje zvite besede ti teko iz ust kakor vir izpod skale, ali priduši se pri tvoji umazani nemčurski duši, če so tvoje misli in načrti bili kdaj združeni s tvojimi sladkimi besedami!! Da pa spoznamo privržence več ali manj odvisne od bogataša v raztrgani obleki, spomnimo se pregovora! Povej mi, s kom se družiš, in povem ti kaj si! In na mah jih imamo! Par puhlih butic Roperčkih, par divjih Partinčanov in neki tepec pri Sv. Antonu. Vsi ti pa «nobl» živijo! Ptujska krota naj bo surova ali pečena, biti mora na mizi, ta njih najljubša hrana da. jim potem moč in korajžo, pa tudi bistro pamet, oblatit vse, kar ne vživa le njih hrane. Će je dober kristjan, imenujejo ga «farski podrepnik». Ce je vrl Slovan, potem je «dummer windiger troti». Naj bo kmet al’ siromak, Naj duhovnik, advokat, Če le narodnost pokaže, Že ga z gnusom vsem omaže! Torej dober tek želi vam skriti pušavnik. Iz Frama. Že dolgo časa se nič ni več pisalo o Framu in zategadelj se je že razne snovi precej naku-pičilo. Odkar je zadnji dopisnik omolknil, so naši nem-čurji že precej drzni postali. Posebno isti rujavobradi možiček, ki je pred par leti k nam privandral in njegov brat Andra spet ponosno povzdigujeta njuna grebena. Ta možiček, Hasl po domače, že ima tako oblast, da tukaj svoje delavkinje kar z zaušnicami plačuje. Še ni dolgo, kar je on za tako surovo junaštvo moral plačati par svetlih krone. S kako težkim srcem jih je plačal, ne vemo, pač pa vemo, da mu precej slaba prede, kar nam kaže sledeči dogodek: Bilo je neko soboto opoldne in Hasl je tuhtal, kje in kako bi se dala za nedeljo pečenka dobiti. Hajd! že imam, mislil si je. Tukaj blizu imam soseda, pristnega Slovenca, čigar kokoši pohajajo na zemljišče mojega gospodarja. Tamkaj bode gotovo kaj dobiti in brž je snel s stene rujavo puško in jo ubral proti onemu mestu in kaka sreča! Na njem so se pasle tri lepe kokoši, ki pa niso delale škode, kajti njiva ni bila posejana, temveč samo preorana. Haslu so se sprva hlačke streslo, a navdahnil si je spet nemčurskega poguma in pif, paf, puf, odmevalo je iz bližnjega gozda, po njivi pa je letelo kurje perje. Hajl, Hasl! Res kakšen junak! Izvrsten lovec. Ali vi večkrat s svojo jagersko flinto tako dobro zadenete? Te kokoši ste bolje zadeli, kakor pa lansko leto onega zajca, ki ste trikrat za njim ustrelili in nazadnje ste ga še po njivi lovili in s puško ubili. Ubogi zajček! H kurji pečenki pa vam želimo dober tek. In nad takim človekom naj bi se mirni sosedi ne jezili? Še celo petelin omenjenega gospodarja je v svoji jezi skočil na Haslnovo mejo in razkačen nad takšnim nemčurjem trikrat zaklical: kikiriki, in še dan- danes porogljivo krohota, ko vidi po cesti mimo marširati «kurjo smrt». Ti Hasl! Kedaj bodo češki zidarji gospoda Serbnjeka pokolinjeni? Ti vas v oči bodejo! Kaj ne? Tak je, dragi Framčani, naš Hasl. In če s tem človekom občujemo, potem pravi, da smo «visoki». Nič boljši kakor ta človek, je pa tudi njegov brat Andra. Ko sem prišal nekoč v gostilno, videl sem ga v groznem položaju. Nasrkal se je preveč alkohola in ta je kaj hudo po njem divjal. Podoben ni bil nikakor več človeku, temuč nekemu drugemu. Z nesramnimi besedami je ošteval nekega učitelja, ki je slučajno prišel v Fram in sedel v družbi poštenih Slovencev. Ta revček Andrejček šč ne ve, kdo da mu je slamo iz glave izpraznil, in tak človek se hoče učiteljem rogati, ki so posestniki. Tako izstradani še hvala Bogu učitelji niso kakor ste vi, ki se klatile od gospoda do gospoda, da bi kaj zaslužili, a vas nikjer ne marajo. Bolje je, da greste vi svojega gospoda osle jahat. Spodnještajerske novice. Obesil se je 25. sept. v občini Špičnik pri Sv. Jurju ob Pesnici 22 letni viničarski sin Avgust Lopič. Vzrok je baje nesrečna ljubezen. Pripravljal se je za ta čin že prejšnji dan pri pijači. Dva otroka zgorela sta v okolici Klanci, eden bil je tri-, drugi petletni deček. Šla sta pod streho iskat za mater neke reči, ker pa je bilo temno, sta si posvetila z žveplenkami, pri tem pa vžgala streho. Našli so od njiju samo nekoliko ogorelih kosti. Stariši, pazite na otroke! Brata Z nožem napadel, v Žičah pri Celju je nastal med bratoma Ludovikom in Ivanom Skaletom zaradi dedščine prepir, v katerem je prvi druzemu zasadil nož v vrat. Težko ranjenenega so prepeljali v celjsko bolnico. Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 vin. je dobil od namestništva v Gradcu g. Fran Hoja, abitu-rijent I. državne gimnazije v Ljubljani, ker je rešil iz deročih valov Ščavnice se potapljajočo deklico. Ker se nista mogla poročiti, sta kleparski pomočnik Petschauer iz Gradca in posestnikova hči Josipina ICkl iz Ptuja sklenila skupno umreti. Minolo nedeljo je Petschauer v nekem gozdu pri Gradcu ustrelil Josipino Kikl, Tsi je bila takoj mrtva. Na to je na se trikrat ustrelil, a se le nevarno ranil. Imel je še moč zadati si z žepnim nožem 28 ran proti srcu. Prepeljali so ga v bolnišnico. Mariborsko porotno sodišče. Sedanje porotno zasedanje bavilo se je večinoma z mladoletnimi ubijalci in morilci. — Dne 21. in 22. m. m. je stal pred porotniki 19 letni Anton Manko od sv. Benedikta v Slov. goricah. Obdolžen je bil umora dne 11. majnika t. 1. zvečer, ker je na hinavsk način izvabil svojo znanko 19 letno Terezijo M arku z zi, ki je bila ž njim že osem mesecev v blagoslovljenem stanu, iz hiše njenih starišev in jo v bližini zaklal. Zadal ji je z nožem smrtonosno rano na levi strani vratu. Napisal pa je listek, katerega je položil zraven žrtve, po katerem naj bi Terezija Markuzzi sama si končala svoje življenje. — Da se je bil pred umorom hud boj med njima, dokazujejo rane na morilčevih prstih, v katere ga je umorjenka močno ugriznila. Morilec odločno taji svojo krivdo, dasiravno potrjujejo vse okol-ščine, da je on morilec, tako n. pr. nož, katerega je pozabil pri žrtvi, pisava dotičnega listka, ki se je našel pri umorjenki. Obravnavo je vodil deželnosodni svetnik M a-r o kut ti, državno pravdništvo zastopal državnega pravnika namestnik dr. Duhatsch, zagovornik pa je bil dr. Mravlag. Obsojen je bil na 12 let težke ječe. — Uboj z lopato. 19. jun ja je prišlo na železniški progi blizu Pesnice do prepira med železniškimi delavci, zlasti so pa domači nemški delavci gledali po strani hrvatske delavce. Iz prepira je nastal pretep, v katerem je Ferdinand Rosmann udaril Hrvata Tomaža Halabarca z lopato po glavi, da se je ta zgrudil in še na prenosu v bolnišnico umrl, ker mu je kri udarila v možgane. Ker so porotniki verjeli obdolžencu, da je izvršil svoje dejanje v silobranu, je bil oproščen. — Brata zabodel. Ko sta prišla 23. julija brata Josip in Anton Majcen v Možgancih iz gostilne domov, je začel prvi drugega zmerjati in tepsti z roko po glavi, češ, da se je v gostilni nespodobno vedel. Anton je bil vsled tega tako razjarjen, da je pograbil velik nož in ga zasadil bratu v prsi, da se je ta zgrudil in čez pol ure umrl. Anton Majcen je dobil tri leta težke ječe. — Z nožem zabodel. Enak slučaj se je pripetil med Josipom Pečnikom in Francem Re is m a n om, hlapcema v Selnicj ob Dravi. V prepiru je Pečnik svojemu tovarišu porinil nož v levo stran vratu, da je ta vsled izkrvavljenja umrl. Pečnik je zaradi prekoračenja silobrana obsojen na 10 mesecev težke ječe. — V spanju ukradel. 5. avgusta zvečer je posestnik Mihael Mihelič iz Hudega kota pri Ribnici na Štajerskem popival pri Sv_ Antonu z več fanti, med drugim tudi z nekim Andrejem Kopnikom, ki je videl, da ima Mihelič precej denarja. Ker gostilničar ni imel nobenega pripravnega ležišča, šel je Mihelič spat v deteljo pred gostilno. Ponoči pa je prišel Kopnik k njemu in mu vzel ves denar, nekaj nad 660 K. Zaradi tega je dobil Kopnik 2 leti težke ječe. Konja prebodel je znani celjski S tiger nekemu vozniku iz Levca. Stiger je pridirjal s svojim vozom iz mesta in z vso silo bežeči njegov konj se ni izognil, vsled česar je oje Stigerjevega voza pehnilo konja onega Levškega voznika v trebuh, da so mu takoj čreva na dan stopila. Stiger je znan brzovozec. „Štajerc“, ki je vsakokrat, kadar smo Slovenci zahtevali kako meščansko šolo — molčal ko grob, ki se je drznil pisati, da slovenski kmet za kopanje krompirja in kidanje gnoja ne rabi takšnih šol, se je sedaj začel navduševati za meščansko šolo v Ptuju — seveda nemško! Hinavstvo najpodlejše vrste! Državni in deželni poslanec c. kr. dvomi svetnik dr. Miroslav Ploj je bil v izvanrednem občnem zboru «Murskega Sokola» dne 26. septembra t. 1. izvoljen častnim članom. Po nedolžnem več tednov zaprti. Dne 9. maja t. 1. je zgorelo v Starivasi pri Vidmu v brežiškem okraju poslopje Antonije Pleterske, ob kateri priliki sta zgorel} posestnica in Marija Novšak. Nekaj dni za tem se je zvedelo, da znata 13 letna Marija Jagovc in 15 letna Frančiška Hrušovar natanko izpovedati, kdo je zažgal ter kdo je umoril imenovani ženski in ju oropal. Na podlagi izjav teh dveh ogleduhiej, ki sta orisani od videmskega učiteljskega zbora kot silno zanemarjeni, so zaprli 25 popolnoma nedolžnih ljudij in s tem provzročili dotičnim ne le moralno, ampak tudi veliko materijalno škodo. Poslanec vitez Berks in tovariši so stavili v državni zbornici dne 29. septembra t. 1. v tem ozira predlog, naj se zadeva natanko preišče ter naj se gmotna škoda prizadetih popravi. Zanimivo in značilno je v tem predlogu sledečo: «Ovaduhinja Frančiška Hrušovar trdi, da je podala krive izjave samo, ker sta orožnika surovo ž njo ravnala in jo tako čisto zmešala, da ni več znala, kaj govori. Položila sta pred njo vrv in ji zagrozila, da jo takoj obesita, če ne pove^vsega, kar misli, da je prav. Orožnika sta ji dala denar, sladkor, kavo, vlačila jo s seboj in ji dala piti vina, in ko od početka ni znala ničesar izpovedati, sta jo tepla. Nato je povedala vse, kakor sta hotela orožnika. Prigovarjala sta celo Mariji Jagovc h krivim izjavam. Dal ji je orožnik bankovec 20 K, a ji ga zopet vzel; potem ji je dal zlat, a ga tudi vzel nazaj. Nato sta jo peljala v Šviglovo gostilno na V-dmu, dala ji Vina piti in'jo pijano izpraševala. Eden orožnikov jo je celo ranil z bajonetom in jo tako na surov način prisilil, da je govorila, kakor sta hotela orožnika.» — Lepa slika to! Je-li resnica, dokaže preiskava. Ne bodite neprevidni! Pri prehodu čez železnico v Gaborjih pri Celju bi se bila v torek skoraj dogodila velika nesreča. Dasi je bila pregraja spuščena, je hotel vendar nek kmet čez progo, ko je vlak bil že čisto blizu. K sreči se je spodtaknil prav pred progo, a padel je z glavo ravno na njo, tako da bi ga bil vlak gotovo povozil, da ni vodja lokomotive dogodka zapazil in vlak ustavil. To ni prvi tak slučaj, ki se je dogodil v Gaborjih, in želeti bi bilo, da se nastavi na dotičnem mestu železniški čuvaj. Pogreb poslanca Žičkarja se je vršil dne 2. oktobra na Vidmu in je bil sijajen. Dcvetinšestdeset duhovnikov ga je spremljalo na zadnji pot. V cerkvi je lepo govoril dr. Medved, cerkveno opravilo je opravil opat Ogradi, ob odprtem grobu je pa govoril poslanec Robič. V Maloharni pri Oplotnici imajo zdaj novo občinsko brv, ker je stara bila več mesecev tako slaba, da je pri belem dnevu bilo za treznega človeka nevarno čez njo hoditi. Vsled tega je tudi 29. avgusta zidar Jakob Perbil v vodo padel in utonil. Naj še sedaj kdo reče, da oplotniški Nemci za občino ne skrbijo! Ustrelil se je 2. t. m. v Studencih pri Mariboru sprevodnik F. Auer. Pravijo, da je mož preveč pil. Pri nadomestni volitvi v štajerski deželni zbor je bil izvoljen dne 30. m. m. študent Wastian. Dobil je od 462 odanih glasov 457. Če pomislimo, da je v mestu bilo čez tisoč volilcev, je pač bila slaba udeležba. Raznoterosti. „Štajerčevi“ naprednjaki iz ptujskega okraja. Zadnjič smo dva taka naprednjaka, namreč peka in žu- pana Orniga in njegovega svaka Maksa Strašilčeka opisali le deloma. Ker sta prvaka med netnčurskimi <Šta-jercijanci», smo razkrili, kako «nesebične» namene zasledujeta povsod, da delata za svoj lastni dobiček in za dobiček njune mnogobrojne žlahte tudi tam, kjer trdita, da zastopata javne interese. Rodbine Ornig, Strašil, Blanke, Lepuša zastopajo «javne interese» s kremami, šnopsarijami, raznimi trgovinami. Ornig ima gostilno v Ptuju in Gradcu; naj le skrbi, da dob; v vsakem mestu še koncesijo za šnopsarijo! Potem bodo njegove zasluge za javnost tako velike, da mu gosp. Klary sme preskrbeti kitajski red! Strašili imajo v Ptuju, kjer je Ornig župan, celo zbirko krčem. Svak Makso si je šele pred nekaj leti v Ptuju smel ustanoviti novo šnopsarijo. Bilo je takrat v Ptuju že nebroj velikih in malih žganjetočev, pa Strašilovega ali Ornigovega še ni bilo! Ker ga ni bilo, se je moral napraviti. Kar se da pobasati, to se naj zgodi! Drugod uradi vprašajo, če obstoji potreba, «ob Lokalbedarf vorhanden ist». 'V Ptuju se to ne zgodi, kadar se gre za tako «izvoljene ljudi», za take prvake! Tako je mogoče, da imajo Strašili na Bregu poleg Ptuja šnopsarijo in gostilno, gostilno pri Sv. Roku, na Hajdini, gostilno in šnopsarijo v Mariboru. To so vam dobrotniki ljudstva, tistega ljudstva, kojega žganje duševno in telesno kvari, mori in ubija. Pa ptujski «Štajerc», ki je v službi te gospode, to gospodo le zagovarja in hvali, tu ne najde ničesar grajati. Sram ga bodi! Ja, ko bi moglo biti Kekovega Hanza, tega vzornega naprednjaka, špricanega študenta, bogoslovca, poštnega uradnika, jurista še sploh sram!? On se je zapisal svojati, da more živeti, gre s trebuhom za kruhom, laže in psuje v «Štajercu» poštene ljudi, zagovarja nemčurje, šnops, falote. Nič ga ni več sram. Pred kratkim ga je neki Murko na javni cesti tako klofutal, da j€ kot baraba polna šnopsa na tla padel. Ta «dika naprednjakov» je krulila in zverinsko psovala, dokler ni prišel mestni policaj. Ta je pobral na cesti Drevenšeka, duševnega očeta ptujskega «Štajerca» in ga je spravil spat. Krepke zaušnice je dobro prespal; Murka tožiti pa se ni upal. To je Ornig, Strašilov naprednjak. Tudi Žampa, Vrabelj in Visenjak so lahko ponosni na take oklofutane naprednjake in na one ptujske gospode, ki se takih ljudi v boju zoper poštene Slovence kot orodje poslužujejo! Vi kmetski možje, ali vas ni sram družbe, v kojo vas je slepa strast, maščevalnost, nemškutarenje zapeljalo? Zdravnik Trajtel v Ptuju. Tega moža nam je poslal deželni odbor v Ptuj, službo ima v bolnišnici. Ker mu pa ta plača ne zadostuje, dobil je tudi službo pri okrajni bolniški blagajni. To je tudi eden tistih, kateri Slovenca živega ne more videti, ki pa rad pobere vsaki «groš», četudi ga plača Slovenec. Tak mož sedi v mestnem občinskem zastopu! Ornig ga je tudi res spravil notri. Slovenski ne razume, pa denar mora tudi od Slovencev dobiti; zato ga je sodnik Glas napravil tudi za sodnij-skega zvedenca. Slovenskim zdravnikom ni tieba nič zaslužiti, zato je le Nemec na svetu. Zdravnik Trajtel je tisti mož, ki je svoje dni stavil predlog v mestnem zasfopu, da naj mesto ne da dela nobenemu slovenskemu delavcu, ampak le nemškemu. Trajtel pa se pusti v bolnišnici in tudi pri okrajni bolniški blagajni s slovenskim denarjem plačevati. Ta mu nikakor ne smrdi. Pa s tem še nima dovolj. Pobasal je tudi zdravniško službo pri «aligem. steierm. Arbeiter-Kranken- und Unterstützungs-kassi». Težko ga je dobiti doma, ker ima v bolnišnici dovolj posla. Kadar pa je doma, pili zobe, nima spet časa. Moralo bi se spet čakati. Kako pa pridejo stranke od bolniških blagajn do tega? In kdo more siliti bolnika, da se zaupa ravno Trajtelnu? Ta bolniška blagajna naj poskrbi drugega zdravnika, kateri ni smrten sovražnik vsega slovanstva; če tega ne stori, treba je misliti in delati na izstop članov. Razmere pri 87. pešpolku, že večkrat smo hoteli poročati o neznosnih razmerah slovenskih vojakov pri 87. pešpolku; toda molčali smo v upanju, da bode vojaška oblast, koji je obnašanje nemških častnikov, posebno stotnika Henrika Pischely, od Pulja do Gradca predobro znana, sama kaj ukrenila. Za danes hočemo navesti le nekoliko, kaj vse si dovoli stotnik H. Pischely, ta strastno zagrizem sovražnik Slovencev, ki vsakokrat, pri vsakem vežbanju vojakov kaže, da je, akoravno je njih stotnijski poveljnik, najhujši sovražnik slovenskih vojakov in jih zasramuje z najgršimi psovkami, kakor: «Du verfluchtes windisches Schwein», ali «dieses verfluchte windische Gesindel» ali, «das Lügen liegt schon im Blute der windischen Nation» i. t. d. Ravno radi takšnega ravnanja z vojaki zapletel se je bil ta mali možek v obravnavo, ki se je vršila pred vojnim sodiščem v Trstu; kako je tam odletel, nam ni znano, samo toliko smo se prepričali pri letošnjih orožnih vajah, da je še vedno tak, kakor je bil. V vasi Lisano pri Pulju prišel je v gostilno, kjer so hrvatski mladeniči pevali mile narodne pesmi. To je Pischely-ja toli razkačilo, da je ves srdit in rudeč kot rak stopil med hrvatsko družbo in oblastno zapovedal, da naj takoj umolknejo. Toda skupil jo je. Sin gostilničarja, ki je bil tudi pri tej pevajoči družbi, mu je s krepkim glasom rekel, da tu nima stotnik ničesar zapovedati, on naj zapoveduje v vojašnici in ne v gostilni in naj pusti mirno družbo pri miru. Ko je nek desetnik vračaje se v vojašnico v Pulju mrmral polglasno: «Hej Slovani!» in ga je srečal stotnik Pischely, hitro je spoznal stotnik napev pesmi, vstavil desetnika in mu zaukazal, naj hitro pokaže bodalo, da bi zapisal številko. Desetnik pa mu odvrne: «Cernu kazati številko bodala, ker bi bila vendar sramotno za-me, ako bi se bal povedati svoje pravo ime. Zovem se J. J., desetnik 6. stotnije». V Celju je po končanih orožnih vajah Pischely kaznoval tega desetnika z zaporom 5 dnij, zato ker je polglasno mrmral napev pesmi: «Hej Slovani!» -- Ko so pa v Celju dne 25. avgusta letos zvečer na dvorišču male vojašnice kakih 8 vojakov aktivnih in rezervistov na vse žrelo tulili protiavstrijsko pesem: «Die Wacht am Rhein», o, takrat se pa ni zganil noben častnik. Pa še več si upa stotnik Pischely. Ko smo po dokončanih orožnih vajah dospeli v Celje, kjer je bilo treba zopet izročiti vso vojaško opravo, pride Pischely-ju spet nekaj dobrega na misel. Zbral nas je in nam začel jako sladko na srce govoriti, kakor kak agent, naj da vsak rezervist 6 vin in ves znesek bo on sam nesel neki (nemčurski) perici, da bo oprala tiste platnene vojaške hlače, koje so itak vsi vojaki morali vsled ukaza že v Pulju oprati, tako da so bile bolj snažne nego takrat, ko smo jih dobili. Poveljništvo 87. pešpolka vprašamo, je-li istemu to znano, ali je celo ona zapovedala pobirati doneske za pranje hlač? Res je to mali zahtevek za posameznika, toda proti temu se moramo postaviti, ker drugače pride Pischely-ju morda še na misel, da pri prihodnji orožni vaji agituje pri rezervistih, naj zložijo toliko svoto, da se ž njo pokrijejo dolgovi, ki jih ima «Deutsches Haus» v Celju. Imamo še več gradiva o Pischely-ju, kakor tudi drugih častnikih. Se še vidimo. Ptujskega „Štajerca“ bi naše uredništvo rado videlo, in sicer zategadelj, da bi vedelo, kaj je zadnje čase sklobasaril. Nismo ga že videli od štev. 13. t. 1., dasi smo pisali par gospodom v Ptuj ponj; pa ga menda nobeden teh nima. Ker smo tudi mi radovedni, naj se nas kdo «usmili». Nemci in nemčurji znajo ceniti moč časopisja. Zanimive podatke o gmotnem stanju in podpiranju ptujskega «Štajerca» obelodanil je zadnji «Naš Dom». Mi pa vemo, da je «Štajerc» tudi še od drugih stranij prejel kot podporo prav velike zneske, kar smo deloma v našem listu že svoječasno povedali. «Naš Dom» je namreč razodel: «Trgovska in obrtna zbornica mu je naklonila 1000 kron podpore, da bi lažje farbal slovenske kmete. Nemška mariborska šparkasa mu je dala že enkrat 1000 kron in drugokrat 500 kron, da bi izneveril Slovence svojemu materinemu jeziku. A nima blagoslova! Letos se mu zopet presneto slabo godi in razposlal je na spodnještajerske nemškutarske trgovce in krčmarje beraška pisma, naj ga podpirajo v boju proti koristim slovenskega kmečkega ljudstva. Beraškemu pismu je bil priložen račun in enemu naših ured-nikovičev se je posrečilo, dobiti tak račun tudi v roke. Ta račun nam odkriva zopet velikansko lažnivost «Šta-jerčevo» in njegovo brezmejno nesramnost. Na čelu vsakega «Štajerca» stoji, da se tiska 14.000 natisov. To so prve besede na «Štajercu» in te prve besede so velika laž. «Štajerca» se tiska, kakor stoji v računu, samo 8000 natisov, a posameznih naročnikov ima le 6400. Drugo število se pošilja trgovcem in krčmarjem, ki so nemikutarskega mišljenja. Ti delijo «Štajerca» sicer zastonj, vendar ga sami v Ptuju plačujejo. Vsled tega dobi «Štajerc» naročnine 15.200 kron. Za inserate in posamezne prodaje dobi «Štajerc» 2466 kron. Vseh dohodkov ima torej ta «kmetski» prijatelj 17.000 kron. Za tisk in razpošiljanje plačuje 11.470 kron. Ostane še mu torej lepa svota, a vkljub temu berači. Zakaj? Gospodje okoli «Štajerca» dobro živijo! Za svoje «delo» se jim plača vsak mesec 300 kron. Za' potovanje je v računu 200 kron! Za telegrame i. t. d. 500 kron!!! Kratkomalo, nazadnje nastane pač ob koncu računa naenkrat primanjkljaj. Letos bo baje manjkalo 4575-30 kron, in zato svoto beračijo sedaj okoli pri nemškutar-skih trgovcih in obrtnikih. Kdor ima glavo na pravem mestu, razvidi, da je «Štajerc» nemčursko trgovsko podjetje, ki ima namen, z lažmi, obrekovanjem in hujskanjem delati nemir med slovenskim kmetskim ljudstvom!» — Tako torej. Onih par nemčurjev na Spodnjem Štajerskem toliko žrtvuje za vzdrževanje svojega glasila, a naši Slovenci imajo za take stvari večinoma samo lepe besede, druzega pa nič! Res, čudež je, da se je naš list vzdržal in da mu je vnaprej zagotovljeno življenje. Kako smo pri tem izhajali in živeli, naj zamolčimo; povedali bodemo enkrat tudi to. Več menda ni treba!! 0 volitvi v slovenjebistriški okrajni zastop se nam še poroča: Za slovenjebistriški okrajni zastop vršile so se v zadnjem času dopolnilne volitve v skupini kmetskih občin in veleposestva. Kmetske občine so se prav dobro držale; brez najmanjše agitacije zbralo se je na volišču 69 kmetskih volilcev, ki so z veliko večino — 46 glasov proti 23 — izvolili g. Blaža Pernata, veleposestnika v Ritoznoju. Nasprotnemu kandidatu Zafosch-niku iz Spodnje Nove vasi se je kar zavrtelo v glavi, ko je videl, kako malo upoštevajo njegovi stanovski tovariši njegove nemškutarske zmožnosti, in urnih krač je zbežal k svojemu zaščitniku Stigeju potožil mu svojo bol ob toli samozavestnem nastopu naših mož. To je oni kmet, ki je ob priliki deželnozborskih volitev tako strastno priporočal trgovca Stigerja za poslanca in zavračal kmeta Thalerja. To je tisti Zafošnik, ki je kot bi bil znorel sredi mesta v zasmeh meščanstva kričal: «Stiger je naš slovenski poslanec! Živijo Stiger!» In ta človek, ki tako pljuva v lastno skledo in se štuli med gospodo in prezira svoj lastni stan in rod, si domišlja, da ga bodo pametni možje volili za svojega zastopnika! Ne, ne, Pavle! Minevajo časi, ko se je kmetsko prebivalstvo klanjalo nemškutariji. Naš kmet se zaveda svoje veljave in sovraži izdajalstvo ter se sramuje neznačajnežev', ki sami sebe tako malo spoštujejo, da tlačanijo svojim naj-hujšim tovražnikom. Pač pa je bil ta Zafošnik voljen v skupini veleposestva, katere volitve se Slovenci niso udeležili! Z nem-šliutarsko stranko sta v veleposestvu volila tudi kmeta Auer iz Vrhloga in Inhart iz Kočnega. Slovenski kmetje! Zapomnite si ta dva moža, ki Vam usiljujeta nemško gospodarstvo! Da ju ni sram ! Zunanje novice, Kf,0 poljubovanju v starem veku. Stari Rimljani svojih žen niso poljubovali iz ljubezni, temuč da so zvedeli, ali so žene v njihovi odsotnosti pile vino. — Stari Grki so silili svoje žene jesti čebulo, češ, da jih v moževi odsotnosti ne bo nihče poljubljal. Arnavtski provali v Srbijo. Arnavti so zopet z veliko četo prekoračili srbsko mejo in napadli srbske obmejne straže. Vdrli so globoko v srbsko zemljo ter se utaborili pri Jelenski Reki, kjer so prežali na posamezne srbske patrulje. Ko je prišla v bližino srbska patrulja pod poveljstvom Blagote Delibašića, so jo Arnavti napadli iz zasede, ubili njenega poveljnika in ranili več vojakov. Po tem junaškem činu so zbežali in se umaknili na turško ozemlje. Ako ti arnavtski napadi ne bodo ponehali, še lahko pride do vojne med Srbijo in Turčijo. Žena pisala svojemu možu ljubavno pismo. «Prava Crvena Hrvatska» poroča: Ivan P., oženjen in oče četvero otrok, se je zagledal v neko mlado Hercegovko. Žena pa je za ljubavno razmerje svojega moža kmalu 10 — zvedela, ker je našla v njegovem žepu pismo Hercegovke. Žena je brž pisala svojemu možu s pisavo, ki je bila podobna Hercegovkini ter z njenim podpisom. V pismu ga je prosila, naj zanesljivo pride v torek ponoči ob polu 12. uri v Gradac k nekemu gozdiču. In res je mož rekel v torek opoldne svoji ženi, da bo prišel pozno domov, češ, da ima mnogo posla. Žena je zvečer odšla v Gradac ter za dogovorjenim grmom čakala moža. Točno ob polu 12. uri je začel v bližini Ivan veselo požvižgavati, nakar stopi pred njega žena z vprašanjem: «A ti si, Ivan?» Mož začudeno odgovori: «O! Kako pa prideš ti ob tej uri sem? Jaz sem prišel sesamo hladit in čisti zrak vživat.» Nato se je začel obračun in ubogi Ivan je ves razpraskan komaj ušel ženinim nohtom. Iz četrtega nadstropja je padel v Trstu 40 letni delavec Ivan Pettaros. Priletel je na tlak in se mu je gla\a vsa razbila, da je bil takoj mrtev. Žrtev vojaške strogosti. V domobranski vojašnici v Karlovcu je umrl pred kratkim nadomestni rezervnik Mesič. Čeprav je bil Mesič bolan, je moral vendar opravljati razno delo, spati na tleh, iti na vaje itd. Ubogi vojak je podlegel naporu ter umrl v vojašnici. Vojaški predpisi določajo strogo, da ne sme noben bolnik ostajati v vojašnici, marveč mora takoj v bolnišnico. Tako bi se bilo zgodilo tudi z Mesičem, če bi bil imel polkovni zdravnik kaj usmiljenja ter bi bil proglasil Mesiča nesposobnim, ga poslal domov ali vsaj v bolnišnico. Zdravnik je bil sicer oštet, ali to ne povrne življenja nesrečnemu Mesiču, družinskemu očetu. Koliko stanejo brke? v neki vasi na Nemškem se ljudstvo bavi z zanimivim slučajem. V neki gostilni si je dovolil neki zidar svojemu tovarišu, ki je zaspal, za šalo odstriči brke. Ko se je ta prebudil in videl, kaj se je ž njim zgodilo, zagrozil se je svojemu drugu, da ga toži. Ta mu je pa raje plačal 80 mark (96 K), nego da bi se dal tožiti. Ko je pa nekdo drug s svojim tovarišem ravno tako storil, je bil obsojen od sodišča samo na 6 K kazni; ker je oškodovanec zahteval odškodnino, gaje nakazal na civilno pot. Vendar je malo upanja, da bi kaj dosegel. Generala Steslja je zadela kap ter mu je leva polovica života ohromela. Njegov položaj je nevaren. Jugoslovani. Vse zemlje, na kateri žive večinoma kompaktno Jugoslovani (Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari) obsegajo 420.000 kvadratnih kilometrov, t. j. ravno toliko, kakor vsa Japonska, nekoliko manj kot Francija ali Španija. Jugoslavija pa je 1 7a krat večja kot Ogrska, 11/t krat večja kot Britanija in Irska, ali Italija, 11/s krat večja kot Pruska, 13 krat večja kot Švica, 13 krat večja kot Nizozemska in 14 krat večja kot Belgija. Uspeh kirurgije, v Bordeaxu so nekemu možu pri požaru zgorele trepalnice, da mu je bil obraz vsled tega grdo popačen. Ondotni kirurg, dr. Legrange, je možu z leve roke odrezal toliko kože z dlako, kolikor je bilo potrebno ter jo prilepil namesto trepalnic. Gez deset dni se je koža prirasla in oči so imele zopet trepalnice kakor poprej. Portugalska kraljica Amalija je izprašana zdravnica. Ko se je nedavno peljala skozi mesto, zapazila je gručo, ljudi, ki je stala okoli neke nezavestne deklice. Kraljici je izstopila, velela prenesti deklico v bližnjo lekarno, kjer jo je sama preiskala in spravila k zavesti. Deklica je bila modistinja brez zaslužka ter je morala še mater preživljati. Oslabela je vsled gladu. Kraljica je zadostno poskrbela za njo in mater, čez par dni pa je izročila deklici klobuk, ki ga je sama nakitila na svoj način. Obenem je kraljica pokrila enak klobuk. Ker se tudi v Lizboni bogate dame ravnajo po kraljičini noši. je hotela brž imeti vsaka tak klobuk, ki jih ni znal nihče drugi v mestu tako lično nakititi kakor imenovana deklica po kraljičinem vzorcu. In tako je imela mlada rno-distinja hipoma čez glavo dela in zaslužka. Lazarusovo tovarno na Reki je zažgal Srb Milan Popovič, kakor je sam priznal, iz sovraštva do Židov. Zapuščina barona Alfonza Rotschilda, ki je nedavno umrl v Parizu, znaša 940 milijonov frankov. Francoska država dobi na predpisanih davkih 21 milijonov, vdova 470 md jonov, oba otroka pa po 234 milijonov. Tat ki je ovadil tatu. Na gorišfeo policijo prišel je te dni neki K., ki je ovadil nekega drugega, da je v kavarni «Central» ukradel dve srebrni žlici. Policijskemu nadzorniku pa se je zdel ovaduh K. sam sumljiv in dal ga je preiskati. In res so našli tudi pri njem srebrno žlico, katero je K. ukradel v isti kavarni. Trstu grozi nevarnost. Kraljeva komisija v Rimu je povodom predpriprav za italijanski trgovinski pomorski zakon izdelala nov program, na podlagi katerega naj bi se Benetke izvolile za glavno postajo, za emporij pomorske trgovine. Iz Benetk naj bi se nanovo napravile nove ladijske črte na vse kraje. Ako bi se to uresničilo, bi grozila našemu ladjeplovstvu velika nevarnost in v prvi vrsti bi bilo oškodovano naše pristanišče Trst. Srbi in naša narodna kava. Kakor se nam poroča, so trgovci na Srbskem sklenili, da ne bodo več naročali in prodajali Frankove kave, marveč bodo odslej jemali Cirilovo in Zvezdno kavo iz Ljubljane. Zavedni srbski trgovci so dali napraviti lepake in jih razširili po vsi kraljevini, v katerih naznanjajo narodu ta svoj sklep in ga poživljajo, da naj ne kupuje druge kave, kakor to, ki jo trgovci naročajo iz Ljubljane. Tudi srbski časopisi priobčujejo isti poziv. Kakor čujemo, se je za Srbijo že naročila velika množina kave iz Ljubljane. — Beležimo to vest z največjim zadoščenjem, zakaj s tem svojim činom so Srbi pokazali, kako se dado praktično uspešno izvrševati načela slovanske vzajemnosti. Gast jim! Naj bi jih posnemali Slovenci in se učili od njih narodne samozavesti. Srečen zakon. Meseca aprila letos se je kanadski milijonar Whitney seznanil v New-Yorku v nekem hotelu z neko telefonistinjo, ki jo je najprej bogato obdaril, kmalu nato pa poročil. Whitney je bil 70 let star, njegova nevesta pa 22 let. Prepotovala sta par mesecev najlepše kraje, sedaj pa je milijonar v Concordu, kakor po programu umrl ter zapustil «neutolažljivi» vdovici 40 milijonov kron. Bombe na Kitajskem. Zarotniki v Pekingu so napadli takozvano reformno komisijo z bombami ter ubili štiri uradnike, ranili pa nad 20 oseb. Naročniki,»?. šiajnal Ste li storili svojo dolžnost in naročnino o pravem času ponovili? Proda se tako] iz proste roke malo posestvo pod jako ugodoimi pogoji. Posestvo meri 3 orale. Hiša in in hlevi vse v najboljšem stanu se nahaja četrt ure od Maribora. Več pove glavni zastop banke «Slavije» v Mariboru. J| s šestimi delavnimi osebami 11 se sprejme 1. oktobra na Marofi EBB v Trnovcih blizu Pragerskega. Več se izve pri taistem oskrbništvu. Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka «Vydra». Juhne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe). Oblati (specialiteta: .Dessert delicat' in masleni oblati). Šumeči limonadni bomboni «Ambo>. Dišava za pecivo uri pop. v Nar. domu v Slovenjem gradcu. Za obilen obisk se prosi. — Darila se sprejemajo v Narodnem domu. koji k svojim! Zaveden Slovenec! Kupuj svoje potrebščine le pri Slovencih. S tem boš ukrotil svojega naj večjega sovraga in najhitreje pripomogel do osamosvojitve slovenskega naroda. 1 . ; » ; ■ Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje! Pozor! Citaj! Slabemu moč! -j Pakraškc kapijice in slavonska zel, to sta danes dve najpnljubljenejši ljudski zdravili med naro dem, ker ta dva. leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krč.r, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odslranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron ; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 107, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. 1511—9 Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija. RS >N ■H O n o Z ■. : 'Si s z { to** C W2 ® S: ■š Š u g O. ~ O) O) +-* •'”5 •J- C3 žn >CJ C/5 > o on Kj z o Za gospode učitelje! Izšel je lično vezan, jako praktičen z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja na Kranjskem, Juž. Štajerskem in Primorskem, z oseb-■im staležem kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva in z ročnim zapisnikom za šolsko leto 1905/06. Sestavil učitelj v Ljubljani. Cena; Za 75 učencev 70 vin., za 100 učencev 80 vin., za 125 učencev 90 vin., za 150 učencev 1 K. Naroča se pri tiskarju in založniku Iv, Pr. Lampretu v Kranju. faiDo za mlinarje. Ker smo naš umetni mlin prenovili (rekonstruirali) in nove stroje postavili, imamo torej cilindre za moko, za sortiranje, dalje trijerje, lupilne stroje, stroje za gris čistiti, mlinske šipe, vretena (Wellen) i. t. d. Vse to se nahaja v prav dobrem stanju in je malo rabljeno. ®0p Proda sc "’lpg po izredno nizkih cenah. fi. Jurca in sinovi == Ptuj. =s PI ? Spominjajte ob vsaki priložnosti družbe OlU V Ciin« sv. Cirila in Metoda! Kupujte narodni kolek! Želodčne bolečine, slabosti, bljuvanje, slab tek, zabasanje, gorčica, krčni in nervozni popadki povzročajo hude posledice, ako se zanemarjajo. — Zdravniška pripoznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporoča v tem slučaju Fellerjeve rabarbara - krogljice z znamko «Elsa-Pillen>, 1 zavoj (6 škatjic) 4 krone, in E. V. Fellerja, Stuhica, Elsni trg, Hrvatsko, 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic za 5 kron. Fellerjev rastlinsko esenčni fluid z znamko. Vsak zaveden slovenski trgovec na Spodnjem Štajerskem in Koroškem ve, da je naš list „Slovenski Štajerc“ tudi njegov zvesti prijatelj. Da se naš list prav hitro in močno razširi, obrača se vodstvo „Slovenskega Štajerca“ do Vas s pozivom, da vsak od Vas prevzame prodajo tega lista. V vsakem mestu, v vsakem trgu in pri vsaki fari se bode zamoglo našega lista mnogo številk razprodati, zraven pa bode prodajalec imel še lep dobiček. Kateri trgovec hoče naši sveti narodni stvari koristiti, ne bo opustil lepe prilike in se bo takoj o tej zadevi pismeno do nas obrnil, da mu priskrbimo potrebno dovoljenje. Kateremu trgovcu v teh krajih ni narodnost in boljša bodočnost deveta briga, ta se bo zanimal za to ponudbo. Treba je le, da se nam naznani, s kakšno trgovino se dotični trgovec peča, v kateri občini obstoji njegova trgovina in koliko je hišna številka dotične trgovine. Toraj, junaki, naprej in na delo za narod! — 14 — Ugodna prilika za penzijoniste, krčmarje ali obrtnike. Lepa hiša s hlevi visoko pritličje, vse zidano in z opeko krito, z lepim razgledom, se proda. Vse izgleda kakor novo. V hiši se še sedaj izvršuje krčmarska obrt z dobrim uspehom. Hiša obsega 4 sobe, shrambo, kuhinjo in veliko klet. Ako se želi, se proda tudi zraven sadni in huhinjski vrt in nekoliko njiv za ceno 3500 gld. Hiša leži 5 minut od žel. postaje. Naslov pove upravništvo cSlov. Staje’ca». Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv Marka TV glasovite in ne nadkri-Ijive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Posebno odstrsn,ujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter ozdravijo vsak sriavoho). One delujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar in izmeček, odpravijo naduho,, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Te prr-ženejo velike in male gliste ter bolečine po teh povzročene. Tudi delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter «koliko» in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in od te izvirajoče bolesti. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in «madror.u» in zato ne bi smela manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo v „fffiestni lekarni v Zagrebu«. Naročuje se edino in točno le pod naslovom : Mestna lekarna v Zagrebu, Markov trg št. 80 poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa se povzame. Manj kot en ducat (12 steklenic) se ne pošilja. Cena je naslednja, in sicer franko na vsako pošto: 1 ducat (12 steki.) 4 £ — v. 4 ducati (48 steki.) 14 K 60 v. 2 „ (24 „ ) 8 ., 6 „ (60 „ ) 17 „ — „ 8 „ (36 ,, ) 11 ,, Priznalnih pisem imam na tisoče, da jih ni mogoče vseh tukaj ponatisniti, zato navedem imena le nekaterih gospodov, ki so s posebnim uspehom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Barentiričič, učitelj, Janko Kišur, kr. nadlogar, Štefan Barčic župnik, Ilija Mmič, opančar, Zofija Vuhelič, šivilja, Jožef Seljanič, kmet i. t, d Mestna lekarna v Zagrebu, )Yiarl(oV trg št. 80, poteg cerile sV. jVtarKa. Ustanovljena leta 1860. Ustanovljena leta 1860. I Poljskih delavcev vsak dan bolj pri-a manjkuje in kmetovalec že danes brez BS pomoči poljedelskih Strojev polja obdelovati in pridelkov obdelati ne more? Kdor si pa kupi stroj, naj si omisli zanesljivo dobro blago. Poljedelci pozor 11 11 ..1---BS I -—-----JJl'2=SSL!25ZS2L^i.rr.'.'.VT? Najboljše in najzanesljivejše stroje, posebno pa slamoreznice priporoča čistilnice proste in najboljše, kakor tudi Trgovina z železnino „BÜSItilLlJR“ P. Majdič v Celju. Posebni ceniki strojev brezplačno. — Zaloga posod za mleko. — Nepremočljive vozne plahte. ..... Traverze in cement. 1 Pripoznano najizvrsinejši jekleni isljnufij bran©, valarji, stroji za sejati «Agrikola», amerikanski stroji za kositi otavo, deteljo in žito, stroji za obračati seno, grablje za seno in žito, stiskalnice za seno in slamo, preše za vino in sadjevec. Hidraulične preše, mlini za grozdje in mečkači za grozje, mlini za sadje, brizgalnice za trs in zelišča, aparati za sušenje sadje in zelenjave. Mlatilnice s patentovanimi valjično - maznimi legarji za ročno, vitalno in motorno silo. Vitalne naprave sa vlačilno živino, čistilnice za žito, trijerji, reblače za koruzo, rezanice za krmo s patentovanimi maznimi logarji, rezanice za repo, mlini za slamo, soparniki za krmo, peči s štedilnimi kotli, premikajoče se sesalke za gnojnico in vse druge poljedelske stroje se izdelujejo in razpošiljajo v najnovejših, z darili Natančni ceniki zastonj in poštnine prosto. obdarovanih konstrukcijah. Iščejo se zastopniki in prekupci. PH. HAVFABTH St Go., DUNAJ II \1 Ustanovljeno 1872. Taborstrasse št. 71. 1000 delavcev. Odlikovana z več kot 550 zlatimi in srebrnimi kolajnami i. t. d. 55 Najboljši in aajfinejši čaj na sveta! Melange iz naj-finejšlli in najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikatesnih trgovinah. Na debelo razpošilja: I bi dr ca Tea Import Compani Trst. Glavna zaloga: A. Jurcev naslednik Alojzij Senčar v Ptuju. Zahtevajte pri nakupu Ui-ü ili lilo i lilo „jelen11. Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „Schicht“ in varstveno znamko „jelen“. Dobiva se povsod! Ustje (Ćeško) JURIJ SCHICHT Ustje (Češko) največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. 54 Varstvena znamka. Pozor! Slovenske rodoljube uljudno prosimo, da nam blagovolijo naznaniti dobre in poštene agitatorje za razširjevanje našega lista osobito iz onih krajev, kjer je še najbolj treba narodne zavesti, ker nameravamo takim agitatorjem poslati v to svrho po en celi lanski letnik in letošnje številke „Slov. Štajerca“ brezplačno. Ne zanašajte se d ug na drugega! Toliko truda pač lahko vsak rodoljnb žrtvuje za našo dobro stvar. Prskajevalec in tvrdka za izvoz vsakovrstnih živil v lastni hiši Jan. JESv. Sirca v Kranju Kranjske klobase, napol prekajene, majhne, ena 10 kr., kila 1 gld.; velike, ena. debelo rezana 20 kr. Salame, izdelane ä la vieue, kila 80 do 85 k\ Krakovske, zelo dobre, kila 1 gld. Salame iz gnjati zelo dobre, priporočljive in priljubljene, gld. 1'52. Ogrske salame, prima, kila gld. 1'80. Gnjat (šunka) s kožo in brez kože, kila 1 gld. Gnjat brez kosti (Rollschinken), kila gld. l-20. Pleče (Rolbchulter) brez kosti kakor gnjat, kila 95 kr. Cesarski kos (Kaiserfleisch), srednje masten ali pust, mešani del. kda 82 kr. Prekajen Špeh s kožo ali brez kože, kila 82 kr. Svinjske glave, prekajene, ločene od kosti, kila 48 kr. Svinjski jezik, kila gld. 1'20. Goveji jezik, kila gl. 1’20. Salame, trde, ä la ogrske, kila gld. 1\50. Brinjevec, pristni, naravni, liter od 70 kr. do gld. 1'30. Slivovee, pristni, naravni, liter 70 kr., 1 gld. in gld. 1'30. — Pogoji: Pošiljam edino le po povzetju in to od 5 Kg naprej. — Vse je pripoznano kot dobro blago. 67 A Staojs braeilDili vlog oai! Stanje rezervnega zaklana 19 milijonov kron. nad 659.000 kron. t JVtotna kraiilnica IjnMjansfc A fr fr fr fr t fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr ' na JÄestscnt trgu zraven rotovža sprejema hranilne -vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 40 0 ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sorejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne Dranünice. Posoja se na zemljišča po 4 s/t °/o na leto. — Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/# izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred n. pr. v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menjice in vrednostne papirje. Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik o dobrih solidnih in cenenih urah, zlatnini in srebrenini 59 Hans Konrad prva tovarna za ure v Mostu (Brüx) št. 1375, Češko Nikelnasta anker-remont-ura, sistem Roskof-patent, z nikelnasto verižico in futralom gld. 2'25, 3 komadi 6'50 gld., 6 komadov gld. 12'50. Ista z dvojn. pokrovom gld. 3'50. Pristna srebrna remontoir-ura, odprta gld. 3-80, Pristna srebrna oklopna verižica gld. 1-20. Nikelnasta budilka gld. 1'45, 3 komadi 4 gld., s ponoči se svetečim kazalnikom gld. 1'65, 3 komadi gld. 4 50. Za vsako uro strogo reelno triletno pismeno jamstvo. Nobene rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se denar vrne! rp» Ceno češko posteljno perje .„TrClIlI-- 5 kg novega skubljenega K 9 60, boljšega K 12'— r ^ ~'*~***3 belega, jako mehkega, skubljenega K 18 —; 24 kg snežnobelega, mehkega, skubljenega 30 K, 36 K. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 35 Benedikt Sachsei, Lobes 198, p. Plzen na Češkem Jranca grenki vrelec istinit reprezentant grenkih voda. (Od medicinskega oddelka dunajske splošne bolnišnice.) 69 r Cjebljassfr frcdihta banKa v Ljubljani. podružnica V CcioVcu. podružnica V Spljetu. Akcijski kapital 2,000.000 E. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. — Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. <3 Promese izdaja k vsakemu žrebanju. VinHuIuje in dcVinHulujc VojašK* žeuitniflsKe KaVcijc. Eskomt in inkasso menic. Borzna naročila. Promet s čeki in nakaznicami. m Ustanovljeno 1. 1S3ŽŽ. i Priznano najboljše © e 0 H Ulj Udu: Udi V c zmlete s stroji najnovejše sestave, t H a © prekašajo vsako konkurenco po w & © ** finosti, ki omogočijo z jako majhno 9 Ci« u množino pobarvati veliko površino, 3 Ö razpošilja K y 3 © •m po nizkih cenah a as ’S 0 ti Adolf jtauptiann ■5 0 c S5 fc v £jtst»ljani © • M prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga M 1 slikarskih in pleskarskih predmetov. i JL 3iuMani canUji dobe se brezplačno.