Poštnina plačana v gotovini. Štev. 34 Ljubljana, petek, 14. septembra 1928. Leto Ul. Posamezna številka Din 1*50 izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno. <5 Din četrtletno. Za ino-zemstvo 10 Din mesečno* Uredništvo in uprava Ljubljana. Dravski Jmi. Karla Marksa trg 2. dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik In ?zdaia?«f!i Alojz Kosold, Ljubljana. — Odgovorni urednik Tone Praprotnik, Moste, Baraka Kodeljevo. - Tiska tiskarna »Slovenija«. Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman v Ljubljani. Vsak obrat, vsaka vas imej' dopisnika za »ENOTNOST4*. ENOTNOST DELAVSKO-KMEČKI LIST Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite sei V ši proletarci in proletarke, na plan! Zberite se okrog Delavsko-Kmečkega Republikanskega Bloka, ki edini vodi borbo proti Koroščevem režimu, režimu nezakonitosti in nasilja! Proti sistemu Glavnjače! Proti zakonu o zaščiti države! Koroščev režim — r&ilm nezakonitosti in nabila. Tajni »blejski pakt«, ki ga je sklenil pred poldrugim letom Korošec potom Vukičeviča z vladajočimi »temnimi silami«, je udinjal SLS režimu hegemonije srbske buržuazije tako kot se mu je bila prej udinjala Pribičevič-Žerjavova SDS. V tistem momentu, ko je SLS kot najmočnejša slovenska stranka stopila na to pot izdajstva in verolomstva, smo predvidevali, da nastopa nova era trpljenja za deloVno ljudstvo Siovenije. Prvi dar so bile batine žandarjev, ki so padale v Bohinju po gorenjskih delavcih in kmetih. Nato je šlo preko terorja ob lanskih volitvah (razpuščanje shodov, popisovanje naročnikov »Enotnosti«), preko prepovedi prvomajskih manifestacij, preko belgrajske Glavnjače do zadnjega protikomunističnega pogroma. V tem pogromu se je Koroščev režim razgalil popolnoma! V vsej nagoti se sedaj kaže pred delovnim ljudstvom Slovenije sramotno izdajstvo SLS, storjeno z blejskim paktom. Ves petleten besedni boj proti centralizmu za avtonomijo Slovenije — je imel edini namen: prevarati slovensko kmetsko ljudstvo. Vse kričanje proti terorju PPŽ režima nad delavstvom — je imelo en edini namen: prevarati slovensko delavstvo. Vsakdo, kdor ima oči in svojo glavo, mora to danes uvideti. Poročajo nam iz poedinili industrijskih krajev, kako so zmajevali z glavami ob zadnjih preiskavah ■J.lavci, ki so zadnja leta sledili SLS. Saj morajo za vraga — polagoma uvideti, kako jih je nesramno prevaralo kapitalistično vodstvo SLS! Ko je Korošec postal ministrski predsednik, je objavil, da hoče njegova vlada spoštovati zakon. Centralizem naj le ostane, obljubo avtonomije je požrl, obljubo demokracije ie zatajil, na obljubljene pravice kmetov in delavcev je pljunil, samo eno obljubo je dal, da bo njegova vlada vlada zakona, j Nova obljuba — novo izdajstvo! Koroščev režim je v svojem protikoinunistič- • nem pogromu z nogama in rokama pogazil zakone', j In to ne v Macedoniji, kjer je že menda 10 let kundak — zakon, temveč v pokrajini »najbolj urejene uprave«, v Sloveniji. Danes navajamo dvoje kričečih primerov, kako Koroščev režim uvaja policijsko samovoljo in jc postavlja nad zakon. 1.) Čl. 11. vidovdanske ustave pravi: »Ponoči smejo policijski organi vstopati v privatno stanovanje samo ob nujni potrebi in pa takrat, kadar so iz stanovanja poklicani na pomoč.« Iz spodaj objavljenega poročila o ponočnih manevrih trboveljske žandarmerije je razvidno, da so v Trbovljah in v Hrastniku policijski organi izvršili 14 preiskav med 11. in poltretjo uro ponoči. Na pomoč (niti proti komunizmu niti za komunizem!) niso bili klicani. Tudi o nujni potrebi ni govora. saj ni bilo nobenega kaznjivega dogodka, no- j benega protimilitarističnega ali revolucionarnega , upora! lepi gorenjski kot sliko dežele, ki se nahaja v obsednem stanju. Kamor se je oko ozrlo, povsod je zagledalo bliščeče se bajonete naših orožnikov. Že na vse zgodaj so navalili na stanovanja naših sodrugov in pričele so se preiskave, ki pa so ostale povsod brez uspeha in ni bil nihče aretiran. Preiskave so se vršile tudi pri nekaterih socialpatriotih. da jim bo zopet dana prilika, da trobijo v svet, da so tudi oni revolucio-narci in preganjani itd. PONOČNI MANEVRI ŽANDARMERIJE V TRBOVLJAH. V noči od srede na četrtek prejšnjega tedna jc pojačena trboveljska žandarmeriia izvedla protikomunistično akcijo. Ob 11. uri zvečer .ie obiskalo 5 žandariev, 2 občinska policaja in še 1 nevesekdo stanovanie, klet itd. s. Šuštarja, ki je miren človek in pod božjim nebom nima drugega greha na sebi, kot da je — naročnik »Enotnosti«. Nato je obiskala patrulja po vrsti s. Habrko, socialdemokrata Ri-nalda, s. Slapšaka, občinskega odbornika DKRB, oba brata Bastiča, Zagorca, brata Gorjanca, ^am-ra, Grabnarja, Rudarski dom in poleg tega tudi trgovca z usnjem in kolesarskimi potrebščinami Požuna, ki so ga socialisti postavili za predsednika nedavno ustanovljenemu delavskemu kolesarskemu društvu ter celo socialpatriotski Delavski dom. Manevri žandarmerije so bili končani okrog pol treh zjutraj. V Rudarski dom je prišlo ob dveh 18 žandar-jev pod komando žandarskega poročnika in izvršilo preiskavo v zadružni pisarni in v čitalnici. Tu bi bili kmalu zaplenili — enega celega človeka, ki je šel mimo. Žandarji so ga zasliševali, kam gre in ker ni hotel izdati svojih skrivnosti, so mu prigovarjali, naj le pove. Povedal je. da gre k punci. Žandarji so sedaj hoteli vedeti, kako se ta punca piše. Ko jim je tudi to zaupal, ga^ se^ niso izpustili, ampak mu je poročnik napravil se žepno j vizitacijo ... r .MOVOLJE NAD ZAKON, KOT MACEDONI-Z . ;1JA SLOVENSKE UPRAVE. G. Korošec, ta vlada naj je vlada zakona? To ji torej izpolnitev vaše poslednje obljube? Spominjate na svetopisemskega Roboama, ki j. ;b nastopu vlade-izjavil zastopnikom judovskega 1;: .'.stva: »Doslej so vas šibali s šibami, odslej vas bomo s škorpijoni!« * Kaj je storiti? Ves delavski razred Slovenije mora vstati na noge proti temu režimu nezakonitosti, nasilja in terorja in ves delavski razred Jugoslavije mora vstati proti režimu Glavnjače, ki se iz belgrajske Glavnjače širi po vsej državi, v slovenske industrijske kraje in v hrvatske vasi. V tem boju se more proletariat Jugoslavije zanašati samo na enega resničnega pomočnika, na mednarodni proletariat in njegovo solidarnostno akc;;o. A uspeh njegovega boja je v prvi vrsti odvisen od njegove lastne moči, boievne pripravljenosti in od tega, v koliko bo zamogel široke mase tlačenega kmetskega Jjudstva pritegniti v tej borbi na svojo stran izpod pogubnega vpliva meščanskih strank, tako viadnh kot opozicionalnih. KDKoalicija je ravno tako nesiguren in gotovo prevaro ter izdajstvo obetajoč »zaveznik«, kot je bila SLS pred štirimi, petimi leti. Težke so posledice one iluzije, ki jim je tedaj nasedlo slovensko kmetsko ljudstvo in del delavstva, namreč iluzije, da je bil besedni boj SLS proti belgrajski reakciji iskren. Tako kot je tedaj kapitalistično vodstvo SL^> stremelo le za večjimi drobtinami pod mizo vladajoče srbske buržuazije. tako tudi kapitalistično vodstva SDS z vso svojo ostro opozicijsko kampanjo proti temu režimu nima namena, da radikalno spremeni vladajoče stanje in poruši sistem Glavnjače, temveč njegov' cilj je le, da dobi večji delež na izkoriščanju delovnega ljudstva Jugoslavije. V tej smeri je rešitev zgolj in samo za po-edine klike kapitalistov, ni pa v tej smeri rešitve za delavno ljudstvo Jugoslavije, za izmozgavano kmetsko ljudstvo, za zatirani proletariat, za zatirano in zapostavljeno slovensko, hrvatsko. makedonsko ljudstvo. REŠITEV TEH VPRAŠANJ JE MOGOČA LE Z RADIKALNO SPREMEMBO TEGA STANJA, S PORUŠENJEM SISTEMA GLAVNJAČE Z UK1NJENJEM ZAKONA O ZAŠČITI DRŽAVE, Z UNIČENJEM TEMNIH SIL! Šele potem more zaveti nov. svež veter na mesto tega težkega, zatohlega, dušečega ozračja reakcije! Nov, svež veter prostega delav-sko-kmečkega osvobodilnega gibanja! Nov, svež veter iz globin delovnega ljudstva, ki bo stopilo na pot spremembe družabnega reda, iz mraka v svobodo! K temu cilju vodi le borba Delavsko-Kmec-kege Republikanskega Bloka, borba avantgarde proletariata. Eno najsramotnejših vlog igra social-patriotska partija, ki je navaden kupljenec režima (v prvi vrsti potom Delavskih Zbornici), ki je objektivno navaden agent Koroščevega sistema Glav-rjače, ki je — kot je to žalostno — denuncijant policije! Neprestano pada v hrbet avantgardi Proletariata, zasleplja in korumpira pod zaščito režima gotove plasti delavstva in zanaša vanj demorali-zacijo! Zato mora biti ena prvih naših Parol -v sedanjem političnem položaju: DELAVSTVO, OD SSJ, KI SODELUJE S POLICIJO IN REŽIMOM PROTI REVOLUCIONARNEMU PROLETARIATU! VSI PROLETARCI IN PROLETARKE NA PLAN! ZBERITE SE OKROG DELAVSKO-KMEČKEGA REPUBLIKANSKEGA BLOKA, KI EDINI VODI BORBO _ PROTI KOROŠČEVEM REŽIMU, REŽIMU NEZAKONITOSTI IN NASILJA! PROTI SISTEMU GLAVNJAČE! PROTI ZAKONU O ZAŠČITI DRŽAVE! PROTI TEMNIM SILAM! _ PROTI MILITARISTIČNO - FASISTOVSKI DIKTATURI! PROTI HEGEMONIJI SRBSKE BURŽUAZIJE! PROTI SISTEMU KAPITALIZMA IN IMPERIALIZMA! dolžne nemške delavske pesmi. Preistave so se vršile pri sledečih ss.: Alojzu Jerebičfik, 1. Mit-njek, A. Salamon, Jesenškovih, Kolarju, A. Kapli in drugih. K temu samo eno: Zdaj vemo, če je na vladi g. dr. Korošec, gre vse hudičevo pot. Pa kaj bo takrat, če proletariat nekoč zamahne in krikne: Dovolj, do tu in ne dalje?! Pozabiti se ne sme tudi to, da so naravnost s satansko škodoželjnostjo zahahljali socialpatriotje tisto jutro, ko so zvedeli o preiskavah. In mi, ki to pišemo, povemo še to: Prav dobro razumemo Poklekovo natolcevanje »tistih šest jih je, ki so nam trn v peti« in ono, kar je dejal pred leti neki socialist, sicer v pijanem stanju: »komuniste smo demincirali, jih denunciramo in jih še bomo«. To razumemo te dni še podvojeno. Vse to samo mimogrede. Nobenih nagobčnikov nimamo več. In bomo spregovorili. Vladitnirin. SEPTEMBERSKA OFENZIVA NA TRBOVELJSKI VERDUN. (Drugo poročilo iz Trbovelj.) Naskok žandarmerije in policije ob 12. in 1. uri ponoči na mirno speče rudarje in njih družine z napovedjo hišnih preiskav. Kaj takega, kar počenjajo orožniki in policija na ukaz oblasti pod notranjim ministrom in min. preds. Korošcem, menda človeštvo sploh še ni doživelo. Ali smo v Afriki, ali smo na fronti ali pa med divjo zverino v džungli? Delavca, ki je ponoči. Kb se vrača domov, vinjen in malo bolj glasen, zapro in kaznujejo z globo, ker zakon veleva, da ne smeš kaliti nočnega miru, sicer si kaznovan. Orožništvo pa ne spoštuje zakonov. temveč jih krši in sredi noči dela nemir in preiskave. Poleg v prejšnjem poročilu navedenih sta imela preiskave tudi ss. Hruševar Alojz in Vranešič Jože. Kaj so iskali? Saj rudarji drugega itak nimamo kot dolga veliko, in praznih loncev, raztrganih oblek in čevljev ter obrabljeno pohištvo. Dolgov nam niso hoteli zapleniti, temveč so nam jih pustili še za naprej. Pobrali so nam pa slike s. Vulča, osme obletnice Zaloške ceste in prvojunijskih žrtev. Slike naših padlih žrtev so nam odnesli, a iz srca nam jih niso iztrgali! Pripomniti pa moramo, da g. Korošec ne pošlje orožnikov in policije k podjetju TPD, da bi tam napravili preiskavo in pregledali račune, skrite in neskrite stomilijonske dobičke, ki so izžeti iz krvi rudarjev — jugoslovanskih državljanov potom sramotno nizkih plač in pretiranega dela. G. Koro-; šec, namestnik Kristusa, ali to ne vpije v nebo? Tudi ne pošlje g. Korošec orožnikov in policije, da preišče praznovanje rudarje, da ugotovi vzroke, zakaj se rudarje, ko pridejo v službo, nažene domov, kar se kar naprej dogaja. Tudi ne pošlje orožništva g. Korošec,-da bi preiskavalo, kafto se z delavstvom postopa, kako reka:eri pazniki z nesramnimi in grdimi izrazi pitajo delavce in delavke, ki so pri njih vse drugo, le ljudje ne ... E, vemo, da je g. Korošec in njegova družbica preozko zvezana s profitarji IPD, da zato njegovi organi ne delajo tega, temveč nasprotno preganjajo uboge rudarje, ki naj bi potrpežljivo čakali — na oni svet. ODGOVOR RUDARJEV NA VSE TO MORA BITI: UPOSTAVITEV MOČNE BOJEVNE VŠE-RUDARSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE, KI BO 'MOGLA PROTI TPD IN PROTI KOROŠCU IZVOJEVATI RUDARJEM - TRPINOM VSAJ VSAKDANJI KRUH. Očenaš slehernega zavednega rudarja mora dahes biti: NA DELO ZA RUDARSKO STROKOVNO ORGANIZACIJO! Trboveljski trpin. Or ju na razkrinkana kot tolpa razbojnikov! IZ BOJAZNI, DA NE BI BIVŠI ORJUNAŠ PERIC IZDAL ZLOČINOV, KI JIH IMA ORJUNA NA VESTI, SO GA KRANJČEVI OŽJI BANDITI USTRELILI. — KDO JE UMORIL FAKINA? — ORJUNAŠI = VLOMILCI, BANDITI, MORILCI, ROPARJI. — 7 ORJUNAŠEV ARETIRANIH. — ZAHTEVAMO STROGO PREISKAVO! Pred par dnevi je bil skozi okno ustreljen bivši Orjunaš Egidij Peric v Ljubljani. Sigurno je že, da je bil umor organiziran in sicer s strani Orjune. Aretirali so že 7 Orjunašev, med njimi čelnik inž. Marko Krajnc in Andrej Verbič, urednik Orjune. Kako je prišlo do tega? Po razpustitvi Orjune. je ta delovala tajno dalje pod vodstvom inž. Krajnca, ki je imel organizirano nekaj ožjih zaupnih ljudi. Med temi so bili zlasti: Verbič, Peric, Kukec, prof. Prosenc, dr. Ce-puder. Ker jim je primanjkovalo denarja, so pričeli ropati, ubijati, krasti, organizirati atentate na Orient-expres etc. To jim je tudi uspelo. Izvršili so vlom v Prestranku na Primorskem, kjer so iz carinske blagajne uropali 180.000 lir. Bilo je tu udeleženih 6 orjunašev. dva so na begu ustrelili, 2 sta bila Primorca, dva pa (Samsa in Šolar) so prijele jugosl. oblasti. Ta dva pa sta že oddala j ves denar tročlanski komisiji, ki naj dela z denar-. jem po »uvidevnosti«. (Pred sodiščem sta bila se-! veda oproščena!) Na račun tega denarja so si nabavili avtomobile, Krajnc pa je imel prav moderno motorno kolo. Eden izmed te trojice. Drejče Verbič, je na ta račun živel v Berlinu. Enako so zasnovali atentat na ministra Ninčiča, kar pa so zamudili, ker jih je zmotilo pivo. Potem so hoteli napasti Orient-expres in ga oropati. Določili so;12 orjunašev, med njimi Egidija Perica. Ta pa se je ustrašil in ni maral iti, Krajnc, »der Rauberhaupst-mann«, se je sprl ž njim in Peric je izstopil iz organizacije. Krajnc in njegovi so. ga zasovražili, a ker je Peric vedel za vse te zločine, so se ga hoteli znebiti. In pred dnevi je bil ustreljen skozi okno svojega stanovanja. Egidij Peric pa je zapustil beležnico,, kjer so opisana vsa ta zlodejstva, in ki se zdaj nahaja v rokah policije. Točno so opisana tam vsa ta raz-bojništva, vlomi, umori, hantiranje z nakradenim denarjem. Nas to ne zanima tako. Mi smo že zdavnaj ugotovili, da Orjuna ni drugega kot razbojniška banda, ki ima svoj izvir v fašizmu, fašizmu pa je tekla zibelka med kalabreškimi roparji. Gre nam pa za slučaj našega sodruga Fakina. O tem zločinu so v tej beležnici enako ohranjene beležke, opis celega dogodka. Na podlagi tega se'je zločin nad Fakinom izvršil tako-le: Pri spopadu v Trbovljah so zajeli nekaj talcev, med njimi Fakina iz Zagorja. Krajnc je dejal, da ga treba takoj ubiti. Drugi so dejali, da bi ga naj prepeljali v Ljubljano in tam v neki kleti obsodili in justificirali. Orjunaš-čelnik Zajc je pri Krajncu protestiral, da bi (Fakina ubili, Krajnc pa ga je napadel: »Boš tih, smrkav poba!« In dva člana Orjune sta odpeljala Fakina v kamnolom in ga ustrelila. Ta dva naj bi bila po Periču neki Tischler in Kolar, prvi iz Ljubljane, drugi iz Rakeka. ki sta pa zdaj že oba umrla. Prvega so ubili italijanski stražniki pri nekem ropu v Istri. Tako Peric. Vendar mi v to dvomimo, zakaj izgleda, da je Peric nalašč obdolžil ta dva, ki sta že mrtva in bi s tem Fakinova zadeva bila na Plenili so po stanovanjih žandarji slike žrtev 1. junija, slike proslave Zaloške ceste, Liebknechta in Lu-xemburgove ter slike s. Vuljča. Poleg tega so zaplenili tudi državi nevarno brošuro o komercializaciji, ki jo je spisal s. Gustinčič. Tak plen je torej dobil g. Korošec s svojo po-jačano žandarmerijo v Trbovljah. HRASTNIK. V noči 4. in 5. septembra t. 1. je dobila trboveljska žandarmerijska postaja nujno povelje od velikega župana ljubljanskega, in sicer: Izvršiti hišne preiskave pri vseh komunistično osumljenih delavcih in delavkah. Mi se takim stvarem prav za prav nič ne čudimo. saj preiskave — te se dandanes češče in skorajda vedno vršijo, ali metoda, s katero se hoče gospod Korošec proslaviti pri takem postopanju, , ta. ta pač zasluži nekaj besed. ! Potem ko so dobile orožniške postaje ojačenja in ko je nastopala noč — po tri do štiri patrulje, broječe po osem ali še več orožnikov — nastopajo v imenu zakona po hišah. In preiskujejo, iščejo. In glejte, včasih popreje tega ni bilo, danes, ko je Korošec na vladi, se je pričelo z ravno istimi načini preganjanja kakor za časa ruskega carizma. Zakaj carska Rusija je bila v tem pogledu nepre-kosljiva in njena tajna politična policija z imenom »Ohranka« je bila ona policijska inštitucija, ki je uničila neštetov ruskih zavednih proletarcev. Tudi pri nas — eto, se je pričelo na podoben način. Ponoči, celo noč je žandarmerija vršila preiskave, dasiravno nikdo ne ve, čemu to nočno kaljenje miru Komunizem, celice, in še kaj, vse to se je hotelo žandarjem. da odkrijejo in izsledijo — nu. končni rezultat preiskav je bil ta, da so našli v orostorih »Svobode I in II« dvoje starih nemških kniig in nekako sabljo, služečo pri dramatičnih iKrah In pri s. Kozarju so zaplenili knjigo, ki se dobi v vseh jugoslovenskih knjigarnah in se to ne morda kakšne politične vsebine, temveč cisto ne- Amsterdamska internacionala proti enotnim strokovnim organizacijam. Angleške in nemške delavske strokovne organizacije so imele te dni svoje kongrese. Angleške strokovne organizacije so imele svoj 60. strokovni kongres v Swanseau, Zveza nemških strokovnih organizacij pa v Hamburgu. Po nalogu amsterdamske strokovne internacionale sta imela oba kongresa tudi nalogo, da zavzameta stališče proti opoziciji, t. j. proti tistemu delu organiziranega delavstva.’ ki hoče, da se med amsterdamsko internacionalo in Rdečo Strokovno Internacionalo stvori enotna fronta in enotna internacionala. Tako proletarsko opozicijo imenujejo socialisti razdirajočo in delavce, ki se s tako opozicijo strinjajo, imenujejo komunistične razgrajače. Nimamo še na razpolago sklepov angleškega in nemškega strokovnega kongresa. Vendar moramo ugotoviti že danes, da je v amsterdamski internacionali splošna tendenca, izobčiti iz strokovnih organizacij vse elemente, ki ne odobravajo amsterdamske taktike, ki je doprinesla delavskemu gibanju že vse polno razočaranj in neuspehov. In medtem ko ta internacionala odklanja enotno fronto proletariata in se skuša osvoboditi pritiska naj-zavednejših proletarskih borcev, sede njeni zastopniki za eno in isto zeleno mizo skupaj z zastopniki kapitalizma in podpisujejo s kapitalisti po kapitalistih izdelane mednarodne konvencije glede delavstva. katerih konvencij se itak nobena država ne drži. Naši domači socialisti, ki že davno »čistijo« svoje strokovne organizacije od nevarnih dekali-stičnih elementov, so se kajpak razveselili dejstva, da se bo tako »čiščenje« začelo tudi na Angleškem in v Nemčiji. Obenem bodo očitali dekalistom raz-bijaštvo, ako si bodo delavci ustanovili svoje samostojne, res vseproletarske organizacije, kjer se nobenega delavca ne bo vprašalo za strankarsko prepričanje. Tako torej socialisti vseh narodnosti najprej izobčajo delavce iz svojih organizacij. Tako prisilijo izobčene delavce, da si začno ustanavljati svoje organizacije, potem pa očitajo tem delavcem razbijaštvo. Proletariat se seveda vsega tega ne bo vstra,-šil. Se ne straši belega terorja nobene kapitalistič-no-klerikalne reakcije, se ne bo plašil niti socialističnih groženj. Ideja enotne proletarske fronte je že na pohodu in so o njej prisiljeni govoriti celo voditelji narodnih in krščansko-socialnih delavskih organizacij. Bodo prisiljeni že se z njo baviti tudi socialisti. Morda celo prav kmalu! STAVKA STEKLARJEV. Dvanajst tednov že vztrajajo v borbi sodrugi steklarji za večji košček kruha. Firma »Abel« hoče na vsak način izstradati steklarje ter jih prisiliti h kapitulaciji. Steklarji pa so trdno odločeni, da vztrajajo v borbi do zmage kljub vsemu. Naša dolžnost pa je. da podpiramo moralno in materialno sodruge borce, da bo zmaga tem sigurnejša. miren način pozabljena. Vsekakor pa bi se to Ždaj lahko dognalo, če le ne bo spet preiskava zatisnila oči in rekla: »Ne vidim nič!« Tako je namreč bilo 1. 1924. Krajnc in Verbič sta bila takrat obtožena in postavljena pred poroto. Dan pred razpravo pa sta bila oba na brzojavni ukaz ministra pravde izpuščena. O tej zadevi so se vodili pri celjskem sodišču spisi (Vr. VIII.. 510—1. 1924), kjer je točno narisan situacijski plan Kukenbergove krčm^, kjer so sodili Fakina in kjer so priče točno izjavljale, kje so sedeli člani orju-naškega prekega soda, izjava priče Mauerja, ki je pod prisego izjavil, da sta Fakina sodila Krajnc in Andjelinovič (brat sedanjega ministra). Te spise treba vsekakor vzeti ponovno v pretres in čisto lahko bi sodišče našlo morilce Fakina. Nikakih upov nimamo, da bo preiskava prinesla stvarne rezultate. Zakaj važna so vprašanja: Kako da so lahko hodili Orjunaši čez mejo v Italijo ropat in krast? Katera »vplivna osebnost« ima tu svoje prste vmes in katera ščiti Krajnca, kot piše »Slovenec«. Kdo je to? Samo, major J., kot piše »Hrvat«? So mogoče hodili Orjunaši čez mejo špio-nirat in so kradli in ropali samo mimogrede? Čemu sta bila Samsa in Šolar oproščena na tajni razpravi, dasi sta sodelovala pri ropu v Prestranku? Vse to nam pravi, naj si nikar ne delajmo iluzij, da nam bo ta preiskava odkrila tudi morilce Fakina in da bi isti bili kaznovani. Mi prav radi verjamemo, da stoji za Kranjcem neki mogočen patron, kot lahko tudi verjamemo »Jutarnjem listu«, da je bil pohod v Trbovlje plačan. Mi dobro vemo, da je gospodar dneva rabelj, in da je dolga, organizirana družba mednarodnih rabljev: Noske, Mussolini, Horty, Primo de Rivera, Cankov, Pri-bičevič, Kbrošec... In čisto razumljivo nam bo, če bi pri vseh teh dokazih. ' da so orjunaši organizirali in izvršili'vlome in rope v Prestranku, snovali atentate na Orient-expres in Ninčiča, da so organizirali krvavi pohod v Trbovlje, sodili in justificirali sodruga Fakina, da so zmečkali roke s. Juvanu, da so ustrelili bivšega Orjunaša Perica, — zadušili preiskavo, izpustili bandite, ki bi se potem fotografirali in svoje fotografije prodajali kot »žrtve nacije«. Saj je v naši lepi domovini polno zločincev, le v kaznilnicah jih ne najdeš. Polne pa so ječe naših sodrugov, ki so jih zaprli, ker se borijo za osvobojetije delavcev in kmetov. Tem pravijo, da so snovali teroristične akciie. Zdaj imate za Orjunaše dovolj dokazov, TU UPORABLJAJTE ZAKON O ZAŠČITI DRŽAVE. ZANJE ODPRLTE VRATA NA STEŽAJ. Proti svetovnemu fašizmu — enotno falango svetovnega proletariata! Proti morilcem Liebknechta in Luksem-burgove. Vlada in Fakina — za zvezo delavcev in kmetov. Ne pozabite, sodrugi, da V TRBOVLJAH LEŽI POKOPAN SODR. FAKIN! k« 1' «9 Kral!“ Ahmed Zoeu. 25. avgusta je bil Ahmed Zogu, predsednik republike Albanije, izklican za kralja te s petrolejem obdarjene deželice. Za to navidezno smešno opereto pa se skriva čisto nič smešna aktivnost italijanskega imperializma. Ahmed Zogu, kupljen agent Mussolinija, ima biti albanski krajj, da garantira trajno gospodstvo fašistične Italije nad Albanijo, da daje temu go-spodstvu gotovo »legitimnost« (zakonitost). Upor proti predsedniku Albanije Ahmed Zogu, bi pomenil notranjepolitično zadevo albanske državice; upor proti kralju Ahmed Zogu pa pomeni zločin proti »principu legitimnosti«, ki ga lahko vse »legitimne« sile Evrope — v prvi vrsti Italija — smatrajo za upor proti njihovim načelom vladanja. Ta misel je nedvomno doprinesla k porodu operetne ideje napraviti iz Albanije kraljevino in postaviti Ahmed Zoga za kralja. Kdo je Ahmed Zogu? Fant šteje sicer šele 34 let, ima pa zelo burno preteklost za seboj. Ni bil vedno agent Mussolinija; deij časa je vodil posle za beograjsko vlado, ki se ni zanimala nič manj za Albanijo nego Mussolini, čeprav z manjšim uspehom. 1924 je nacionalni upor Fana Nolija vrgel tedanjega predsednika Albanije Ahmed Zoga, ki je pobegnil s svojo bando v Beograd. Tam je užival odkrito podporo jugoslovanske vlade. Z njeno pomočjo in z denarjem Anglo-Perzianske petrolejske družbe, je zbiral na jugoslovanskih tleh več tisoč mož broječo kontrarevolucionarno armado; predvsem so to bili Vranglovci, ki jim jugoslovanska vlada še danes nudi gostoljubnost. S to armado je zopet zasedel Albanijo, kjer se je dal zopet »izvoliti« za predsednika. Jugoslaviji se je izkazal na ta način hvaležnega, da je pristal na neznatno korekturo jugoslovansko-albanske meje. Največji dobiček cele akcije gre pa Anglo-Perzianski družbi, ki je dobila petrolejski monopol za celo Albanijo, čeprav je bilo mnogo ugodnejših ponudb drugih petrolejskih družb. Jugoslavija ni mogla biti dolgo vesela svojega albanskega uspeha. Mussolini si je znal (z denarjem) zasigurati Zogujevo prijateljstvo. Jugoslovanska vlada, ki se sama nahaja stalno v posojilnih težkočah. ni mogla držati koraka, ker za Albanijo velikanski upravni in vojaški aparat (ki edini drži Zoguja pokonci) požira velikanske vsote denarja, ki jih Mussolini, v interesu svoje balkanske politike, rad žrtvuje. Italija je Ahmedu Zogu dovolila posojilo 50 milijonov zlatih frankov. Kaj ta vsota pomeni, razumemo šele, če pomislimo, da znašajo letni izdatki Albanije 23 milijonov, dohodki pa le 15 milijonov zlatih frankov. Denar je nesel italijanskemu imperializmu dobre obresti: 22. novembra 1927 so sklenili italijan-sko-albanski vojni pakt, ki pomeni proti Jugoslaviji naperjeno postavitev Albanije pod italijanski protektorat. Albanija je sedaj domena Anglo-Perzianske družbe, na drugi strani pa tudi italijanskega imperializma, ki rabi to deželo kot najvažnejšo postojanko za obkoljenje Jugoslavije, t. j. za osvojitev celega Jadrana in hegemonije na Balkanu. To pozicijo si hoče Mussolini zasigurati s tem. da postavlja Ahmeda Zoga za kralja. Zogu ima v Albaniji za sabo le veleposestnike, plačano armado in upravni aparat. Strašno izžeto ljudstvo Albanije mrzi Zoga iz dna duše, kar se bo prej ali slej izražalo v uporu proti njegovi diktaturi. V Albaniji se ponavlja znapa igra. Saj se še spominjamo vpostavitve princa Wieda za albanskega vladarja po nemškem cesarju Viljemu. Ta pustolovščina se je končala s tem, da je albanski narod Wieda izgnal. Tudi je ta pustolovščina precej doprinesla k poostritvi mednarodnega položaja v Evropi pred svetovno vojno. Sedaj nam ponavlja Mussolini isto igro, ki lahko doživi isti konec kakor prva. Vojna nevarnost na Balkanu je dobila novo in nevarno hrano. Proletariat vseh dežel mora z največjo pozornostjo zasledovati dogodke na Balkanu, ki lahko povzročajo novo imperialistično klanje in mora izmučenim delovnim masam na Balkanu, ki strašno trpijo v boju proti zločinskim koristolovcem belega terorja, nuditi tudi dejansko pomoč. KAJ SO NAPRAVILI BOLJŠEVIKI NA JASNI POLJANI, bivšem veleposestvu Tolstega? >. -v- • Sam »Slovenec« št. 196 od dne 29. avgusta 1928 piše: »Ista Jasna Poljana, ki je bila za Tolstega živa podoba neurejenega sveta, je danes kraj sumih dobrodelnih ustanov in vodi jih sama hči Leva Nikolajeviča Tolstega.« Kaj bodo rekli »Slovenčevi« bravci, če bodo brali take stvari o brezbožnih boljševikih? In brali jih bodo vedno več, KAJTI RESNICA PRIHAJA VEDNO BOLJ NA DAN. Kaj bo, če se bodo vprašali: Zakaj pa SLS na škofijskih in cerkvenih veleposestvih tudi kaj takega ne napravi? Kal šele bo, če se bodo vprašali: Zakaj pa vodja SLS, ki v Jugoslaviji vlada, govori o povečanju Glavnjače, namesto o upostavljanju takih dobrodelnih ustanov, kot so jih v Jasni Poljani ustvarili brezbožni boljševiki? Težki časi se bližajo ne samo za SLS, temveč za vso kapitalistično družbo. Boljševiki imajo predobro propagando: oni ne propagirajo samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Demokrati so kar naenkrat pozabili, da so oni sami povrgli Orjunaše. Naenkrat ne marajo vedeti zaiije. V »Jutru« pišejo o njih, kot bi jirsijo ie lavni red«, ga razposlala vsem mojstrom s pozi- ' vom, da dobijo »prostovoljni pristanek« posamez- >• »Delavska politika« je izvedela, Bog vedi kje nih pomočnikov in pomočnic nanj. ’ in kako, da se je Moskvi zaključil komunistični Seveda so gospodarji takoj zahtevali, da se : kongres, ki je trajal sedem tednov. U kongresu Preiskavo proti aretiranim orjunašem borno pazljivo zasledovali in objavili' bomo še natančnejše podatke o spisih Vr. Vlil. 510—1. 1924, pc katerih bi tnorala Kranjc in Verbič kot sokrivca umora s. Fakina leta 1924 pred poroto. SLS je že dolgo na vladi, a ni hotela teh spisov spraviti na dan in zna biti, da jih tudi sedaj ne bo, čeprav je sedaj odkrito zločinstvo orjunofašizma. »Slovenec« z dne 12. sept. že piše: »Kajti res je, da za Kranjcem stoji neka mogočna osebnost, ki ščiti to j družbo.« Gospodje z imenom na dan! Cesa se bojite? i Aii človek, ki ščiti zločinsko družbo, ni tudi sam zlo-i činec, ali vsaj sokrivec njenih zločinov? Uboga SLS, ki ima ministrskega predsednika in notranjega ministra, pa se boji tiste mogočne osebnosti! pomočniki in pomočnice podpišejo nanj, kar pa jim je večina odbila. Dobili so jedva okrog 6 podpisov, od preko 60 zaposlenih pomočnikov m pomočnic v Ljubljani. Razume se, da je to spravilo g. Dorčeca v nervozo ter se je v privatnem pogovoru s s. Beukom radi tega izrazil; da mu je končno vseeno, če mi v Ljubljani ta »delavni red« podpišemo ali ne, saj lahko dobi podpise z dežele. Sedaj sKusajo poedini gospodarji s terorjem prisiliti osobje, da pristane na njihov »dei. red«. Pri- nc ve povedati ničesar. To bodo socialdemokraške duševne lenobe izvedele šele pozneje. Nekaj pa »Delavska politika« vendarle ve. In, čuda vseli čud, ve natanko ravno to, o čemer se m sklepalo in kar ni bilo nikjer objavljeno. »Del. pol.« pravi namreč: «tno pa je že sedaj gotovo, namreč, da so sklenili posveii.i veliko več denarja in propagande za rušenje delavskih razrednih organizacij, kakor kažejo razne akcije.« (Podčrtali mi.) 1 ako vidite. Drugega se na kongresu v Moskvi ni nič zgodilo. Le to so sklenili, kako bodo razbiii, re- Delavec, ki ie poticaiso-cialist. V soboto po shodu pred Mestnim domom. Delavci se zbirajo v gruče in debatirajo. Ali je prav, da komunisti socialistom tako-le razbijejo shod? Ali je prav, da socialisti na svojih shodih in povsod prosto in brezdušno govorijo o ikonuinistih, a jim s svojim besedo-lomstvom in s pomočjo policije zmerom onemogočajo ■besedo? — Policija razganja delavce, pa se zmerom spet zberejo in debatirajo. Socialistični voditelji se menijo, da bi šli v kavarno Union. Na voglu stoji delavec. Usnjar. Socialist. Malo razburjen. ‘Mimo pride njegov tovariš, aktiven dekalist. Policija semintja. »Tega-le aretirajte, to je hud komunist,« je zavpil desničarski usnjar in s prstom pokazal na našega so-druga! Ta mu, je samo pljunil v obraz. 'Da bi zapisali ime mladega proletarca, ki gre takole policijo klicat proti svojim razrednim tovarišem? Ime za enkrat ni važno, važno je samo to: intimne zveze socialističnih vodij z buržuazijo in s policijo so znana, skoraj sama po sebi umevna stvar — kako se je strup socialpolicajstva že razlil, da se celo med socialističnimi delavci najdejo, ki so pripravljeni, roko v roki s policijo biti se proti komunistom. Človeku je, da 'bi obupal. Nisem mislil, da politična vzgoja SSJ doseza ,tako globoke uspehe. Tistega delavca pa ,bi rad vprašal samo, kako je to: biti policaj-sociaiist? Ali to kar samo od sebe duši dobro dene ali je treba kaj plače? X. DELAVSKA TELOVADNA ENOTA »SVOBODA< ŠIŠKA priredi v nedeljo, dne 16. septembra 1928 javni telovadni nastop združen s prvo delavsko telovadno tekmo na telovadišču »Sokola« v Tivoli. Spored: Ob 6. uri bud-> nica po mestu in Šiški. Ob 7. uri telovadna tekma: a) člani lahke atletike; b) člani na orodju; c) članice proste vaje. Ob 10. uri sprejem gostov na glavnem kolodvoru, nato pohod po mestu. Ob 15. uri javni telovadni nastop in razglasitev izida dopoldanske tekme. — Po telovadnem sporedu sledi velika zabavna prireditev s plesom; šaljiva pošta, srečolov z lepimi in dragimi dobitki. Sodeluje godbeno društvo »Zarja«. iiodnjič bom imenoma navedel vsemojstrekiiz- slovenske razredne organizacije. Sedem ted- siljujejo podpise, roskrbeli smo tudi, da je bil da- j . y Moskvi sedeli pn zeielli mizi in delili nes obveščen potom nase deputacue ve ‘ki ^ , Toliko milijard za Angleže, toliko za Fran- o namenih gospode okrog »brivske zadruge«. Ne ^ . ] milijonov za Hr_ oo vam slo tako lahko izpod rok. vate, toliko za Slovence itd. Socialpatriotični spec Sedaj si pa malo oglejmo ta »moderni« delavni jc potom iadi;a to posiušal in siine so se mu cedile, red. l isti človek, ki ga je sestavljal, je menda 60 \ KaRo lepa bj bUo> ako bi yes ta denar dobili socia-iet spal v katakombah ali pa je preživel ta čas med ( jyiarsjkak strokovni tajnik bi lahko imel tudi kačaki. Vsaj tako si mora misliti vsak človek z ^ pQ dve j.u(jici in ne bi mu bilo treba dobivati javne zdravimi možgani, ko prečita ta neumni red. Torej ( morajne klofute, kakor n. pr. Vinko Vrankar, ki je za 9 urno delo na dan bi dobili po njihovem »redu« tedensko 171 do 230 Din. Personal se razdeli v 111. kategorije po »zmožnosti«, ki ti jo pripozna \ ima de,iar za priiežnice, lahko tudi plačuje hrano mojster. Preveč vas poznamo, kako bi nas znali -eni in otroku. vi razdeljevati po razredih. Potem zahtevate, da i Mi od duševnih lenob ne zahtevamo, da bi sle- je osobje čisto oblečeno ter da imamo svoje orodje d_je raZpravam in sklepom komunističnega kon-vedno v redu. Za 171 Din tedensko naj se mi hra- gresa. Ampak je čudno, da socialistično glasilo raz-nimo, čisto oblačimo, poleg tega pa naj še orodje • -irja vest 0 c[enariU( bo prihajal iz Moskve, rav-najiinejših firm kupujemo za uporabo. Ali se prav no y trenutku, k0 je Korošec spravil v kelio vse nič ne sramujete? — Tako vsotico vi zalumpate , p0jn0 jiudi, ki so osumljeni komunizma in ko po-na en večer, od osobja pa zahtevate, da se s tem . jjc;jski kr0g! razširjajo vest, da so pri preiskavah LENIN O TOLSTEM. prihodnjč bo objavila »Enotnost« članek, ki ga ie napisal s. Lenin o Tolstem ped naslovom »Lev Tolstoj kot zrcalo ruske revolucije«. Članek je bil objavljen ravno pred 20hni leti, t. j. 24. septembra 1. 1908 v ilegalnem boljševiškem glasilu »Proletarij« (Proletarec). v »Jutru« objavil, da ne bo plačeval dolgov svoje žene, pa mu je žena v »Jutru« odgovorila, da kdor cel teden preživlja, oblači itd. Sramujte se! Končno stavljam na vas g. Dorčec osebno par javnih vprašanj. Ali se še kaj spominjate onih časov, ko ste bili vi tajnik organizacije brivskih pomočnikov? Se li še kaj spominjate, kako ste oili vi v onih časih preganjani in bojkotirani od mojstrov, da vas ni hotel nobeden sprejeti v službo? be mar še spominjate, kako ste takrat na sestankih poživljali pomočnike, naj se odločno bore proti terorju gospodarjev? — ln danes, gospod Dorčec, po par letih tega, delate vi isto, proti čemur ste se takrat borili z dušo in telesom. Kje je doslednost? Kajneda, takrat ste branili svoje interese in danes zopet svoje. Ideal je pa postranska stvar. Sedaj vodite vi proti pomočnikom, zlasti pa proti meni kot njihovemu tajniku isti boj in gonjo, kakor so jo takrat vodili proti vam mojstri. Hvala vam za •vašo »sodružnost«. Matija Gorenc tajnik društva "briv.-vlasulj. delavcev v Ljubljani. Brivski delavci, pozor! Ker se je v zadnjem času zaostrila borba med našo organizacijo in »Zadrugo brivskih mojsrov«, poživljamo vse sorodne organizacije in posamezne sodruge, da ne potujejo v Ljubljano v svrrio upo-slitve, ker bi s tem sariio škodovali našemu po-kretu. Prosimo vse- sodružne časopise, da to notico natisnejo. Odbor. v stanovanjih znanih komunistov našli velike vsote > denarja. (Pri nekem sodrugu so žandarji zaplenili . en — Djenikinov rubelj!) i Je to čudno in je značilno. Ako bi iz Rusije zares prihajal denar in samo i denar, pa če bi prihajal v težkih milijardah, ne bi bilo treba socialistom se bati za svoje »svetinje« ^ in še manj bi se bilo treba bati kapitalistični družbi za svoj obstoj. Kakorkoli je denar mnogo, nima lake moči. Pa socialistični spec, kadar sliši o denarju. se mu ušesa napno. sline v ustih in namah si želi biti samo malha, ki bo denar sprejemala. Naj pride od koderkoli. »DELAVSKA« — BANKA. V p.tek zvečer se bo zbrala Strokovna komisija, odnosno njeni tajniki: Kristan, Vrankar, Stanjko, Vuk in Blaž Korošec v novo kupljeni Kristanovi hisi na Miklošičevi cesti. Sejo je sklical bivši socialistični mi-, nister in sedanji bankir Anton Kristan. Dnevni red: Kak; visoko obrestovati denar onih delavcev, ki bodo vložili v »delavsko« (Kristanovo) banko. Pred meseci ie objavil »Konsument« gori navedene kot odbornike Kristanove banke; tedaj so sc nekateri gospodje, zlasti Vuk jezili, češ. da iih ni delavstvo izvolilo v ta bančni odbor in da mora vsled tega »Konsument« to imenovanje preklicati. Kakor je razvidno, imajo ti delavski tajniki na Strokovni komisiji precej glulio kožo in bodo vztrajali nadalje v svojem bančnem položaju ter skrbeli za delavčev prihranjeni denar še nadalje. Da, da, bankir biti ni vsakdanja reč ... Zbirajte za tiskovni sliloti! i • Bratko Kreft: Tolstoj. 1828—1928. V -tein trenutku, ko slavi Sovjetska‘Rusija 100-letnico rojstva Leva Nikolajeviča Tolstoja, se spominjam vse strašne gonje, ki jo je uganjalo kapitalistično časopisje, ko je 'pozivalo ves svet za v boj zoper sovjete, ki so uničevalci in rušilci kulture, vseh občih dobrin in nhpredka. Spominjam se, kako so -tudi pred ijvemi leti še pisali pri nas, da so v Rusiji zaplenili vse Tolstojeve spise, da sežigajo dela velikih ruskih pisateljev... 'In danes je padlo vse -to v prah, v ničevost. Laž 'ima kratke noge in kapitalistična laž še -prav posebno. Zakaj danes morajo meščanski časopisi beležiti, da je sovjetska vlada dala ogromni kredit za popolno novo izdajo vseh Tolstojevih spisov, da pripravlja proslavo, pri kateri 'bodo sodelovali veliki pisatelji iz vsega sveta. Vztrajnost in delo proletariata sta najboljša maščevalca 'kapitalističnih intrig. Toda kljub vsemu temu si mora biti ob tej prbsl&vi vsak markšist na jasnem, zakaj slavi sovjetska Rusija Tolstoja, ki še daleko ni bil marksist > ali kaj podobnega. 2e Lenin je dejal pred leti, ko so se delali načrti za razširjenje kulture, bibliotek, spomenikov itd., da je edini proletariat dedič vseh velikih -mož. Proletariat bo vse tisto dobro, ki je res dobro 'in ki je zgodovinski napredek, preko t diktature proletariata peljal naprej, oskrbel bo, da bodo tudi -kulturne dobrine obča last. Če pa danes pomislimo, da zasluži delavec komaj za svoj vsakdanji kruh, da ga vklepajo v deseturni in še večji delovni čas, kako in kdaj naj bere knjige, kako in kdaj naj se bavi s kulturo, če pa mu niti ne privoščijo stanovanja, kjer bi se lahko po dokončanem delu prav spočil in osnažil. Toda kljub temu proletariat skrbi in mora skrbeti za svojo dušno hrano. Sovjetska Rusija gre tudi pri tem delu naprej in to ponovno dokazuje ob stoletnici Tolstoja. Kdo je bil Tolstoj, to ve danes vsakdo, ne ve pa še vsak, kaj je bil, kaj pomeni za zgodovinski razvoj Rusije kot ostalega sveta. Ni bil samo pisatelj, bil je tudi filozof, propovednik (za ruske meščanske razmere) nove vere. Kot pisatelj velikih romanov iz ruske družbe, ki jo je naravnost fanatično razkrojeval, si je postavil v .zgodovini mogočno mesto. Caristična Rusija 19. stoletja, ki je pošiljala tisoče in tisoče ljudi v katorge in kaze- mate, pa je morala doživeti, da se je eden izmed največjih njenih pisateljev 19. stoletja z vso ostrino obrnil proti njej. Iz mladega grofa, oficirja Tolstoja, je preko slavnega pisatelja v osemdesetih letih preteklega stoletja postal zanikovalec vsega napredka, vse kulture, vsega sodobnega. Človek iz aristokracije, ki se je v njej popolnoma izživel, ki je ob ostrem in odkritosrčnem gledanju življenja spoznal, da je »zasebna lastnina korenika vsega hudega in zlega« in »da je nevarnost, da se spopadejo oni, ki nimajo ničesar, z onimi, ki imajo vse v brezobilju«, se je zatekel’ k evangeljem, odkril Krista in začel propagirati novo krščanstvo. Ne pravoslavno, ne katoliško, ampak samo čisto, na podiagi neokrnjenega, nepokvarjenega Kristovega nauka zgrajeno krščanstvo. Tako se je skušal rešiti Tolstoj iz sodobnosti v davno preteklost. Mislil je, da bo z novo vero Jahko odrešil ves svet, da bo s Kristovo ljubeznijo prepojil množice, ki se bodo po negovem nauku: Ne protivi se zlu z zlim! odrešile. Iz sodobnosti je bežal v preteklost, iz resničnosti v religijo, kateri se je udajal kot Kitajec opiju. Toda (kolo časa ne gre nazaj, ampak naprej. Religija je res samo opij za ljudstvo, je nekaj, kar ni, kar samo \uspava misel in resničnost. Zato tudi Tolstoj ni prišel daleč. Res je, ida je nastopil proti državi, proti carju, proti cerkvi, da je bil največji antimilitarist in antiimperialist — toda manjkalo mu je (enega: akcije in zveze z množico. Ruska ^mladina tiste generacije je vneto prebirala njegove spise, navduševala se je zanj, ko je brala, kako .obsoja patriotični imperializem, nasilje režima itd. Toda razočarala se je ob revoluciji leta 1905 enkrat za vselej. Tolstoj je veliko napravil kot destr.uktivist, kot človek, ki je pomagal razkrajati caristični režim — toda do revolucionarnega uničenja njegovega se ni mogel povzpeti. Dobro je označil nemški pisatelj Zvveig v svoji študiji o Tolstoju oba pisatelja ruskega 19. stoletja — Dostojevskega in Tolstoja, ko pravi: »Dostojevski, prareakcionar in hranilec samodrštva, pridigajoč vojno in teror, besen v opoju prekipevajoče sile, hlapec carja, ki ga je vrgel v ječo, oboževalec imperialističnega, svet osvojujočega odrešenika. In njemu nasproti pa Tolstoj, ravno tako fanatični zasmehovalec vsega, kar je Dostojevski slavil, ravno tako mistično anarhičen (uporen) kot oni mistično suženjski. Carja je imenoval morilca, cer- kev in državo tatove, proklinjal je vojno, ravno tako pa častil Krista in evangelije. Oba sta hotela iz nekega tajnostnega terorja raztrganih duš speljati svet nazaj v davno preteklost, v ponižnost in nejasnost.« Tolstoj ni priznaval razredne borbe. Zato je s svojo naivno vero, da bo tudi kapitalist prišel do spoznanja in Jjubezni in kesanja, razredno borbo celo oviral. Par mesecev pred smrtjo 1. 1910 je dobil pismo nezrnanega revolucionarja. Nihče ne ve, kdo ga je pisal. Toda gotovo je, da ga je pisal eden izmed milijonov, ki so trpeli in umirali v ruskih ječah in pregnanstvih. »Ne. Lev Nikolajevič, ne morem se strinjati z vami, ko pravite, da lahko ljubezen izboljša sodobne človeške razmere. To lahko govore samo dobro vzgojeni, vedno siti ljudje. Kaj pa hočete reči onim, ki stradajo od detinstva naprej in ječe vse svoje življenje pod jarmom tiranov? Ti se bodo borili in trudili, da se otresejo suženjstva. In rečem Vam na predvečer Vaše smrti, L. N., svet se bo zadušil v krvi in pobijali bodo ne samo enkrat gospode brez razlike spola, temveč tudi njih otroke, na kosce jih bodo raztrgali, da bo zemlja enkrat za vselej rešena vsega hudega. Obžalujem, da tega ne boste več doživeli, da bi bili tako sami priča svoje zmote. Želim vam samo spokojne smrti,« Tolstojev tajnik sporoča, da se je njegov obraz ob sprejemu tega pisma zresnil in da dolgo časa ni spregovoril ničesar. Mogoče je tik pred smrtjo, ki je nastopila par mesecev kasneje, zaslutil resnico v pisanih besedah neznanca ... Prišla je svetovna vojna in za njo ruska revolucija in te dni se sipominja stoletnice rojstva velikega pisatelja Tolstoja, prva delavsko-kmečka republika, ki mogočno raste na razvalinah stare, ca- i istične Rusije. Sporni nja se gra, ker zna ceniti njegovo umetniško delo in dejstvo, da je kot človek iz sredine ruske aristokracije imel toliko poguma, da je rekel: vse stare> mora poginiti. V novo ni mogel zaverovati, skušal je razredno nasprotja premostiti, nblažiti. Mi pa vemo danes, »da nam1 ni samo za sprem-bo privatnega lastništva in trgovine, temveč za socializacijo, ne za ublaženje in zanikanje razrednih nasprotij, temveč za njih uničenje, ne za krpanje sodobne družbe, temveč z a usrtanovitev nove. ki bo prinesla človeštvu osvc >boj«3nje ... Mestnik • TOLSTOJEVE PROSLAVE POD ZAŠČITO BAJONETOV. Podružnice »Svobode« v Kočevju, Zalogu pri Ljubljani itd. poročajo, da so imele, Tolstojeve proslave ob številni asistenci žandarskih bajonetov. Od vseh podružnic »Svobode ■ prihajajo na centralo poročila, da so ■orožniki delali hišne preiskave in plenili pred nekaj leti izhajajoč leposlovni list »Svobode« — »Kres«. Načelnik žandarmerijske postaje na Javorniku pri Jesenicah je hotel uveljaviti svoj ugled med industrijskim delavstvom na ta način, da je kratkomalo prepovedal delovanje javorniške ^Svobode« za !4 dni. Mož je šele sedaj prišel na Javornik, pa se je menda mislil na ta način postaviti. Na intervencijo pri velikem županstvu ie centrala »Svobode« dobila odgo-vor, da velikemu županstvu ta stvar prav nič ni znana, in da takih odlokov sploh ne sme izdajati načelnik žandarmerijske postaje, temveč le srezko poglavarstvo v sporazumu z velikim županstvom. Srezko glavarstvo pa seveda tudi pod Koroščevo vlado ne more izdati takega ukaza, ker »Svoboda-: deluje v smislu zakonito potrjenih pravil. Vse »Svobodaše« pozivamo, da naj se ne dajo begati po takih šikanah žandarmerije in da si dobro zapomnijo, da jih žandarmerrja preganja pod Koroščevim režimom še bolj kakor pod bivšo orjunaško Pribičevicevo vlado. KAJ PLENIJO ŽANDARJI PO DEŽELI? V KRANJSKI GORI sc pri s. Arihu zaplenili žandarji več izvodov »Enotnost: », tri letake Ujed. Saveza Železničarjev in en Deni-kinov rubelj. V ZASIPU PRI BLEDU so pri s. Pavliču zaplenili 31 številk »Enotnosti« in majske spise iz 1. 1925 in 1928. V KNJIŽNICI »SVOBODE« v Zalogu so zaplenili Abditusa (Prepeluha) nacional-sociaipatriotsko brošuro »Problemi malega naroda« in istega pisatelja pred vojno izdano knjigo »Socialni pro-biemi*. * To je Koroščev režim, to je njegova zadonita vlada, to je uprava v Sloveniji pod klerikalnimi velikimi župani, to je — naša svoboda. Na delo za „inotnost Sodni gi! Režim je ob zadnji a taki zlasti otvoril ogenj iui našo »Enotnost«. BRANITE TO TRDNJAVO DELAVSKO-KMEČKE MISLI IN BESEDE! Na drugih mestih čitate o šikanah policije, po nekaterih krajih so žandarji plenih »Enotnost«. To pot v ljubljanski oblasti, medtem ko je lani bilo plenjenje našega javno izhajajočega lista omejeno na mariborsko oblast. Ne vemo, kaj vse režim pripravlja proti nam, a stati moramo na straži, da nas i.e najde nepripravljene! Neumorno agitirajte za »Enotnost«, razširjajte jo med delavstvom po obratih in po progah, nesite jo v vasi in tolmači.e vsepovsod njeno vsebino! To je prva in glavna naloga! Nadaljujte s še večjo vnemo nabiralno akcijo za tiskovni sklad »Enotnosti«, ki je že doslej pora egia premagati vse ovire! Nabirajte od delavca do delavca, od kmeta do kmeta in tolmačite jim pomen delavsko-kmečkega tiska, pomen naše »Enotnosti«. AKCIJA ZA TISKOVNI SKLAD. V zadnji številki smo ob pogledu na drugo leto izhajanja »Enotnosti« pokazali na končni uspeh celotne kampanje za tiskovni fond, ki je presegel 20.000 13in, t. j. dvakrat toliko kot prejšnje leto. Zato je tudi mogla »Enotnost« redno v isti velikosti celo leto izhajati. Položaj »Enotnosti« je torej sedaj boljši kot je bil ob vstopu v drugo leto izhajanja. Vendar se moramo zavedati, da je le od nadaljrega uspeha naše akcije za tiskovni sklad odvisno, da vzdržimo ta položaj, da ga še okrepimo in da se či/nprej približamo dvotedenskem« izhajanju! Zato na delo za tiskovni sklad! IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA od 1. sept. 1928 naprej. I. izkaz od 1. sept. do 12. sept. D. M. v Polju: Černe J. Din 5, Zorman 5; Lj‘ub- I.lana VII: Žužek A. 4, Poljanšek I. 5, Maver A. 5, Merjasec 6, H. 1\ 1.50; Ljubljana: Živela Sovj. Rusija 6, za boljšo bodočnost 5, Zaviršek 5, Bahan Fr. 20, Danilo nabral na polo v uredništvu 22.50, Rekelc za Bežigradom 50, Marat 10, Živela borba 2, Marat za redno izhajanje 10, Černe 4, Tomc, 5, Delu čast 2, ker je zeleni Henrik v soboto vozil celo noč brez truda (?) soudeleženec 14.50, Lojze 5, ;_a povečanje Glavnjače 5, iz policijskega zapora zbrano za tisk. sklad 2. IX. 1928 ob 2. uri Din 30, Delavcem tovarne, kmetom zemljo 20, dol z morilci Fakina, Zagrebčan 5: Ptuj: J. Potrč 10: Mcste: Kusold Alojz 5; Št. Vid-Tacen: Ivan Novak 7: Novo mesto: N. N. 5; Bled: Mavčič 2; Vič: Hameršak Din 5, Wohl i. 5, Dular A. 10. Saje Ivan 5; Dob pri Domžalah: Grošelj Fr. 10; Zagorje: Weinberger Z. 5; Žirovnica: Valentin Štraus 7 Kraj?: Černe za B 5; Maribor: E. Zalaj Din 5. Skupaj Din 328.50. Nabiralna pola št, 092, Trbovlje: Ivan Oiulliatti 4, Matija Vodenšek 2, Fran* Erjavec 4, Franc Zore 4, Resnik Anton 2, Goršina Franc 2, Bajta Franc 2, Štebal Franc 5, Pikelj Jožef 1.50, Neimenovan 1. Skupaj Din 27.50. * Nabiralna pola št. 42, Celje: Dr. Zguba 10, Krsnik 3, Franjo Kuder 5, Nečitljiv 10, Franc Rutoš 4, Franjo Zitter 3, Ivan Fetter 5, Nečitljiv 5, Nečitljiv 1, Nečitljiv 2, Lem Martin 2, Pavlšek 4, Ogrizek 10, Franc \Veis-bacher 6, Jakob Butalla 10, Šega Ivan 10, .1. K. za vlast sovjeta 10. Skupaj Din 100. I. izkaz skupaj Din 456. Pripomba: I, izkaz štejemo od 1. septembra do 12. septembra. Vendar mnogi izmed objavljenih sodrugov so prispevali še prej v drugi polovici avgusta, a še niso bili njih prispevki objavljeni. Ta izkaz tudi ni popolen. Prvič zato ne, ker je policija ob preiskarvi odnesla s seboj tudi blok, v katerega se je ravno tedaj vpisovala vplačana naročnina in prispevki za tiskovni sklad. Drugič zato, ker ni bilo časa pregledati vse čekovne izpiske od zadnje objave. Upamo, da do prihodnje številke prejmemo blok nazaj od policije in obenem bomo prihodnjič objavili še prispevke, poslane po čeku. Kdor pa bi svojega prispevka tudi v prihodnjem izkazu ne našel objavljenega, naj nam takoj javi, da bomo mogli zopet spraviti vse v red. Na Vrhniki pri opekarnarju Jelovšku je imela Or-juna veliko skladovnico orožja in municije, ki je sedaj prišla na dan. »Slovenec« pravi, da so onunaši orožje dobivali od nemško-avstrijskih fašistov (Heim\vehr). Potrebna bi bila natančna preiskava: Odkod orožje? LISTNICA UPRAVN1ŠTVA IN UREDNIŠTVA. S. Resman Rudolf, Hrastnik. Din 5 za »P. K.« prejeli. Brošure še nisi prejel? Sporoči. S. Montevideo, Trbovlje: Pismo prejeli. Prihodnjič bo glede naročnikov objavljeno, kot pišeš. Glede ostalega še uredimo in ti bomo javili Dopis je objavljen. S. Saratov, Beograd: Objavimo prihodnjič. Dopisuj šel S. Fr., Celje: Pismo prejeli. Članke le pošlji. Piši sploh o razmerah delavstva tam. Ostalo sporočimo drugim potom. Zadolžinski, Velenje: Pismo z dne 2. IX. prejeli. Prejšnji dopisi, ki jih omenjaš, so najbrže na policiji. Glede ostalega ti sporočimo v kratkem drugim potom. Vsem sodrugom dopisnikom: V uvodnem članku je pojasnjeno, kako protizakonito je ljubljanska policija postopala s korespondenco našega lista. Uspelo nam je po vsestranskih intervencijah, da smo v sredo 12. t. m. dobili zaplenjeno korespondenco nazaj in obenem tudi ustavili zrotizakonito paševanje policije nad našo korespondenco na pošti. Storili bomo korake, da bodo dopisi še bolj zasigurani. To vam bomo sporočili drugim potom.