:; cteB ošnce STiorn; • 'ov3-» -v«: » Ufe '' ■ Da«® s« WR®nk-:
A
TEDNIK ZA RADIO-FONIJO
GLASILO SLOVENSKIH RADIJSKIH
POSLUŠALCEV
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
NA PRVEM POMLADNEM SONCU
ŠTEVILKA
13
SPORED OD 23. DO 29. III. 1941
»MLADI EDISON«
Ko 30 proti koncu lanskega leta po vsem svetu slavili največjega genija našega stolet-a Thomosa Alvo Edisona, in sicer ob proslavi petdesetletnice filma, se je znana ameriška filmska družba Metro Goldwyn Mayer odločila, da napravi film o tem velikem človeku, ki mu je človeštvo dolžno celo vrsto izumov; oi električne žarnice mimo kinemotografskega projekcijskega aparata do radijskega sprejemnika. Življenje Thomasa Alve Edisona je bilo nenavadno burno, polno avantur in zapletov, tako da je potekalo kakor nalašč za fim z zelo razgibanim in napetim dejanjem.
Edisonovo življenje mora zanimati vsakega inteligenta. Družba Metro Goldwyn Mayer je zaradi tega temu filmu posvetila svojo največjo pozornost in je za glavna igralca določila Mickeya Roneya in Spencera Tracyja, ki nam bosta na filmskem platnu pokazala osebnost Thomasa Alce Edisona, in sicer prvi kot mladeniča, drugi pa že kot zrelega moža. Pred
nami bo oživel mladi Tom Edison, ki je že v svoji zgodnji mladosti s svojim delom dal naslutiti velikega genija. Pravijo, da je Roney dal Edisonu pečat realnosti. Prav tako pa se je tudi Tracyju posrečilo podati zrelega Edisona res realistično.
Film, ki nam bo pokazal življenje velikega učenjaka in izumitelja Edisona, bodo te <ini kazali v ljubljanskem Kinu Unionu pod naslovom »Mladi Edison«.
»MELODIJA HREPENENJA«
Po svojem zadnjem skupnem filmu »Ljubimca« sta Jeanette MacDonal-dova in Nelson Eddy, nesporna suverena ameriškega filma, snimala lani ločeno vsak po en film, in sicer Mac-Donaldova »Serenado ljubezni«, Eddy pa »Balalajko«. Kdor je videl ta dva filma, se še dobro spominja njunega velikega uspeha. Toda filmska kritika in publika sta bili kljub temu odličnemu uspehu obeh filmov mnenja, da nikakor ne kaže MacDonaldove in Eddyja ločiti: še naprej naj bi nasto-
pala skupno in tako vsakemu filmu dala skupni pečat svoje velike umetnosti.
Njun novi skupni film, ki ga bodo že v kratkem kazali v ljubljanskem kinu »Matici«, ima naslov »Melodija hrepenenja«, neki ugledni ameriški kritik pa ga je imenoval »velefilm hrepenenja vsakega srca«. Film je prepleten z nežnimi in romantičnimi ljubavnimi pesmimi, hkrati p d je močno dramsko dejanje s prelepimi scenami na odprtem morju, kjer so se morski razbojniki polastili velikega broda. Na brodu je potovalo okoli sto mladih deklet, ki so se napotile iz Louisiane v Zapadno Indijo kot zaročenke še neznanih jim kolonistov. Neki otok, kjer so pristali razbojniki, je bil potem priča začetka novega življenja. Med razbojniki in dekleti se je razvila ljubezen in razbojniki so sklenili, da ne bodo več nadaljevali svojih roparskih potovanj, ampak si bodo na otoku zgradili domove, kjer bodo z mladimi dekleti živeli srečno in pošteno življenje.
Kakor v vsakem filmu, kjer sta doslej nastopila, triumfirata Jeanette Mac DonaMova in Nelson Eddy seveda tudi v tem filmu, kjer pojeta nekaj prekrasnih pesmi, med njimi »Hrepenim po tebi«, »Ljubček moj, vrni se«, »Rondolet« in »Largo«, Eddy pa poleg tega poje sam »Može hrabrega srca« in neko klasično črnsko pesem, ki jo pojo črnci ob raz-cvelih magnolijah.
Hm
Mickey Roney v filmu »Mladi Edison«, ki bo na sporeda v kinu »Unionu«.
PRI BRIVCU
»Ali res ni nobenega sredstva na svetu, ki ohrani lase?«
»Pač, gospod, poznam takšno reč... to je medaljomček.«
KOT MROŽ
Staremu konjeniškemu generalu sta ostala v čeljusti naposled le še dva sekača. Napram ljudem, ki so ga obiskovali, ga je delalo to še bolj grobega.
Nekoč so v njegovi družbi govorili zelo globokoumno o preseljevanju duš, drugi inkarnaciji in kar je še podobnih nadmističnih stvari, ki se z njimi stari general načelno nikoli ni pečal. Ko se je vrhtega nekdo naposled obrnil prav nanj, da bi povedal, kako misli o teh problemih in ali verjame, da 'bo nekoč v drugi obliki spet hodil po zemlji, je general pokazal slabovoljno na svoja preostala dva zoba in odgovoril:
»Menda že, toda kot mrož ...«
NIAGARSKI VODOPAD
Domačin: »Devetdeset tisoč hektolitrov vode padte -vsako uro v tem vo-dopadu.«
Tujec: »Ali je ta reč v obratu tudi ponoči ?«
(Nadaljev. na 3. str. ovitka!)
T^ ^ TT^V X	tednik za radiofonijo
I	« I »	« LETNIK XIII. . ŠTEVILKA 13
ivALJ 1 VJ
LJUBLJANA
UREJATA JOŽE DOLENC IN VLADIMIR REGALLY
Naročnina mesečno 15.— din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, pol ali celo leto priznamo za vsako četrtletje 5.— din popusta, tako da znaša četrtletna naročnina samo 40.— din, polletna 80.— din, celoletna pa 160.— din. — Uredništvo in uprava revije sta v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7 (telefon 31-90). — Čekovni račun uprave pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.228.
U 50 teUUei »AMtifakskega Stavma"
(K proslavi v radiu 23. marca ob 19.30.)
Dolgo let je že preteklo, kar živi velik del slovenske krvi tam v daljni Ameriki. Domovina je bila revna, ni
G. Anton Murnik, ustanovitelj in prvi urednik »Amerikanskega Slovenca«, prvega slovenskega lista v Ameriki.
mogla nuditi kruha in strehe vsem slovenskim ljudem, morali so iti po svetu. Brez denarja so šli, s pridnimi rokami in z veseljem do dela. V črnih rovih globoko pod zemljo, v tovarnah, pristaniščih in na farmah so živeli od žuljev svojih rok. Ni umrla v njih ljubezen do slovenske krvi, tudi v tujem svetu so ohranili narodno zavest, ostali so zvesti veri svojih očetov. Z veliko požrtvovalnostjo so ustanavljali društva, fare, kulturne skupine in razne podporne enote. . Po širnih planjavah Amerike raztresene slovenske naselbine so dobile medsebojno vez v slovenskih listih, ki so jih ob-veščevali o dogodkih v novem in starem svetu, jim nudili berilo v materi-
nem jeziku ter jih vzgajali k skupnosti. Ledino je oral »Amerikanski Slovenec«, ki obhaja letos petdesetletnico. Dolgo je bil ta list edina vez med slovenskim izseljenci, poročal jim je o razmerah v Ameriki in v stari domovini, jih bodril, naj ostanejo zvesti slovenski materi, njenemu jeziku in svoji veri. Ustanavljajo naj si društva, verska, narodna, kulturna, gospodarska, podporna. Svojo nalogo, ki jo je v petdesetih letih odlično izpolnjeval, »Amerikanski Slovenec« v novoletni številki takole popisuje:
Danes stoji »Amerikanski Slovenec« kakor petdesetletni mož na svojem posestvu. Obdelan je njegov vrt, kolikor že je bilo doslej v razmerah človeško mogoče. Po tem obširnem novem svetu najdeš danes številne dobro organizirane slovenske župnije in premnoge imajo krasne farne šole, domove itd. Številna so podporna in kulturna društva in marsikje so pomenljive gospodarske ustanove. A malo je teh, pri katerih bi ne bil sodeloval tudi naš list. Ako je le bilo kako podvzetje potrebno in pošteno,
ga je z veseljem podpiral in navduševal zanj slovenske ljudi. Zato naš list »Amerikanski Slovenec« danes lahko zadovoljivo gleda na svojo preteklost, na svoje petdesetletno delovanje.
Vodstvo lista je nadvse hvaležno Bogu, ki je podpiral ta list v njegovih petdesetih letih. Mnogokrat so bile
Jurij
Vega
NEDELJA 23 Jožef Or.	1754 je bil rojen v Zagorici baron Jurij Vega. 1912 so začeli graditi progo Novo mesto — Metlika. 1906 je umrl v Trstu pisatelj in pesnik Jakob Gomilšek. 1918 so izročili v Ljubljani Dr. Korošcu spomenico s čez 200.000 podpisi slovenskih žena.
PONEDELJEK 24 Gabrijel	1845 se je rodil v Krašnji pri Lukovici slovenski pisatelj Jože Podmilšak — Andrejčkov Jože. 1902 je umrl v Gorici dr. Jakob Missia, ljubljanski škof, goriški nadškof in kardinal. 1511 je bil silni potres na Kranjskem, ki je deloma razrušil vsa mesta in trge.
TOREK 25 Marijino oznan.	1922 je umrl v Ljubljani Ignacij Gruntar. Znan je tudi po svojem velikem prijateljstvu s Simonom Gregorčičem in je med drugim založil tudi prvi zvezek njegovih »Poezij.« 1926 se je uvedla pri nas proslava materinskega dne, kar postane letna institucija.
SREDA 26 Emanuel	1838 se je rodil v Brodu v Bohinju slovenski pisatelj dr. Janez Mencinger. 1805 je umrl v Petrogradu Gruber Gabrijel, hidrotehnik, ki je dosegel, da so začeli kopati v Ljubljani 1. 1772 prekop, ki je po njem dobil svoje ime. 1884 je umrl v Trstu pesnik Vesel Koseski Ivan.
Četrtek 27 Rupert	1923 je umrl v Mariboru politik dr. M. Verstovšek.
PETEK 28 Janez Kap.	1860 se je rodil v Ljubljani dr. Josip Mantuani, umetnostni in glasbeni zgodovinar. 1922 je umrl v Mariboru dr. Mihael Napotnik, lavantin-ski škof, govorni kin pisatelj.
SOBOTA 29 Ciril	1874 se je rodil v Kamniku pesnik Rudolf Maister, poznejši general. On je bil tisti, ki je ob času prevrata zasedel našo severno jezikovno mejo na Štajerskem ter nam tako rešil to lepo deželo. 1917 je umrl v Ljubljani Gerbič Fran, zelo delaven glasbenik in skladatelj.
O. John Jerič, sedanji urednik »Amerl-kanskega Slovenca«, ustanovitelj družinske mesečne revije »Novi Svet« in njen urednik.
težave, toda vedno se je našla pot in izhod, da je mogel list potrebno delo nadaljevati za svoje slovensko ljudstvo v Ameriki. Vodstvo lista je dalje globoko hvaležno slovenskemu narodu, ki je zvesto stal ob tem listu pol stoletja in neomajno stoji še danes. Lahko zapišemo: »Amerikanski
Kajni monsignor Jožef F. Buh, drugi urednik »Amerikanskega Slovenca« (1892—1899).
Slovenec« je bil zvest svojemu slovenskemu narodu, narod pa je bil zvest njemu. Slovenski list in slovenski narod sta si zvesto vračala skozi vsa leta zvestobo za zvestobo. In tak o sta še danes in bosta, dokler bo kaj slovenske krvi v tej zemlji. V tem nam Bog pomagaj!«
JI. /H. <Skevjmie: Indiji in nj&duutiiL
<H klavirskemu koncertu v radiu 26. t. m. ob 13.02)
Skladatelj L. M. Škerjanc.
V celotnem opisu našega skladatelja L. M. Škerjanca zavzema glasba za klavir znatno mesto, ki je utemeljeno v dejstvu, da je avtor poleg kompozicijskih študij gojil vedno tudi klavirske ter posvetil dobršen del javnega adejstvovanja klavirski igri in nastopom v svojstvu pianista. Njegove prve mladostne skladbe, ki datirajo še iz let 1913—1918, ko je bilo skladatelju 13—18 let, so klavirske skladbe žanrskega značaja, prežete romantike in posnete po svetlih zgledih velikih klavirskih mojstrov. Po presledku sedmih let se je kasneje avtor spet povrnil h klavirski glasbi ter kompo-niral dela ki so bila po veliki večini mnogo izvajana. Semkaj štejejo zlasti ciklični zvezki, kakor »Štiri klavirske skladbe«, ki so izšle leta 1925. v založbi Gutmann (Universal-Edition) na Dunaju, dalje »Pro memoria 13. H.«, tema z varijacijami (izšel leta 1929. v »Novi Muziki« ljubljanske Glasbene Matice) in zbirka »Sedem Nokturnov«, ki so bili obelodanjeni leta 1937 v ediciji Collegium musicum v Beogradu. Vmes je več manjših, samostojnih skladb, kakor so »Orientalski ples« (1925), »Uspavanka« (1925) Sonatina (1925), »Tri klavirske skladbe« (1928), »Za Božič« (1929), Intermezzo (1935), »Pastora-le« (1936). Tem se pridružujejo cikli skladb za mladino. Od teh je najobsežnejša zbirka »24 diatoničnih pre-ludijev za pet prstov, v vseh tonov-skih načinih«, ki jih je izdala v dveh zvezkih ljubljanska Glasbena Matica leta 1936. Vsaka skladba te zbirke je samostojna poetičnia sličica, ki je zgrajena s strogo diatonično (v mo-lovih skladbah torej na podlagi naravne molske lestvice) in izvedljiva samo s petimi prsti nepremične roke, pri čemer sta obe roki pisani v violinskem ključu. Množina tehničnih problemov, katerim se priključujejo in-terpretacijske težkoče, je kljub strogi
in ozki omejitvi na dano nalogo vendarle znatna ter usposablja skladbe za koncertno izvedbo. Slično mesto zavzema zbirka »Deset mladinskih skladb«, ki je posamič izhajala leta 1939. v mladinski reviji »Zvonček«, leta 1940. pa je bila izdana od Glasbene Matice ljubljanske v zvezku. Tudi teh deset skladbic, čijih tehnična zahtevnost je višja od prej navedene zbirke, nosi posamezne poetične naslove, nanašajoče se na deset šolskih mesecev (januar — zimska, februar
—	pustna, marec — pomladna, april
—	viharna, maj — nočna, junij — sončna, julij, avgust, september — poletna, oktober — plesna, november
—	jesenska, december — božična) in so zaradi programatične vsebine in tehnične izdelanosti prav tako primerne za koncertno izvedbo, kakor

1.	Sonata za violo in klavir ima 3 stavke: Toccato, Passacaglijo in Fu-go — torej oblike, ki so jih največ gojili predklasiki (Bach, Handel). 1. stavek začenja kot kanon, vstop glasov je po dveh taktih. V stranski temi ekspozicije je imitacija zožena na en takt. Izpeljava je vseskozi kontrapunktična, repriza dovolj verna ponovitev ekspozicije. 2. stavek je počasen, vendar je vmes živahnejši kontrapunktični del, ki spet preide v počasni tempo. 3. stavek — Fuga — je v zelo hitrem tempu.
Sonata je bila že ponovno izvajana doma in v inozemstvu.
2.	Arabeske za klavir. — V šestih skladbicah v prosti obliki se vrstijo tempa po principu kontrasta, podobno kakor v suitah. Arabeske so izšle v tisku univerzitetne edicije »Collegium musicum« in so jih med drugi-
kot didaktični nripomoček. Slednjič spada k naštetju klavirskih del L. M. Škerjanca tudi še vrsta koreografskih (plesnih) skladb, ki se pričenjajo s priredbo »Arabskega plesa« iz scenič-ne glasbe k »Žlahtnemu meščanu« iz leta 1922. ter končajo s koreografsko pesnitvijo »Marenka« iz leta 1940. Vse te skladbe, kakor tudi koreograf-ski »Nokturno« iz leta 1940., so bile že v svojstvu plesne izrazne spremljave izvedene v Ljubljani in drugod.
Skladbe, ki jih izvaja na tem koncertu ga. prof. Silva Hrašovec, spadajo deloma v omenjene zbirke mladinskih skladb, odnosno v ciklus »Nokturnov«, deloma va so samostojne, krajše klavirske skladbe različnega značaja in vsebine, kakor »Allegro«, »Pastorale« itd.
mi izvajali že znani pianisti Reiner, Fuchsova in Vladigerov.
3. Ciacona za violo in klavir je transkripcija počasnega stavka iz »Partite« za čelo in klavir ter temelji na ostinatnem basu, vmes imata čelo in klavir (menjaje) kadence.
Drobne pesmi za Ireno (sopran, saksofon, viola, rog in klavir) so približno pol ure trajajoč ciklus 10 pesmi na Klabundove tekste, ki jim je skupno nekako »predsmrtno« nastro-jenje. So to pesmi obupa in hrepenenja, ki ga ni mogoče uresničiti. — Skladba sestoji iz dveh delov: v prvem je 6 pesmi, po kratkem odmoru sledijo zadnje 4. Med posameznimi pesmimi so instrumentalni prehodi. Na pevko — kakor tudi na instru-mentaliste — stavijo pesmi maksimalne zahteve. Tukajšnja izvedba v radiu bo prva. Prevode je naredil France Marolt, ki se tudi ni ustrašil napora, ki ga je zahtevalo naštudira-nje. — Pesmi sem napisal za neki mednarodni razpis nagrad v Ženevi — pa so bile izločene ^red sestankom žirije (s kakimi 20 drugimi vposlani-mi skladbami vred) — ker je v času razpisa umrl Alban Berg, ki je imel v žiriji referat za našo smer, pa ni bilo več časa, da bi bil na njegovo mesto imenovan kdo d,rugi, ki bi ocenil vpo-slane »absolutno kromatične« skladbe.
OsterlmUL sldirdtlpiza ura,
a ^udiit
Na sporedu 27. t. m. ob 21. Sodelujejo: ga. Tončka Šuštar - Maroltova, g. Dražil Srečko, g. Feliks Moravec, g. žižmond Ivan in ga. Marta Osterc - Valjalo.)
Skladatelj Slavko Osterc.
MW: DCleine Jliedev //» ^vene lHacoit Tzcuice: O)ve Ime pe smi za Jre n o
(Besedilo komornega cikla Slavka Osterca. Na sporedu 27. marca ob 21.)
Drobne naj zapojem pesmi,
kakor sem jih pel ?
Sonce drami slavca,
naj bi Vesni pel.
Pod sneg6vi voda živa
tja v pomlad šumi.
Zdaj se smejva, zdaj paziva!
Ti! Kaj se ne preliva
v tvojih solzah maj ?
Gora se za goro udano skriva. Naj!
Hlada jelka se brsti in snubi,
kjer se ivje spž.
Mraz beži. Vigred vihiri.
Ljubi me!
Bog ve, komu daje in kaj. Tebi solzo. Meni smehljaj. Tebi smehljaj. Meni solzd. Tako se menja dan z nočjo.
Večno bodo solze tekle in neviht dežja tokovi. Kšrneni so vsi bogovi. Grenki žolča so sokovi. Grize nas bolest do zlobe. Rebro bobna v bojno polje. Zrak se krči od trohnobe. Ustnice poljub razkolje. Gore so med srci vstale. Stekle med očmi so reke. Prsi so se okovale. Roka proži strelov jeke. Sklep verig železnih poči kljub najtrdnejšemu združenju. In lednik z gorč se loči, in reži se Parka mučenju.
Očarala z očmi si sonca žar, da ti pošilja žarkov tisoč v dar. Zbledi pred tabo luna sred noči, da še čez dan skoz okno v te strmi. Nekoč sprožila kamen si z nogo, razpel je krila, da zbrni v goro. Ko me pobožata je tvoja dlan, za večno nočjo prisijal sam večni je dan. Ko si mi darovala telo in kri, je meni Bog zaupal svojo hči.
Ti veješ meni v lica, smehljaš se iz luči. Ti spevov si glasnica, jesen mi jih budi.
V	njih glas o tebi seže, utihne naj nikdar. Vez živa naju veže: stvaritelja in stvar. Obhajaš me v spoznanju, si stvar mojga sveta.
V	snovanju in nehanju sem duh tvojga duha.
Enkrat še zahrepeneti in ugasniti tja v noč! Tajn oblastnih več objeti ni mi moč!
Zavirale so krog plamenice, ki z nebš, strmi.
V	srage in vročice svod sveta odet drhti.
Pade zvezda, prva kaplja kane, sladek, slajši listja je šelest. Kar mi blisk za bliskom plane, v rožah sinjih riše živih sanj prelest.
Prebudi te v sanatoriju:
metle švrk, keblic zvenčanje.
Verneje kakor v oratoriju
dan zvoni: skesžn . . . dogn&n je . . .
Važno ti zdravnik koraka,
sestra jedrno pristane.
Iz naročja tmin tiktaka
nova ura med zemljane.
Asistent strmeč v tabelo
modro kima in počasi.
Zdaj zvonilo je zapelo,
kliče čaj in dan oglasi.
Dognano je, le rana žge. V neskončne megle tone vse. Ti si z menoj. Jaz sem s teboj. Kresnic po sobi je nebroj. Tu otemne, tam zaiskre. Že semkaj k steni se pode. Poljub tvoj hladini na oči — stotisoč strel v nebo brni. Pogrezam se. Ne vem, kako, da gine mi v solzah oko.
Stika, spodaj: Jeanette Mac Donaldova v filmu »Melodija hrepenenja«. — Na sporedu v kinu »Matici«.
Kod hodi draga? Gor na gričku, gor pri kraljičku pir piruje. Kod hodi draga? Sred belga grada jo laket-brada ljubi, snubi. Kod hodi draga? Na veji skriti jo ptiček zviti vara, začara. Kod hodi draga? V zemljo je djana in pokopana od vranov gavržLnov.
Ko predrami zor livado in se sonca žar zbudi, v kraje ženem čredo mlado, kjer se dobro nam godi. S trato rad oblak prihaja iz nižav k nam gori v vas. živo paša reja raja, potok bistri vodi nas. Drage naj obisk pozdravim, jagnjet prvo v dar ji dam, na kolenih ji pripravim žrtev kakor Abraham. Ljuba moja, nš., darilo! Ko ugasne mi oko, z njim popasi mi gomilo, za spomin na mč ti bo.
a
to pot o skrivnostih mikrofona ali z drugimi besedami povedano o tem, kako je treba govoriti in peti pred mikrofonom.
Problem govora pred mikrofonom, problem uspeha v radiofoniji, problem polnega in uspešnega izkoriščanja njene zmogljivosti je povezan s celo vrsto čisto tehničnih vprašanj, ki dajejo oddajam večjo ali manjšo lepoto oziroma vrednost. O tem zanimivem vprašanju je nedavno znani angleški pisatelj R. Abot objavil zanimivo razpravo, ki bomo iz nje danes in še v enem ali dveh nadaljevanjih povzeli najvažnejša poglavja.
Bogastvo, prijetnost izražanja in blagoglasnost so izrazi, ki jih lahko uporabljamo za ta ali oni glas, ki nam ga posreduje naš radijski sprejemnik. Te lastnosti so časih podedovane, časih pa si jih lahko pridobimo. Te iste izraze lahko uporabljamo tudi za marsikateri glas opernih pevcev in pevk, pa vendar to še ne pomeni, da so ti glasovi prikladni tudi za radio. Za vsak nov »radijski« glas je najprej potrebna preizkušnja pred mikrofonom.
So ljudje, ki so za radio imeli oziroma imajo prikladen glas že prirojen. Ti glasovi so po navadi na »srednjem registru«. Glas nekega znanega filmskega igralca je bil pri prvem prenosu po radiu zelo kovinski, zlomljen, skoraj grobega zvoka. Bil je težak, močan in kar nič blagoslasen. Pri drugem prenosu je zvenel njegov glas kakor zveni v zvočnem filmu. Tehniki so igralcu določili drugačen položaj pred mikrofonom, poleg tega pa so mu ukazali tudi drugo držo. Ta način preizkušanja posameznih pevcev je še dandanes enak, kaikršen je bil leta 1928.
POLOŽAJ PRED MIKROFONOM
Način, kako je treba zavzeti pravilen položaj pred mikrofonom, je odvisen od vrste spremljave, dalje od gibčnosti in jačine glasu, od vrste pesmi in akustičnosti studia. Vse to pa je spet odvisno od vrste mikrofona, ki ga postaja pri prenosu oziroma oddajah uporablja.
Poglejmo samo dve izmed najpopularnejših vrst mikrofona — eno- in dvosmernega. Srednji glas, pa naj si bo bas, bariton ali tenor, je pred mikrofon prav lahko postaviti. Splošno pravilo, ki ga moramo upoštevati, je, da se pevec postavi natančno nasproti mikrofona in da je od njeg aoddaljen 40 do 50 cm. Marsikateri pevec misli, da bo mikrofon njegov glas posredoval razločneje, čim bliže mikrofona se bo postavil. Takšno mnenje in postopanje je napačno... Važna je tudi drža. Pevec, ki poje pred mikrofonom, naj nima noge ob nogi, ampak naj ima zmerom eno nogo malo naprej, da se lahko po potrebi mikrofonu približuje ali od njega oddaljuje.
Kadar je potrebno stopnjevanje ali popuščanje v ja-čini, se pevec lahko malo približa ali oddalji od mikrofona. Nežen glas mora biti zmerom bliže mikrofona kakor pa močan moški glas. Časih pravijo pevcu, ko močno poviša svoj glas, da obrne glavo malo vstran od diafragme. S tem je doseženo isto, kar dosežemo, če se pri visokih tonih malo oddaljimo od mikrofona, vendar pa ta dva načina nikakor ne zadoščata. Pevec mora predvsem paziti na osnovno pravilo; počutiti se mora udobno. Njegova drža ne sme biti skrčena ali neprirodna. Prav takšna naj bo ta drža, kakršna mora biti tedaj, kadar poje pevec ob
spremljavi klavirja na kakšnem koncertu. Ze pri drugem ali tretjem nastopu bo pevec sam vedel, kako se mu je ravnati pred mikrofonom. To bo vedel tem bolj, če bo doma poslušal druge pevce in ugotavljal njihove napake. Malo šole za vse to nam da tudi telefon, ki toliko razločneje prenaša glas, kolikor tiše govorimo vanj. Marsikdo misli, da ga bo sogovornik slišal razločneje, če v telefon kriči, toda vsi taMni se motijo. Cim bolj kričite v telefon, tem slabše se sliši vaš glas.
Kadar pojete pred mikrofonom, se držite dveh načel: postavite se predenj udobno in odmaknite se malo od te skrivnostne škatljice, kadar svoj glas povišate.
SKUPINE PEVCEV PRED MIKROFONOM
Če je spremljava orkestrska, moramo položaj pevcev pred mikrofonom dobro preizkusiti. Instrumenti nikoli ne smejo biti nadmočni. Marsikdaj mislijo, da je najbolje, če pevce postavimo pred poseben mikrofon, toda to ni nujno potrebno. Če uporabljamo dVosmemi mikrofon, so težave že manjše. Če poje kvartet, morajo biti vsi štirje pevci točno enako oddaljeni od mikrofona. Če pri poizkusu ugotovimo, da eden izmed glasov hrešči in vsaj za mikrofon nima skladnosti z ostalimi, potem moramo do-tičnega pevca malo bolj oddaljiti od mikrofona. Če so med petjem tudi kakšne solistične točke, mora pevec, ki jih poje, za tisti čas pristopiti malo bliže k mikrofonu.
En sam mikrofon zadošča tudi tedaj, kadar poje večja skupina. Zbor se mora postaviti tako, da se glasovi dobro menjajo in da noben glas ni pred drugim. Samo po sebi je umevno, da je zbore pred mikrofonom najprej potrebno preizkusiti, ker je splošno pravilo za vse to nemogoče postaviti. Vsak pevec ali pevska skupina ima svoje značilnosti, pravilno razvrstitev pevcev in pevk pred mikrofonom pa lahko dosežemo samo tedaj, če najprej ugotovimo harmoničen odnos med glasovi in glasbili.
V primeru, če je kakšen glas premočan, je zdravilo — kakor smo ze omenili -— dokaj preprosto: takšnega pevca postavimo malo vstran od mikrofona ali pa ga malo oddaljimo. Če je glas sposoben za veliko daljavo, moramo upoštevati tudi to lastnost. Pevčev prostor mora biti tedaj takšen, da mu omogoča popolno prostost pri približevanju ali oddaljevanju od mikrofona. Imeti mora torej možnost, da lahko in hitro poveča ali zmanjša oddaljenost od mikrofona . Toda tudi to kmalu ne bo več potrebno, ker mikrofon čedalje bolj izpopolnjujejo, tako da bo morda že prav kmalu avtomatsko urejal vsa pereča vprašanja.
GLASOVNA KONTROLA
Pred mikrofonom je zelo važna tudi glasovna kontrola. Na koncertu ali na opernih deskah lahko pevec, če hoče doseči efekt, tudi zakriči. Pred mikrofonom kričanje nikakor ni dovoljeno. Če radijski pevec mora zakričati »hura«, mora to storiti s pojačano intenziteto, nikakor pa z glasovno obsežnostjo. Največji problem pri kontroli glasu za radio je pevec, ki ima »tremolo« (tresoči se glas). Na koncertih ali na opernih deskah je časih to celo prednost, za radijskega pevca — če je brez kontrole — pa je to lahko smrtna obsodba.
Kontrola glasu seže še izven teh meja. Kontrola po-	Pri petju ali pri govoru se moramo ločiti drug od
meni prav tako vzdrževanje točne višine — z ali brez	drugega, ker s tem dosegamo prepotrebno individualnost,
»tremola« —, kakor tudi dosego in vzdrževanje oziroma	Navadni zemljani lahko to dosežejo na razne načine, ra-
uravnavanje dobrega glasu, njegove kakovosti in splošne	dijski pevec pa nima toliko možnosti: njegov glas je edi-
tehnike.	no, kar mora.radijskemu poslušalcu pričarati vso toploto
Vzdrževanje oziroma uravnavanje tona je prava	in vso nežnost pesmi ali napeva. Zaradi tega je potrebno,
umetnost. »Ljubim vas« lahko večkrat ponovimo z istim	da nadzira samega sebe doma in prisluškuje svojemu
glasom. »Ljubim vas«, pa lahko izrečemo tudi na različne	lastnemu glasu. Ce bi ponekod na opernih deskah lahko
načine: nežno, sladko, pretresljivo ali zategnjeno. Razlika	marsikaj poživel s kretnjami, more pred mikrofonom to
je očitna, ta razlika pa je izraz, pogosto pa tudi pot k	doseči le z najfinejšimi odtenki glasu in z izrazom. Le
uspehu. Izraz je zelo važen za vsakega pevca, najvažnejši	tako bo postal dober radijski pevec in tudi priljubljen med
pa je za — mikrofon, ker v radiu le z izrazom in različ-	radijskimi poslušalci. . .
Tiimi odtenki moremo doseči to, kar operni pevec lahko	Prihodnjič pa še kaj o teh zanimivih vprašanjih, ki
doseže tudi le s kretnjami.	se tičejo prav tako vseh, ki nastopajo pred mikrofonom,
kakor tudi samih radijskih oddajnih postaj.
Kot navdušen poslušalec radia, si Vam upam sporočiti nekaj zanimivosti, ki Vam bodo morda koristile za objavo v Vašem cenj. listu.
Ko večkrat posušam na kratkih valovih in »lovim« postaje, sem nenadoma zaslišal glas napovedovalca, ki je pred
zasedbo Francije dajal poročila v srbohrvaščini preko Lyona. Pozanimal sem se in opazil, da oddaja v srbohrvaščini New-York preko postaje Boston WIWL 25.4 m. Ker pa je bil čas oddaje, označen v »Radiu Ljubljtni« napačen, si dovoljujem to izpopolniti. Boston torej od-
daja vsak dan v srbohrvaščini na valu 25.4 m od 19.30—19.54 po sred. evr. času. Opazil pa sem, da oddajo podaljša neredko tudi do 20. ure. Oddaja se razmeroma dobro sliši, le proti 8. uri nekoliko pojema. Možno pa je, da slišim dobro radi 8-cevnega najnovejšega »Blaupunkta«. Oddaja je iz znanih razlogov izredno zanimiva in jo zelo priporočam.
Prav tako je zanimiva tudi New-Yor-ška oddaja v italij., nemščini in francoščini. Na te me je deloma opozorila tudi Vaša revija. New-York oddaja dnevno 3 oddaje, ki so zelo zanimive. Od 19.00—20.00 oddaja v italijanščini. To oddajo slišimo pri nas prav dobro. Sestavljena je takole: (dad. na .7. str.!)
čih, daleč po morju, kamor je moglo seči oko so mežikali številni svetilniki.
Pogled na mesto Beirut.
5 unti IUi ualuidkžnt, sažd&nžtetžžu
obsevali naselja, posejana po pobočju. Kakor bele pike in lise so se vrstila v daljavi, med njimi so se razprostirali zeleni gozdovi in travniki. Pogled na to je lep in prijeten. Velike doline, pretrgane tu z ozkimi, strmimi, tam s položnimi in širokimi presekami so se spuščale proti lepi obali. Povsod čutiš vonj gozdov, vonj cvetja, ki sega prav dO pristanišča in se meša s slanim vonjem morja. Če bi ne bilo čez dan hude vročine, bi človek mislil, da je nekje v alpskih krajih Evrope. Na pobočjih Libanona ni neznosne vročine, kakršna znoji prebivalce obalnih krajev. Tam veje ob večerih prijeten hlad, ki raznaša vonj cvetočih vrtov
Tu je del Francije ,kamor so jo zanesli njeni ljudje, ki so se semkaj preselili. Francozi so nas tu tudi sprejeli z njim lastno domačnostjo in ljubeznivostjo. Še istega dne popoldne smo bili gosti francoskega armijske-ga generala Caillauxa. V višini 900 metrov nad morjem, v prelepem vrtu, polnem zelenih nasadov in bogatega cvetja, smo uživali njegovo gostoljubje. Odtod jte bil krasen pogled na Beirut, ki je odseval ob sinji barvi morja. Glasba, ples, mlade, lepe Francozinje, močno vino, vse to nas je razvnelo. Pozno v noči smo se vračali v avtomobilih po vijugasti cesti v mesto. Beirut je žarel v nešteto lu-
Motiv z Libanona.
Drugi dan smo priredili izlet v Damask. Po asfaltirani vijugasti cesti smo se peljali mimo lepih predelov Libanona in Antilibanona, nato preko puste, široke ravnine, kjer so se pasle črede ovac. Tu pa tam smo srečali stfupi.no kamel, ki so jih vodili zagoreli Beduini. Okrog poldne smo dosneli v Damask.
Damask je bogato orientalsko me-
Beirut. Po nemirni in viharni noči je vstalo lepo jutro, obetajoč sončen, miren dan. Izza visokih vrhov Libanona so se razlivali sončni žarki in
na vse strani. Lepa letovišča in krasne vile se vrste od prvih vzpetin pa vse do vrha Libanona ter dalje preko doline Jordana do Antilibanona.
19.00—19.20: poročila in izvlečki ame-škega tiska, komentarji k vojnim dogodkom;
19.20—19.40 ali 45: koncert plesne ali
resne glasbe; 19.45—20.00: predavanja, aktualnosti.
Ravno tako je sestavljen spored tudi za nemško in francosko oddajo. Prva se vrši od 20.00—21.00, druga pa od 21.00—22.00. Koncertni del je ob enakih dnevih v tednu enak (n. pr. torek: nem. odd.: plesna gl.) Vse tri oddaje se vrše na valu W3XL 16.87 m. Pripominjam, da se tem slabše sliši oddaja, čim bolj pozno je. Najbolje se sliši italijanska, dobro še nemška, navadno pa je francoska oddaja slaba.
Opozoril bi Vas še na redno oddajo londonskega radia v srbohrvaščini, ker so se često vrinile napake v Vašem cenj. listu. London oddaja dnevno 3 krat v srbohrvaščini:
I.	oddaja: 16.15 na valu GSP 19.60 m;
II.	oddaja: 19.45 na valu GSC 31.32 m;
III.	oddaja: 21.31 na valu GSC 31.32 m. Poleg tega je zanimivo, da oddaja 2
krat na< teden tudi v slovenščini in sicer: sreda ob 19.45 val GSC in sobota ob 21.30 val GSC. Toda za te podatke nisem prav gotov, ker sem le slučajno »ujel« to napoved pred srbo-hrvaškimi poročili.
Upam, da sem Vam mogoče ustregel s temi podatki, ki jih, prosim, preglejte, če odgovarjajo resnici in jih tudi objavite, v Vaši cenjeni reviji. A. I. Lj. Za Vaše pripombe smo Vam hvaležni
in jih radi objavljamo, čeprav smo o vsem tem že v reviji govorili in navajali posamezne oddaje razen ameriških. Ker prinašamo v rubriki »Radio in televizija« redno take zanimivosti, jih ob času, ko revijo dobite mogoče opazite, pozneje pa pozabite na njo. Sicer je pa prav, da na zanimive oddaje opozarjamo večkrat svoje naročnike in smo veseli, če nas kdo izmed naročnikov sam na to opozori.
še enkrat: lepa hvala!
*
V	url »Pojte z nami«, ki jo vodi profesor Luka Kramolc, smo slišali 12. marca slovenske narodne pesmi in sicer take, ki imajo zvezo z vojaščino. V tej uri smo lahko zopet spoznali bogastvo naše narodne pesmi, poteze melanholije, še-gavosti in čustvenosti; vse to so značilnosti našega naroda in nikjer ne prihajajo tako močno do veljave, kakor ravno v pesmih. Ura »Pojte z nami« si pridobiva vedno večji krog prijateljev in ti pridno prepevajo po navodilih prof. Kra-molca. Pouk potegne človeka za seboj, da mora nehote slediti. Kdor doslej teh ur še ni slišal, naj prihodnje ne zamudi! Ni ga boljšega in mikavnejšega zdravila
zoper dolgčas in slabo voljo, kot pesem.
*
V	kotičku »Slovenščina za Slovence« predava dr. Rudolf Kolarič. Kdor posluša njegove odgovore na pisma, ki mu jih pošiljajo poslušalci, se bo prepričal, kako živahno zanimanje vlada za njegovo
uro. Raizen tega pa bo spoznal, da je veliko resničnih ljubiteljev čiste in pravilne slovenščine, ki si dopisujejo z dr. Ko-laričem v želji, da bi si bili glede uporabe različnih besed na jasnem. Te razprave so za vsakogar poučne in ravno v današnjem času večjega pomena kot kdaj prej. Nič ni lažjega kot zanemariti svoj jezik, posebno, če je v tako ozki zvezi s sorodnimi, kot je naš s srbskim in hrvaškim. Nevede in nehote se stap-ljajo pojmi in besede z drugimi. Naš jezik pa je tudi pod vplivom nemškega in ima marsikatere Iz nemščine prestavljene besede, ki ga kazijo. Zato je prav, da se zanimamo za pravilno slovenščino. Dr. Kolarič predava zelo prijetno, ker kramlja na neprisiljen način s pisci dopisov, tako da je njegova ura poučna in kratkočasna.
*
Dora Gusič je imela 13. marca klavirski koncert. Zagrebška pianistka si je izbrala okusen spored, čeprav so bile na njem skladbe, ki smo jih že prav velikokrat slišali. Z enega stališča bi odklonili tako znan spored, z drugega pa je mikaven, ker je lažje presoditi kakovost podajanja, ako skladbo dobro poznamo, posebno pa še, če smo jo slišali od velikih mojstrov. Preden je začela izvajati napovedani spored, je zaigrala še dve nenapovedani skladbi. Po izvajanih kompozicijah bi sklepali, da je bil sestavljen spored glede na zelo različne plasti po-( Nadaljev. na 8. str.!)
sto, bodoče središče panarabske države. Evropski deli mesta prehajajo v arabska naselja. Velike izložbe in bogate trgovine vabijo prišleca. Tu dobite vse od najboljših evropskih oblek do živo pisanih nošenj Arabcev. Da-maščanska svila je znana, prav tako bogato vezene ^reproge. Ena največjih zanimivosti mesta je džamija, ne-kdania bazilika. Zgodovina dveh tisočletij ima sledove v tem mestu.
Dva dni bivanja v Beirutu, ki sta nam še ostala, smo porabili za izlete v okolico, zlasti na lepi Libanon. Ves čas smo bili deležni izredne gostoljubnosti Francozov.
Rano v jutro smo dvignili sidro in odpluli nasproti novemu cilju.
Mesto se je začelo prebujati, ko smo pluli iz pristanišča. Prvi vozniki in otovorjeni osli so prihajali z de-
Mimo Ketalonije in Zantosa smo pluli v smeri proti Krfu. Na desni strani so nas spremljala visoka brda obale, na levi otoki v zelenju cipres in oljk. Tu pa tam so bila posejana Damask — središče mesta. redka naselja. (Konec prihodnjič.)
govorom. Poveljnik ladje — preizkušen mornar — je dobil posebno diplomo, mladi mornarji pa so se morali po vrsti podvreči svojevrstnemu krstu. V smehu in veselem razpoloženju je minul slavnostni obred.
Mošeja — nekdanja bazilika v Damasku.
žele v mesto in povzročali naraščajoč šum prebujajočega se življenja pristaniškega mesta. Beirut je bil že v soncu, ko je izginil izpred naših oci. Visoki grebeni Libanona so se vedno bolj odmikal iv daljavi, dokler ni tudi teh zakrila meglena koprena.
Morje visoko valovi, peneči valovi se zaganiaio in pljuskajo preko krova. Plovemo mimo Cipra. Nebo je jasno, enakomerno veje maestral.
Bližamo se rtu Matapanu. Mornarje »bruce« čaka matapenski krst. Ta obred je poseben dogodek za vsakega mladega mornarja. Na sprednjem delu ladje je bil pripravljen prestol za Pozeidona in niegovo spremstvo. V dveh vrstah so stali mornarji, ko se je pojavil med njimi Pozejdon s tri-oglatimi vilicami. S simbolom svoje moči je udaril po krovu in pričel z
»luAalcev radia, ki imajo različno ali celo
nobene glasbene Izobrazbe.
*
Gojko Plpenbacher je podal 14. t. m. tujskoprometno poročilo: Pokljuka In Komna. — že nekaj let sem se naša država intenzivno trudi, da bi čim bolje organizirala propagando za turizem in dosegla v tem pogledu druge države. Z umetniškimi slikami in lepaki ter prospekti je res stopila v njihove vrste, tako da se na<m ni treba sramovati. Naš radio pa vrši tudi zelo smotrno nalogo: seznanja nas z lepotami naših pokrajin in posameznih krajev. Poročila G-ojka Pi-penbacherja so vedno stvarna, a obenem
prijetna, ker raegrne pred poslušalcem poezijo pokrajine in jo zna prav dojemljivo opisati. Zato ga radi poslušamo in želimo, da bi po možnosti zajel tekom časa čim več krajev. Zdelo bi se nam prav, če bi naš radio vpeljal taka poročila tudi v tujih jezikih. Če tiskamo le-toviščarske letake v več tujih jezikih, bi bilo še bolj prav, da bi tudi radio, ki je razširjen po visem svetu, poročal v glavnih svetovnih jezikih o naših turističnih postojankah in tako pripomogel do učinkovitejšega obiska. Seveda bi bilo treba objaviti tudi v sporedih, ki jih pošilja naš radio drugim postajam, da so poročila v tujih jezikih. S tem bi razširil naš radio svoj delokrog in postal v gospodarskem pogledu važen propagator.
zunaj radijskih prostorov. Rase vsega sveta so tu zastopane, jezike vseh narodov lahko slišite, kot nikjer drugod.
Človek, ki vzbuja tod posebno pozornost, je Marokanec Ben Ma. Mož visoke postave, je oblečen vsak dan v drugačno obleko. Ko bi ga videli, kadar se pojavi z belim turbanom na glavi in v francoski oficirski uniformi! Trideset let ima, pa se je udeležil že številnih bojev, v katerih se je hrabro boril, o čemer pričajo številna vojaška odlikovanja, med njimi odlikovanje francoskega Vojnega križa (Croix de Guerre).
Radijsko mesto je tudi mesto radijskih napovedovalcev. Ti so deležni posebne pozornosti. V to mesto prihajajo ljudje, ki vedo mnogo povedati iz sedanje vojne. Številni javni in kulturni delavci prihajajo semkaj, da govorijo po radiu. Tu se zbirajo od časa do časa častniki in vojaki, piloti in mornarji, ki pripovedujejo doživetja iz bojev, opisujejo bitke v zraku, na kopnem in na morju.
Predavatelji se vrste po skupinah in po snovi, ki jo obravnavajo. Med prvimi so tisti, ki so sami doživeli kaj posebnega v bojih, tako n. pr. letalci, ki opisujejo polete na nemška mesta, mornarji, ki so potopili po hudem boju sovražno ladjo, podmornico, ali so sami bili v nevarnosti, ida bodo potopljeni z ladjo vred. Vsi ti nastopajoči pripovedujejo živo in temperamentno, kakor so se naglo tudi razvijali doživeti dogodki. Med predavatelji so tudi ženske, ki pripovedujejo svoja doživetja iz sedanje vojne. Nedavno je pripovedovala neka žena ored mikrofonom o nemškem ponesrečenem letalcu, ki se ie ponoči ves izmučen privlekel do vrat njenega stanovanja in jo prosil,
Cmesto a cAngliji
Sodobna vojna je Anglijo v marsičem spremenila. Ne le življenje v mestih, tudi v podeželju se je marsikaj spremenilo. Kljub vsemu so Angleži ostali tudi v sedanji vojni Angleži, kakršne poznamo iz njihovih najbolj junaških časov. Najbolj srditi letalski napadi jih ne spravijo več iz ravnotežja. Ce je treba bežati pred zračnimi napadi v zaklonišča, to store iz neke navade, ki jim jo je prinesla vojna. Pa tudi tedaj so povezani z zunanjim svetom po radiu. Radio je danes za vsakega Angleža nekaj nepogrešljivega. To pa angleški vodilni krogi tudi dobro vedo. Nobeno angleško zaklonišče ni danes brez radia, nobena še tako majhna in oddaljena angleška vas ni brez radijskega sprejemnika. Po radiu je danes vsak Anglež povezan takorekoč s celim im-nerijem in ve vse najnovejše dogod ke iz sedanjih bojev.
Kakšna je podoba sedanje Anglije ? V posameznih člankih bomo seznanjali naše naročnike z zanimivostmi iz sedanje Anglije. Ena izmed prvih takih zanimivosti je pogled v »radijsko mesto«.
Nekje v Angliji je angleško »Radijsko mesto«, ki nudi nenavadno vsakdanjo sliko. V tem mestu lahko vidite Arabca, v spremstvu lepih španskih deklet oblečenih v obleke najrazličnejših barv. Zamorca, Indijca v družbi Evropejcev. Majhno mesto ima prebivalce vseh narodnosti in veroizpovedi. Nikjer drugod v Angliji ne srečate toliko raznolikosti kot v tem mestu. Nekdanje živinorejsko mestece je v spremembah, ki jih je prinesla sedanja vojna postalo središče angleških radijskih oddaj v inozemskih jezikih. Odtod slišite dnevno poročila v nič manj kot 32 jezikih. Ta jezikovna raznolikost je očividna tudi
Iz bojev v Libiji: Množi, italijanskih ujetnikov po padcu Tobruka. (Slika je posneta iz zraka.)
naj mu ranjenemu da hrane in prenočišča. Škot opisuje prvi zračni napad na Anelijo, občutje, ki ga je prevzemalo ob strahotnih eksplozijah bomb; drugi opisuje spet kaj drugega.
V	drugi vrsti so posebni izvedenci angleškega radia, ki gredo v inozemstvo, da se tam na lastne oči prepričajo o dogodkih, o razmerah, o ljudeh itd. Ti se vračajo domov in so najboljši razlagalci razpoloženja posameznih narodov in držav k sodobnim dogodkom. Pred mikrofonom seveda ne povedo vsega.
V	tretjo vrsto uvrščajo književnike, filmske in gledališke igralce, ki izpoved© svoje mišljenje o življenju v
vojnih razmerah in o mednarodnem
položaju. Med književniki, ki nastopajo pred mikrofonom, je posebno priljubljen Evelyn Williams.
Četrti sodelavec je angleški radijski poslušalec. Ce ga navajamo šele na četrtem mestu, to nikakor ne pomeni, da nima toliko vpliva in veljave. Nasprotno! Eden izmed ravnateljev angleške radijske družbe g. Boyd je nedavno povedal po radiu tole: Radijski poslušalci nam s svojimi nasveti veliko koristijo. Njihove želje in nasvete angleški radio upošteva.
O drugih zanimivostih angleškega »Radijskega mesta« pa kdaj prihodnjič.
POVSOD PRISLUŠKUJEMO DA VAM POVEMO. KAJ SE GODI DOMA IN NA TUJEM
RADIO IN TELEVIZIJA
RADIO IN VOJNA
Po ugledni zagrebški radijski reviji »Radio Zagreb« povzemamo nekatere zanimivosti o nemški in angleški radiofoniji v sedanji vojni.
Število radijskih poslušalcev v Nemčiji je zlasti naglo začelo naraščati med sedanjo vojno. Septembra leta 1939. je imela Nemčija 12 milijonov 677.348 poslušalcev, januarja 1. 1940. pa že 14,882.496, dočim jih ima zdaj po najnovejših poročilih že nad 15 milijonov.
Ker v Nemčiji posluša radijske oddaje tudi ogromno število vojakov, računajo nemški radijski strokovnjaki, da poslušajo v Nemčiji radijske oddaje redno okoli 50,000.000 ljudi, kadar govori Hitler, pa celo trde, ga posluša najmanj 100,000.000 ljudi. Intendant nemške države za radijske oddaje dr. Glasmeyer je za letošnje leto postavil za nadaljnji, še uspešnejši razvoj nemške radiofonije dva pogoja, in sicer:
1.	radijske oddaje morajo biti tehnično tako dovršene, da mora v vsakem naselju velike nemške države vsak radijski naročnik brezhibno sprejemati vsako nemško oddajo, in sicer tudi z najbolj preprostim in cenenim radijskim sprejemnikom.
2.	Poslušalcem mora biti vsak večer med osmo in deveto uro na raznolago najmanj štirje med sebo1' čisto različni nrogrami.
Ce že pod naslovom »Radio in vojna« poročamo o razvoju in napredku nemške radiofonije v sedanjem vojnem času je prav, da omenimo mimo grede tudi dolžnosti radijskih napovedovalcev med voino.
Angleška radijska revija »Radio Newsletter« je namreč nedavno objavila izjavo enega najstarejših napovedovalcev angleške radiofonije Alva-ra Libella, ki je na Angleškem zdaj najmanj tako popularen, kakor zna-
meniti filmski igralci in slavne filmske igralke. Angleški radijski napovedovalci, je dejal Libell, so zaposleni zdaj neprestano oziroma neprekinjeno po 48 ur, potem pa imajo po 72 prostih ur. Med napovedovalcem in urednikom, ki sestavlja poročila in obvestila, je sodelovanje zelo tesno, in sicer zaradi tega, da bi urednik napovedovalcu olajšal izfovarjavo, hkrati pa mu dal možnost pravilnega nagla-šanja posameznih odstavkov poročil.
Za primere napadov iz zraka so določene izredne mere. Radijski napovedovalci v Angliji morajo biti vajeni najrazličnejših dogodkov. Pred vojno so bili anonimni, zdaj pa hočejo radijski poslušalci vedeti, kdo jim poroča o najnovejših in najbolj zanimivih dogodkih. Pred pričetkom napovedi, pove zato vsak angleški radijski napovedovalec najprej svoje ime in pirimek, potem pa šele začne z branjem poročil. Največja angleška radijska družba BBC je prav zaradi tega privabila v krog svojih predavateljev najbolj znane strokovnjake z raznih področij, ki pred mikrofonom govore o angleškem stališču do raznih dogodkov v Evropi in na drugih celinah. Med njimi je evropskim in ameriškim poslušalcem zlasti znan neki Vernon Barlett, ki vsako sredo pred mikrofonom govori o svojih pogledih na razne svetovne dogodke. Pri nas bi se z Barlettom po popularnosti mogel primerjati dr. Kuhar.
Barlett je član Spodnjega doma, znan romanopisec in diplomatski so-trudnik najbolj znanih angleških dnevnikov, smatrajo pa ga hkrati tudi za enega izmed najboljših poznavalcev mednarodnih problemov in vprašanj. Deset let je bil direktor londonske sekcije Društva narodov, zlasti pa se je proslavil s svojim znamenitim delom »No man's land« (Ves svet je naš sosed).
Kakor vidimo, je dobil radio v se-
danji vojni mnogo novih nalog, ki s<5 med njimi nekatere prav težavne. Ze zadnjič smo poročali o nekem angleškem napovedovalcu, ki je mirno bral svoja poročila, čeravno je v njegovem sosestvu padla sovražna bomba in razdejala sosedni studio. Poleg te hladnokrvnosti, ki jo med sedanjo vojno zahteva od svojih napovedovalcev, je moral radio pritegniti k sodelovanju še celo vrsto znamenitih ljudi in poznavalcev svetovnih razmer, ker le tako more ustreči veliki radovednosti radijskih poslušalcev, pa tudi njihovemu velikemu pričakovanju. Naročniki žele biti poučeni točno o vseh dogodkih, vsega tega pa radijski napovedovalci ne zmorejo. Zato ni nič čudnega, če se zdaj oglašajo v radiu poleg napovedovalcev in rednih predavateljev tudi diplomati in učenjaki, ki prej morda nikoli niso stopili pred mikrofon.
Uspeh je vsekako lep: ti ljudje bodo tudi v bodočnosti ostali prijatelji radiofonije in poslušalci bodo od njih imeli veliko koristi tudi tedaj, kadar se bo Evropa spet umirila.
Daj Bog, da bi se to kmalu zgodilo!
ZA VSAKEGA KOMARJA 300 DIN NAGRADE
Slišali ste že pozive radijske oddajne postaje v Zagrebu — tako poroča zagrebška radijska revija »Radio Zagreb« —, ki je pozivala brezpravne poslušalce radia, naj svoje sprejemnike takoj prijavijo pristojnim poštnim oblastvom in jim odštejejo tudi radijsko naročnino. Takšni radijski poslušalci naj bi čimprej izvršili to svojo dolžnost, ker bodo sicer poleg drueih neprijetnosti doživeli tudi, da jim bodo radijski sprejemniki odvzeti. Strogi predpisi določajo,
da bo vsakemu radijskemu »komarju« radijski sprejemnik takoj zaplenjen, poleg tega pa bo plačal še 900 din denarne globe.
Vsakomur, ki prijavi radijskega »komarja«, pripada 300 din nagrade.
Pri dosedanjih zaplembah neprijavljenih radijskih sprejemnikov se je najbolje pokazala neresnost njihovih lastnikov, ki so za težke tisočake kupili dragocene radijske sprejemnike, ogniti pa so se hoteli plačevanju skromne naročnine 25 din mesečno. Organi, ki so plenili neprijavljene radijske sprejemnike, so -oslušali najrazličnejše izgovore, — ljudje, ki svojih radijskih sprejemnikov niso prijavili, so bili »čisto nedolžni«, »krivi pa so bili drugi«. Marsikdo se je tudi izgovarjal, da sploh ni vedel, da je za radijski sprejemnik dolžan plačevati naročnino. Izgovarjali so se marsikdaj tudi, da imajo sprejemnik le na preizkušnji in da se za nakup še niso odločili. Izgovori seveda niso pomagali in sprejemniki so romali v skladišče poštnega ravnateljstva, kjer čakajo na svojo nadaljno usodo.
Nikjer ni povedano, kaj oblastva store s takšnimi sprejemniki, pa bi se vendar tudi to vorašanje dalo urediti na prav preprost način:
zaplenjene radijske sprejemnike naj bi naša oblastva odstopala šolam v
naših najrevnejših na najbolj zapuščenih krajih.
Radijski poslušalci morajo namreč vedeti, da sprejemanje radijskih oddaj, oziroma posedovanje radijskega sprejemnika brez posebnega dovoljenja s strani poštnih oblastev in brez rednega plačevanja radijske naročnine nikakor ni dovoljeno in torej takšni izgovori kar nič ne zaležejo.
Ne mislite, da pomeni prijavljanje radijskih »komarjev« ovaduštvo. Radiofonija je naše narodno premoženje, ki jo moramo vsi podpirati, prav tako pa moramo vsi z največjo odločnostjo nastopati proti tistim, ki žele našo radiofonijo izkoriščati in ki ji ne dajejo, kar ji pripada. Takšni »komarji« so naši narodni škodljivci, saj odvzemajo radiofoniji, kar ji po zakonu Dripada in s tem tudi onemogočajo njen še večji razvoj.
Člen 253 finančnega zakona iz leta 1928-1929 je še zmerom v veljavi, ta člen pa določa, da vsakomur, ki prijavi lastnika neprijavljenega radijskega sprejemnika, pripada 300 din nagrade.
Kdor torej »komari«, naj preneha s takšnim počenjanjem in naj svoj sprejemnik čimprej prijavi, da ga ne bodo zadele stroge posledice, ki jih zakon za takšne brezvestne ljudi določa.
ITALIJANSKA IN ROMUNSKA RADIOFONIJA
»Radio Universal« poroča, da bosta Italija in Romunija potom radia poglobili svoje kulturne odnose. Obe državi sta namreč podpisali konvencijo o medsebojnem vzajemnem radijskem sodelovanju. V svojih oddajah, ki bodo iz Italije namenjene Romunom in iz Romunije Italijanom, bosta obe prijateljski državi predstavljali svoje najbolj znane predstavnike javnega in kulturnega življenja, da bi se tako oba prijateljska naroda med seboj čim bolj in čim globlje spoznala.
Kakor vidimo, postaja radio čedalje važnejše sredstvo za medsebojno kulturno sodelovanje med posameznimi državami.
RADIOFONIJA V SOVJETSKI RUSIJI
Po podatkih, ki smo jih prejeli šele te dni, je bilo 1. julija 1940 v Sovjetski Rusiji prijavljenih 6,100.000 radijskih sprejemnikov. V tem številu so všteti tudi sprejemniki, ki imajo po več zvočnikov. Takšnih sprejemnikov je v Sovjetski Rusiji v različnih domovih, bolnicah in tovarnah ogromno, tako da lahko število radijskih naročnikov v tej ogromni državi ocenimo s približno 12,000.000. S tem številom stopa Sovjetska Rusija po številu svo-jhi radijskih poslušalcev na prvo mesto v Evropi.
Ista statistika pove, da je bilo lani v Sovjetski Rusiji nad 10.000 »radijskih vozlov«. V velikih industrijskih naseljih ima namreč glavna tovarna en sam sprejemnik, ki je nanj vklopljeno po več sto zvočnikov, tako da ima vsak delavec v svoji hišici zvočnik, ki pa ga seveda ne more sam upravljati, ampak ga upravljajo iz tovarniške centrale. Če mu oddaja ni všeč, lahko svoj sprejemnik izklopi.
1. septembra 1940 je bilo samo v Moskvi prijavljenih 453.769 radijskih sprejemnikov, dočim jih je bilo v Leningradu prijavljenih 400.452. Za Moskvo in Leningradom je po številu svojih radijskih naročnikov v Sovjetski Rusiji na prvem mestu okrožje »Gorski«.
Kakor vidimo, se radiofonija v Sovjetski Rusiji razvija precej naglo, saj se je število njenih radijskih naročnikov v zadnjih petih letih kar podvojilo.
NIŠ ZAHTEVA RADIJ. POSTAJO
V zadnjih letih se je Niš tako razmahnil, da se je število njegovega prebivalstva kar podvojilo. Tudi društveno in družabno življenje je v Nišu zelo živahno. Nečesa na jim še zmerom manjka — tako pišejo krajevni časopisi — in sicer lastne radijske oddajne postaje.
Kolikor smo obveščeni, na relejno radijsko oddajno postajo Niš za zdaj še nikakor ne sme računati, morda pa bi se tudi tam dalo to vprašanje urediti na podoben način, kakor ga je
(Iz bojev v Libiji.) Italijanski ujetniki čakajo, da jih odpeljejo v taborišče - zaledje.
uredila banovina Hrvatska v Osijeku in Splitu. Nišljije bi bili čisto zanesljivo zaenkrat tudi s tem zadovoljni, saj bi jim takšen studio, ki bi bil po telefonu povezan z radijskima oddajnima postajama v Beogradu in tudi Skoplju, omogočil, da se stalno ove-ljavljajo Dri sporedu obeh teh radijskih postaj. In obe ti postaji bi bili gostovanja Nišlij zanesljivo veseli, saj so Nišlije znani kot ljudje zdravega humorja, v Nišu pa je tudi pevsko in kulturno življenje na precej visoki stopnji.
UGODNOST ZA SLEPE
Naše ministrstvo za pošto, telegraf in telefon je te dni izdalo zanimiv in hvalevreden odlok, po katerem bodo slepi ubožci, njihovi domovi, združenja, knjižnice in druge ustanove v bodoče plačevali samo polovično radijsko naročnino.
Bilo bi nujno potrebno, da bi poštno ministrstvo takšne olajšave dovolilo še tudi nekaterim drugim ustanovam in zlasti zaslužnim za državo, kakor so n. pr. invalidi. Čisto oproščene pa bi morale biti plačevanja radijske naročnine vse šole.
RADIOTELEGRAFSKE ZVEZE NA JADRANU
Poštno ravnateljstvo v Splitu bo že v -kratkem času začelo urejati radio-telegrafsko zvezo z otoki severne Dalmacije. Vsi otoki bodo zvezani s Ši-benikom.
Potreba po radiotelegrafski zvezi otokov s celino se je pokazala zlasti zato, ker so skoraj vsi kabli, ki vežejo otoke s celino, že izžrebani. Posebno slabo zvezo ima otok Silba, ki je med letovičarji precej priljubljen, pa se na njem tujski promet doslej prav zaradi slabih telefonskih zvez nikakor ni mogel razmahniti.
ZAGREBŠKA POSTAJA NAPREDUJE
Zagrebška radijska oddajna postaja namerava v Splitu in Osijeku urediti posebne študije, da bosta tudi ti dve drugi največji mesti v banovini Hrvatski zvezani z zagrebško radijsko postajo. V Osijeku in Splitu žele prav za prav relejni postaji, kar velja zlasti za Split, dočim glede Osijeka še ni tozadevne rešitve. Problem bodo zasilno rešiti tako, da bodo postavili le studio v obeh mestih, ki bo z zagrebško radijsko oddajno postajo zvezan po telefonu. Tako bodo lahko Osi-ječani in Splitčani nastopali v domačem studiu in jim ne bo več potrebno potovati v Zagreb, če bodo po radiu hoteli predstavljati svoje običaje, svoje pesmi in svoje življenje.
Tako dvorana v Osijeku kakor v Splitu bosta služili tudi koncertom in prireditvam posameznih društev, pa seveda tudi predavanjem.
Čim bosta urejena oba zasnovana študija, bosta Split in Osijek stalno na sporedu zagrebške radijske oddajne postaje.
Črni suženj Bark se je bil upiral edini od vseh, ki sem jih poznal. Ni mu šlo za to, da so mu Arabci bili vzeli svobodo ter ga v trenutku storili bolj nebogljenega od samega dojenčka.
Bog pošilja včasih nevihte, ki v eni uri pokončajo človekovo žetev. Toda Arabci ga niso ogražali le v njegovi posesti, ampak še bolj v njegovi osebnosti. In tu se Bark ni vdal, čeprav je v tolikih drugih ugrabljencih brez boja umrl tisti ubogi gonjač, ki je moral vse leto trdo delati, da si je zaslužil vsakdanji kruh.
Bark se ni vživel v suženjstvo, kakor to storijo tisti, ki se naveličajo čakanja in se zato zadovoljijo s povprečno srečo. Iz dobrote svojega gospodarja ni hotel ustvarjati svoje suženjske sreče. Svobodni Mohamed ben Lhaus-sin je v njem obdržal hišo, ki je nekoč stanoval v njej, čeprav je za hip iz nje odpotoval. Hiša žaluje nad svojo osamelostjo, vendar ne pusti vase nobenega novega gospodarja. Bank je bil podoben tistemu belobrademu čuvaju, ki je sredi trav in drevoredov in dolgočasne samote umrl od zvestobe.
Zato ni odgovoril: »Jaz sem Mohamed ben Lhaussin«, ampak je povedal le: »Ime mi je Mohamed.« Vendar je sanjal o dnevu, ko bo ta pozabljeni človek vstal in že s svojim pojavom uničil sužnja Barka. Včasih so ga sredi nočne tišine obšli spomini s tako močjo kakor nepozab-ljena otroška pesem. »Sredi noči,« nam je pripovedoval naš arabski tolmač, »sredi noči začne govoriti o Marra-kechu in joče.«
V samoti se ne more nihče ogniti takih romanj nazaj. Nenadoma se je prebudil tisti svobodni človek v Barku, se pretegnil s svojimi pravimi udi in poiskal ženo ob svoji strani, in to v tej puščavi, kjer se ni nobena ženska približala Bariku; zaslišal je šumenje vode od studenca, kjer nobena voda ni izvirala. Z zaprtimi očmi je mislil, da biva v beli, trdni hiši, ki stoji sleherno noč pod istimi zvezdami, čeprav je bil med ljudmi, ki živijo v šotorih in v vetru.
In zdaj je prišel Bark k meni z vso težo tistega, kar je nekoč ljubil. Hotel mi je reči, da je pripravljen, da so pripravljene vse njegove ljubezni, da mu je treba le vrniti se, če jih hoče razdeliti. Bark je hotel le znamenja od mene. Smehljal se mi je in mi kazal, kako se taki stvari streže. Očividno še nisem bil pomislil na to:
»Jutri bo priletel avion proti Agadirju. Skril me boš vanj!«
»Ubogi stari Bark!«
Živimo vendar sredi uporniškega ozemlja, kako naj mu torej pomagamo ubežati? Takoj naslednjega dne bi se Mavretanci bogve kako krvavo maščevali nad nami zavoljo ropa in verolomstva. Poskušal sem pač, da bi ga odkupil in strojniki letališča, Laubergue, Marchal in Ab-grall so mi pri tem ponudili svojo pomoč. Toda preredko se zgodi, da bi kak Evropejec hotel kupiti sužnja. Zato so hoteli domačini izrabiti priliko in so zahtevali dvajset tisoč frankov zanj.
»Ali se hočete norčevati iz nas,« sem odgovarjal.
»Poglej njegove močne roke!«
In tako so minevali meseci.. .
Končno so se zahteve Mavretancev toliko znižale, da sem s pomočjo prijateljev v domovini, ki sem jim bil pisal o tem slučaju, starega Barka lahko odkupil.
To so bila lepa pogajanja. Trajala so osem dni. Sedeli smo v krogu na pesku, petnajst Mavretancev in jaz. Prijatelj Barkovega lastnika, ki je bil tudi moj prijatelj, ropar Zin Uld Rhattari, mi je na skrivnem pomagal.
»Prodaj ga vendar,« mu je govoril na moj nasvet, »saj ga ne boš imel več dolgo. Bolan je. Ne vidi se mu, toda verjami, da je bolan. Nekega dne se bo pojavilo in naenkrat bo zatekel. Hitro ga prodaj Francozu.«
Mešetarino sem obljubil še drugemu roparju Raggiju, če mi pomore do srečnega zaključka kupčije. Zato je tudi Raggi mamil Barkovega lastnika:
»Z denarjem lahko nakupiš kamel, pušk in nabojev. Tako opremljen lahko greš na bojni pohod proti Francozom. Iz Atarja boš lahko takrat privedel tri do štiri nove sužnje. Zato se le reši starega.«
Na koncu koncev so mi prodali Barka. Šest dni sem ga imel zaklenjenega v naši lopi, kajti če bi ga Mavretanci pred prihodom letala dobili kje na prostem, bi ga prav gotovo spet ugrabili in prodali kam dalje.
Odvzel sem mu suženjstvo. Tudi to je bil lep obred. Prišla sta mohamedanski duhovnik in plemenski poglavar iz Jubyja. Razen njiju je bil navzoč še prejšnji Barkov lastnik. Ti trije lopovi, ki bi dvajset metrov od trdnjav-škega zidu na mojo jezo Bartku najraje odrezali glavo, so ga prisrčno objeli in podpisali listino.
»Zdaj si naš sin.«
V duhu zakona je postal tudi moj sin.
In' Bark je objel vse svoje očete.
Do svojega odhoda je živel prijetno življenje ujetnika v naši lopi. Dvajsetkrat na dan smo mu morali ponoviti opis enostavne poti: V Agadirju bo stopil iz aviona in že na letališču bo dobil avtobusno vozovnico do Marrakecha. Tiste dni je Bark igral svobodnega človeka, kakor se otroci igrajo potujoče raziskovalce. To je bil prvi korak v življenje; avtobus, človeške množice, mesta, vse bo znova videl...
Potem me je poiskal Laubergue in me v svojem in v imenu tovarišev Marchala ter Abgralla opozoril, da moramo za Barka poskrbeti tudi potem, ko se bo vrnil domov. Dali so mi tisoč frankov zanj, da bi si lahko poiskal dela.
Takrat sem se moral spomniti tistih starih gospa v dobrodelnih društvih, ki ljubezen do bližnjega razumejo tako, da dajejo po dvajset frankov in zato hvaležnosti zahtevajo. Laubergue, Marchal in Abgrall, preprosti letalski strojniki, pa so dali tisoč frankov in niso zahtevali posebne hvaležnosti. Ti trije niso ravnali iz usmiljenja, kakor tiste gospe, ki mislijo, da delijo srečo, ampak so le izpolnili svojo dolžnnost, da nekemu človeku omogočijo njegovo človečnost. Tako kakor jaz so dobro vedeli, da opojnost povratka kmalu mine in da bo prva in nerazdruž-ljiva Barišova prijateljica revščina. Cez tri mesce bo Bark v nekem železniškem omrežju pulil tračnice in bo pri tem manj srečen, ikakor je bil pri nas v puščavi. Toda zato bo smel biti vsaj med svojimi.
»Pojdi Bark in bodi zopet človek!«	(Dalje.)
brivec«. (H. dejanje.) 19.45 Budapest: Spevoigra.
3zolddu sp&vedoo hiozemikili poitaf
KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja;
8.05 Praga: Čajkovski: 4 za gosli in
orkester, op. 35. 11.25 Italija I.: Simfonična glasba. 15 Italija n.: Simfonično-vokalni &. 17.10 Berlin: 4 berlinske Filharmonije.
18.15 Budapest: Orkestralni 4-18-50 Sottens: Orgelski 18.50 Praga: Orkestralni in pevski <š. 19.30 Italija I.: Simfonični 4. 20.40 Beromiinster: Cerkvena gl. 21 Bratislava: 4 duhovne gl. 23.15 Berlin: Orkestralni 4-
Ponedeljek:
14.10 Praga: Mozart: Godalni kvartet v G-duru, op. 14. 14.30 Hamburg: 4 komorne gl.
19	Budapest II.: Violinski 4.
19.30 Italija I.: Simfonično-vokal. 4-
20	Sofija: Simf. 4 Brahmsovih skl. 20.10 Budapest: 4 skladb B. Bar-
toka.
22.30 Praga: Komorni 4.
Torek:
10 Mtinchen: Komorni 4-16.35 Italija I.: Violinski 4. 19.30 Švedska: Orkestralni in pevski 4.
19.45 Beromiinster: Simfonični 4-20.05 Praga: Skladbe A. Dvofaika. 20-30 Sofija: 4 komorne gl. 22.30 Praga: 4 češke gl.
Sreda:
19.45 Italija I.: Simfonični 4.
20	Sofija: 4 Debussyjevih skladb. 20.20 Švedska: A. Dvorak: 4 za
gosli.
21	Sofija: Beethoven: Simfonija št. 8.
22.30 Praga: 4 češke gl. 23.15 Berlin: Beethovnov in Mozartov 4-
četrtek:
19.30 Italija n.: Orkestralni 4-20 Sofija: 4 skladb V. d'Indyja. 21.10 Beromiinster: Fr. Brun: Simfonija št. 1.
21.30 Italija II.: 4 komorne gl. 22.30 Praga: 4 češke gl.
Petek:
15 Bohmen: Orkestralni 4-16.15 Italija I.: Simfonični 4. 18.45 Praga: Orkestralni 20 Sottens: Beethoven: Slovesna maša.
20	Sofija: 4 skladb M. Mussorg-skega.
20-15 Praga: Simf. 4 češke filharm.
21	Italija I.: Violinski 4.
21.10 švedska: Čajkovski: Simfonija št. 6. 22.30 Praga: 4 češke gl.
Sobota:
10 Berlin: 4 komorne glasbe. 18-25 Budapest: 4 komorne gl. Poltronierjev kvartet.
20	Italija II.: Orkestralni 4. 20.10 Italija I.: Simfonični 4. 21.15 Šved skal: J. Brahnus: Variacije
in fuga.
LAHKA GLASBA
Nedelja:
17.25 Praga: 4 zabavne gl. 18 Sofija: Lahka in plesna gl. 21.15 Budapest: 4 lahke gl. 21.55 Sofija: Plesna gl. 22.30 Praga: Veselo rajanje.
Ponedeljek:
17.30 Sofija: Zabavni 4.
20-30 Italija I.: Pisan 4.
21.10 Švedska: Lahka in plesna gl.
22 Sofija: Plesna gl.
23.30 Budapest: Cigani igrajo.
Torek:
15.30 Budapest: Ciganski ork. 18 Sofija: Lahka in plesna gl. 20.15 Italija II.: 4 zabavne gl. 20.15 Italija II.: 4 zabavne gl.
21	Bratislava: Jazz.
22	Sofija: Plesna gl. 23.45 Praga: 4 zaibavne gl.
Sreda:
16.15 Italija I.: 4 lahke gl.
18	25 Praga: 4 Zabavne gl.
19	Sofija: 4 lahke gl. 20.10 Bratislava: Kabaret. 21.30 Italija II.: 4 zabavne gl. 22 Sofija-: 4 zabavne gl.
Četrtek:
16.45 Praga: Zabavni 4 RO. 17.30 Sofija: 4 lahke in plesne gl. 18.40 Italija I.: 4 zabavne gl. 22.05 Sofija: Plesna gl. 23.30 Budapest: Cigani igrajo.
Petek:
18 Sofija: Lahka in plesna gl.
20	Italija II.: 4 zabavne gl. 21.55 Sofija: Plesna gl.
23-25 Budapest: Ciganska godba. 23.45 Praga: Zabavni 4.
Sobota:
15 Praga: Glasba za oddih. 17 Sofija: Lahka in plesna gl. 17 Sottens: 4 lahke gl. 19.30 Italija I.: Pisan 4. 20-45 Bratislava: 4 lahke gl. 21.30 Italija H.: Zabavni 4. 22 Sofija: 4 zaibavne gl. 22.30 Praga: Zabavni spored. 23.25 Budapest: Cigani igrajo.
OPERE IN OPERETE
Nedelja:
14.25 Švedska: Rossini: »Seviljski
Ponedeljek:
15 Leipzig: Operni 4. 18-55 Praga: Leoš Janeček: »Njena pastorka«. Opera v 3 dej.
Torek:
1815 Italija II.: R. Wagner: »Somrak bogov«. (I. dej.) 20.10 Italija I.: Wagner: »Somrak bogov«. (II. dej.)
Sreda:
18.30 Budapest H.: R. Wagner:
»Lobengrin«. (I. dej.) 20.15 in 22.05 Budapest: R. Wag-ner: »Lobengrin«.
četrtek:
15 Dunaj: Operna glasba.
19.30 Italija I.: Werdi: »Trubadur-*.
Sobota:
19.55 Budapest: I. Kallman: »Kne-ginja čardaša«. Opereta.
DRAME IN ZVOČNE IGRE Nedelja:
19.20 Praga: J. š. Ba-ar: »Poslednja sodba«. Zv. igra.
Ponedeljek:
19.40 Bratislava: Veseloigra. 21 Italija I.: Pirandello: »Čaša«. Enodejanka.
Torek:
20	Sottens: Zvočna igra.
Sreda:
19.05 Praga-: V Dyk: »Izmodritev
Dona Quihota«. Tragedija. 19.30 Italija H.: T. Pinelli: »Vedro«. Igra v 3 dejanjih.
21	Bratislava: Zvočna igra. 21 Sottens: Drama.
Petek:
19.45 Italija I.: N. Manzoni: »Vse zal gospo«. Igra v 3 dej.
Sobota:
20.15 Praga: Veseloigra.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA Ponedeljek:
15.30 Praga: Češka knjiga.
Sreda:
20.20 Sottens: O književni kritiki. Četrtek:
15.30 Praga: Iz književnega sveta (Ob 100letnici smrti Magdalene Novotne.
Petek:
15.30 Brno: Moravski pisatelji pred mikrofonom.
ZANIMIVOSTI
Nedelja:
16.40 Beromiinster: švicarsko ^.i-karstvo 15. in 16. stoletja.
Ponedeljek:
16.45 Praga: Mladi avtorji izpovedujejo. *
OBJAVLJA SPOREDE DOMAČIH IN TUJIHaPOSTAJ|ZA TEDEN OD, 23. DO 29. MARCA* 1941
Q(e(ieijit 23 Jedrca
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00; Jutranji pozdrav. 8.15: Tamburaški orkester:
M. Vilhar: Slovenec, Srb, Hrvat,
koračnica. A. Karmelj: Slovenske nar. pesmi
D.	Zehetner; Kosovo, valček. Zvezda večerna, tango.
A. Karmelj: Lonja, fox. Hajdrih: Morje adrijansko, pesem.
E.	Stolz: Zvezde miru, valček.
D.	Jenko: Što čutiš Srbine tužni, pesem.
Bajuk: Slovenske narodne pesmi.
E.	Stolz: Na izletu, koračnica. 9.00; Napovedi, poročila.
9.15: Češke narodne (plošče):
Šivala je sraičko, poje Jan Filka,
član praške opere. V cerkev vodim svojo drago, isti. nar.: Hej ta lepi dom, krasno bivališče, poje E. Rusko, nar.: Le zapihaj ti vonjavi vetrič. nar.; Zeleni gaj poje, K. Hruška,
član praške opere. Ko bi ti, devo-ika moja, imela sto ovac.
9.30: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve: Hribar: Premišljevanje. Premrl: Daritvena. Vodopivec: Pod oljkami. Sattner: Postna. Mav: Blagoslovna. 10.00: Verski govor (g. dr. G. Rant). 10.15: Komorni trio. Sodelujejo gg.: Avgust Ivančič, J. Gregorc, H. Svetel:
1.	(Trio za violo, klarinet in klavir,
a)	Allegro non tropoo.
b)	Andante mosso.
c)	Allegro.
d)	Lento.
2.	Andante cantabile.
3.	Serenada.
11.00: Za kratki čas, plošče):
Vaški umetniki, koračnica (kvartet citer- ^ iev.
Umetnost in narava, isti.
Dietrich: Bo že enkrat spet drugače (šramel).
Dietrich: Slovo od gora.
Treplan za ples (Hojerjev trio).
Valček Ančka isti.
Vacek: Vdova, polka (^odba na pihala).
Mareš: V omami, polka.
Sem hodil za aSvo, pesem (šramel).
Naš humor, koračnic , isti.
Predi, prdi, valčk. isti.
Prešerna koračnica (citraški trio).
12.30: Objave, poročila.
13.00: Napovedi.
13.02 Koncert operne glasbe. Sodelujejo; gdč. Milica Polajnar, g. Andrej Jarc in Radijski orkester:
Weber: Fantazija iz op. Oberon.
Massenet; Prvo snidenje Man on in des Grieux-a.
Massenet: Višek ljubezenske sreče med Manon in des Grieux-om — prvo razočaranje Manon.
Messenet: Ponovno snidenje in sprava v samostanski kapeli.
Massenet: Slovo des Grieux-a ob smrti Manon.
Meverbeer: Fantazija iz od. »Hu-genoti«.
Puccini: Fantazija iz op. »La Bo-heme«. —• 14.30 ure.
17.00: Kmet. ura: Vinarstvo in prehrana prebivalstva (g. Konrad Pečovnik).
17.30; Operetna glasba (plošče):
Kalman: Moj dragi naj bo tak ko ti, ork. E. Lorand.
Kalman: Dvoje pravljičnih oči.
SLOVENŠČINA V ANGLEŠKEM RADIU
Angleški konzulat v Ljubljani nas je naprosil za objavo naslednjega obvestila :
Poslušajte poročila angleškega radia v slovenskem jeziku!
Začenši s sredo 12. marca je angleški radio začel redno oddajati svoja poročila tudi v slovenskem jeziku. Ta poročila so na sporedu vsako sredo od 19.45 do 19.55 in vsako soboto od 21.30 do 21.45, obakrat na valovni dolžini 31,32 m.
R. O. RADIjS^I
ORKESTEPi & KONCERT
O POROČILA ,O PLOŠČ
Leskove vejice.
13
Offenbach: Lepa Helena, uvertura, vel. simf. or.
Planquette: Cornevillski zvonovi, venček.
Joh. Strauss; Dunajska kri, venček — ork. E. Rosz.
Leo Fall: Madame Pompadour, venček.
Audran: La Mascotte, venček.
18.15: Narodne pesmi poje gdč. Polda Zupanova, s harmonko spremlja g. Avgust Stanko:
Mrzel veter.
Ena ptička mi poje.
Škrjanček na polju.
Preljuba si ti pomlad.
Ko dan se zaznava.
Šel sem po zelenem travniku.
Večefna.
Pojte, pojte drobne ptičke.
Soča voda.
Škrjanček Doje.
Zmirom se veselim.
19.00; Napovedi, poročila.
19.30: Slovenska ura: Ob 50 letnici »Amerikanskega Sloveča«. »Naši iz Amerike pojo in govore«. Družabni večer v Calumetu (Minchigan, USA). Rokopis sestavil Jože Schvveiger. Izvajajo člani Rad. igr. družine. Vmes plošče.
20.30: Koncert. Sodeluje: g. Ivan Rueh in Radijski orkester. Diri-- ent D. M. Šijamec:
I. Flotow: Uvertura k op. »Alessan-dro Stradella«.
Smetana: Prodana nevesta, H. dej. arija Janka.
Smetana: Prihod komedijantov iz on. »Prodana nevesta«.
Leoncavallo: Bajazzo, arija iz I. dej.
Mascagni: Predigra in siciliana iz op. »Cavalleria rusticana«.
Verdi: Traviata, arija iz H. dej.
n. Jaki: Odmevi iz naših krajev, potpuri slov. narodnih.
Sattner: Kdo je ta?, iz oratorija »Assumptio«.
Strajner: V slovo, koračnica.
Strajner; Krki (Kette).
Strajner: Mlada pesem.
Strajner: Pomladni sen.
Adamič: Ples Ziljanov iz »Koroške suite«.
Viternik: Na svežem gorskem zraku, valček.
Strajner; Romanca.
Ogrič: Na Gorjance.
Tome: Pesem podmladkarjev Jadranske straže.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Prenos lahke glasbe iz Nebotičnika.
Konec ob 23.00 uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6.15 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.45 •■ 6.55 Narodni izreki. 7.05 Jutranji 7.30 Slovenske narodne pesmi poje g. Josip Dornlk. 10 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje, nato operetna glasba (0). 13 Na-
rodne pesmi. 13 40 Beograjska nedelja, nato 4 vojaške godbe. 14.40 •. 15.55 Kmetijsko predavanje. 16.15 Narodni 1815 Plesna glasba. 19.10 19-25 Naša zemlja: Prenos Iz Skopi ja. 20-40 Zabavni koncert BO. 21.40 Napovedi. •. 22 Prenos glasbe iz kavame. 22.40 •- 22-50 Plesna glasba.
BEOGRAD H.
6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 <£ jugoslovanske glasbe. 1910 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 20 20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kvv
7.30 0. •. Napovedi. Nato narodne pesmi. 10-15 Gospodarsko predavanje. 10.30 Koncert godalnega kvarteta »Sklad«. 11.30 Prenos bogoslužja. 12-30 •- 12-45 Ruske romance. 13.15 Pregled tedenskih dogodkov. 13-30 Mandolinski in kitarski 4- 14-15 0 16.30 Pisan spored (0). 17.30 Otroška ura. 18.30 »Stari Zagreb«. 19.05 šport. Napovedi. •. 19.40 Francoščina. 20 4 RO. 20-30 Bosanske sevdalinke. 02-45 Plesna glasba RO. 21.45 šport. 22 •. Napovedi. 22.15 Beethoven: Simfonija št. 2 v D- duru (0).
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
7.05 Jutranji 4. 7.50 •. 8 Mladinska oddaja. 8.20 Nemška oddaja. 8 50 Verski govor. 9.05 Prenos bogoslužja. 10 Književna oddaja. 10-30 Slovaška glasba. 11 Pisan 12.05 12.20 Slovaške narodne pesmi. 13 Kmetijska oddaja. 13-50 Mozart: Serenada št. 7. 14.30 Operetna gl. 15 Oddaja Hlinkove šole. 17 Instrumentalni 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.10 Predavanje. 19.25 Nekaj godbe, nekaj pesmi. 20 Oddaja za izseljence. 21 4 duhovne glasbe. 21.45 •■
BRNO 922-325.4 32 kw
5.30 Praga. 8 Prenos bogoslužja. 9 Praga. 13 30 M. Ostrava. 14.50 Praga. 17.05 Pisan spored. 17.30 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5.30 Oče naš. 5.45 O- 5.50 Poročila. 6.05 4 RO (Brno). 7 žive besede. 7.15 Pevski 4. 8 05 P. I. Čajkovski: Koncert v D- duru, op. 35 za gosli in orkester. 8.40 Delavska ura. 9 Prenos bogoslužja. 10 Politična kronika. 1010 češka glasba. 11.10 • 11 30 Pisan koncert. 13 Nemška oddaja. 13.30 M. Ostrava (4 lahke glasbe). 14.10 Reportaža. 14-30 Nemški 4. 15-30 Predavanje. 15-45 O. Jeremiaš: Narodne pesmi za mladinski zbor in orkester. 17.05 Predavanje. 17.25 Koncert zabavne glasbe. 18 Napovedi. •. 18-10 Zvo-
njenje. 18-15 Zabavni spored. 18 50 Narodne pesmi za soli, zbor in orkester. 19.20 J. S. Baar: »Poslednja sodba« -zvočna igra. 20 30 Pevski in orkestralni 4. 21 •. 21.30 0 22.30 Veselo rajanje. 23-30 23.45 Lahka glasba (0).
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6	Jutranja oddaja. 7-45 Duhovna glasba. 8 Prenos bogoslužja. 10-30 4- 11-45 Predavanje. 12 Narodna glasba. 12 30 • -12.50 -4 lahke glasbe (RO). 13.25 Lahka in plesna glasba. 16 Oddaja za deželo. 17 Otroška urai. 18 Lahka in plesna glasba. 19.30 •. 20 Violinski 4. 20 30 Ruske romance in pesmi za zbor. 21 Lahka in
plesna glasba. 21.45 •- 21-55 Plesna gl.
*
ANKARA 1648-182 kc 7 kw Na valu 19,74 In 15-195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščini. 13.15 • v arabščini. 13.33 Turška glasba. 13.50 • v turščini. 14 05 Turška glasba. 14.25 Pisan 4. 14.45 • v grščini. 15 • v francoščini. 1515 • v angleščini. 15-30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9.466 kc.
20	O- 19.05 Glasba. 19.30 • v bolgarščini. 19-45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20.30 • v turščini. 20 45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21-45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23.45 Plesna glasba. 0.30 •.
ANGLIJA I.
7	Napovedi. •. 7.10 4- 8 Napovedi. 8.10 4- 9-25 Prenos bogoslužja. 10.15 Predavanje. Solistični 4. 11 4. Zabavni spored. Zvočna slika. 13 Napovedi. •. 1310 4 Predavanje. Pisan drobiž. 14.30 Orkestralni 4. 1615 4 Zvočna igra. 1715 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Zvočna igra. Solisti. 18.45 4• 19-30 Solisti. 19-55 Večernice. 20-40 Predavanje in 4.
21	Napovedi. •. 21-15 4 Zvočna igra. Varietč, oz. prenos. 22 55 Lahka in zabavna glasba. 24 Napovedi.
ANGLIJA (DAVENTRY)
Poročila v slovenščini: Vsako sredo od 19 45 do 19 55 in vsako od 21.30 do 21.45; obakrat na valovni dolžini 31,32 m
Poročila v srbohrvaščini: London: ob 1615 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19.45 na valovni dolžini 31,32 m In ob 2130 na v. d. 31,32 m.
Oddaja na valovnih dolžinah v času: 4.55 — 08.00 : 49,59 m 8.00 — 11.00 : 49,59 m in 30,96 m 11.40 — 16.45 : 49,59 m in 25,29 m 16.55 — 23.45 : 49,59 m in 30,96 m 0.19 — 1.00 : 49, 49 m
Poročila v raznih jezikih.
Opomba: Oddaje angleških sporedov se včasih zavlečejo. Poslušalec naj ne zapre aparata, če takoj ob določeni uri ne bo slišal napovedane oddaje. Navajamo samo oddaje v angleškem, nemškem, francoskem, srbohrvaškem, bolgarskem in češkem jeziku.
J. Jutranja oddaja: 5.00 (49,59 m) por. in pred. v nemščini
6.00 (49,56 m in 49,10 m) por. v če-
ščini 6.15 v francoščini 8.00 koncert zabavne glasbe 9.00 (49,59 m in 25,29 m) por. v angleščini 9.15 koncert in pred. 10.00 oddaja v nemščini 10.15 jutranje bogoslužje 10.30 napovedi, plošče 11.00 odmor.
Jutranjo oddajo prenašajo tudi srednji valovi, in sicer od 4.55 do 8.00 na valovih 261 m in 285 m.
II. Opoldanska oddaja:
11.40 (49,59 m in 25,29 m) napovedi
in objave v angleščini 11.45 francoski spored 12.15 (49,59 m, 41,49 m, 25,38 m in
25,29 m por. v franc. 12.45 (49,59 m, 25,38 m in 25,29 m)
por. v angl. 13.15 por. v nemšč. 14.00 (49,59 m, 25.38 m in 25,29 m)
por. v nemšč. 14.15 por. v franc. 14.30 por. v angl. 15.00 por. v nemšč. 16.00 por. v poljščini 16.15 (49,59, 25,38 m, 25,29 m) poročila v franc. 16.15 (19.60 m) poročila v srbohrvaščini.
III. Večerna oddaja: 17.15 (49,59 m, 30,96 m, 25,29 m) poročila v nemšč. 17.30 (49,59 m, 30,96 m, 25,38 m) poročila in spored v češčini. 18.15 (49, 59 m, 41,49 m, 30,96 m) poročila v francoščini. 18.30 (49,59 m, 30,96 m) francoski spored.
19.00 (49,59 m, 30,96 m) poročila v nemščini.
19.45 (31,32 m) poročila v srbohrva-ščini.
20.15 — 21.00 (49,59 m, 30,96 m) poročila in spored v francoščini. 21.00 (49,59 m, 41,49 m, 30,96 m) poročila v nemščini. 21.30 (49,59 m, 30,96 m) poročila v poljščini.
21.30 (31,32 m) poročila v srbohrvaščini.
21.45 (49,59 m, 30,96 m) poročila v češčini.
22.00 (49,59 m, 30,96 m) poročila v nemščini.
22.15 (49,59 m, 30,96 m) poročila v
francoščini. 23.00 (49,59 m, 30,96 m) poročila v
angleščini. 23.15 (49,59 m, 30,96 m) -poročila v češčini.
ANGLIJA HI.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23 : 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Weis in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I.
11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 1230 4- 13 •. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z g'asbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMuNSTER 540-556 100 kw
6.55 Duhovna pesem. 7 •. 9 Verdi: »Requiem« (odlomki). 9.40 Predav. 9.50 Svic. pesmi. 10 Protestantsko bogoslužje. 10-45 Koncert Radijskega komornega združenja. 11.30 Klavirski 4. 12 30 • 12.40 4 lahke glasbe. 13-40 Kramljanje. 14 4 harmonikarjev. 14-30 Iz novih filmov. 15-15 Klavirski 4. 15-45 Plesna gl.
16	40 Švic. slikarstvo XV. in XVI. stol.
17	Voj. oddaja. 18 Reportaža. 18.30 O-19 19-10 šport. 19.20 Armin Schiller: Sonata za violončelo in klavir. 19.40 Ba-zel. 20-35 Lahka gl. 20 40 Cerkvena glasba iz španskih katedral. 21-45 •-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
8 O- 8-45 •- 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 Orkestr. 4. 13.45 •- 14 O- 15 Kmet. predavanje. 15-45 Prenos z nogometne tekme med Jugoslavijo In Madžarsko. 16-30 Predav. 17*. 17.15 Voj. oddaja. 18-15 4- 19 21-15 Lahka glasba. 21.40 •• 22 Ciganski orkester. 23 •. 23-25 Plesna glasba (O)-
FRANCIJA I.
Lyon PTT	648 kc 463 m 100 k W
Marseille PTT 749 kc 400,5 m 100 kW Toulouse PTT 776 kc 386,6 m 120 kW Limoges	895 kc 335,2 m 0,5 kW
Montpelier 1339 kc 224 m 0,6 kW 7 •- 7-30 Kramljanje. 7-40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 •• 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 9 Koncert. 9.45 O- 10 Prenos bogoslužja. 10-45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Oddaja za begunce. 12-15 Mladinska oddaja. 12-30 •■ 12-50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spoomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14-15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16-15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 •-
ITALIJA I.
Rim 713 kc 420,8 m 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kw Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kw Genova 1140 kc 263,2 m 10 kw Trst 1140 kc 263,2 m 10 kw 6.45 Kronika. 7 Napov. •. .30 Orgelski 4. 8-45 Reportaža. 9 Kmet. oddaja. 10
Prenos bogosl. 11 Verski govor. 11.25 Simf. gl. 12 Napov. •. 12-15 Pevski 4. 13 •- 13-15 Prenos. 15 Reportaža. 16-25 šport. 16.30 Oddaja za vojsko. 16-50 Operna glasba (Q)- 17.15 Šport. 19 Napovedi. • . 19.20 Predav. 19.30 Simfonični koncert. 20 40 Pisan 4. 21 45 •.
ITALIJA n.
Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kw Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kw Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kw 6.45 do 11 Italija I. 11.15 Operna gl. (O)- 12 Napov. •. 12.15 Pisan 4. 13 13-15 Enodejanka. 14.40 do 19 Italija I. 15 do 17 na valu 221,1 m: Koncert. 19 Napov. •. 19.20 Predavanje. 19.30 Prenos. 21.45 •-
NEMŠKE POSTAJE
4 Jutranja oddaja. 5 Pristaniški 4. 7 Orgelski 4. 7-30 Lahka gl. 8 Berlin: Pisan drobiž. 9 Berlin: •. 10 Berlin: • z bojišč. 10.30 Veseli napevi. 11.30 Berlin:
•	. 11.45 Berlin: 4. 13 Berlin: •. 13-15 Breslau: Lepi napevi. 14 Berlin: Vojna
•	- 14.15 Berlin: Zabavna glasba. 14-30 Berlin: 4 P<> željah za vojsko. 17 Berlin:
•	z bojišč. 18 Berlin: • z bojišč. 18.20 Berlin: 4 zabavne glasbe. 19 Berlin: •. 19.15 Berlin: Plesna glasba. 21 21-15 4 zabavne glasbe. 23 •- 23-15 Orkestralni koncert.
ŠVEDSKE POSTAJE
Motala	1388,9 m 150 kw
Falun	276,2 m 100 kw
Horby	265,3 m 60 kw
Stockholm	426,1 m 55 kw
Goteborg	318,8 m 10 kw
Sundsvall	496,2 m 10 kw
Lulea	765,3 m 10 kw
Motala SBT	19,80 m 10 kw
Motala SBP	25,63 m 12 kw
9-40 Predav. 10 O- 11 Prenos bogosl. 12.40 •• Napov. 13 4- 13-45 Branje. 15-30 O- 16-30 Angleščina. 17.25 Pevsk 4. 18 Večernice. 19 •. 19.30 4 RO. 21.30 Klavirski 4- 22 •'. Napovedi.
VATIKAN	(kratkovalovna)
Čas oddaj: 12 (italijanski čas) = 11 (sredjeevropski čas) =10 (čas poGreen-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84m - 15,120kc; 25,55m - 11,740kc; 31,06 m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190 kc 11-30 Prenos bogoslužja (na valu 19,84 m in 31,06 m).
24. mmx>a
LJUBLJANA 569-527	5.6 kw 7.00 Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
12.00: Bolgarska glasba (plošče);
Atanasov: Na streme, koračnica (godba bolg. kralj, konjenice.)
Hristov: Pridite v Bolgarijo, koračnica, isti.
Dimitrov; Ne na lov v maju (rum-ba).
Radoev: Samotna hišica (tango).
R/O. RADIJSKI ORKESTER
KONCERT! O POMOČILA 'O PLOŠČE iS
Hristov: Deklica, bolgarsko-make-donski zbor.
Hristov: Pesem o piščančku.
Vladigerov: Burleska na dva bolgarska narodna napeva ( gosli in klavir):
Car Simeon, voiaška godba in
zbor vojaške šole. Naši kraji.
12.30: Objave, poročila.
13.00: Napovedi.
13.02: Vesel opoldanski spored Radijskega orkestra:
Vodopivec: Ze cvete roža, gartroža, koračnica.
Hartman: Štirje asi, valček-mozaik.
Rust: Pri vodnjaku perzijska slika.
Parma-Bernard: Fantazija iz opere »Urh, grof celjski«.
Hruby: Venček mojst. operet.
Ketelbey: V čarobnem Egiptu, prizor.
Millocker: Sanje, valček.
14.00: Poročila.
17.30: Za razvedrilo (Radijski orkester;
Thomas; Uvertura k operi »Ray-mond«.
Lincke: Sanje ljubezni, valček.
Wieniawski: Legenda, violina solo in orkester.
Glazunov: Pesem brodarjev ob
Volgi.
Engleman; Cocktail-suita.
Jaki Anton: Fantje marširajo s Kranjske dežele, koračnica.
18.10; Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj).
18.30: Plošče.
18.40: Rasna sestava našega prebivalstva (g. dr. Božo Šlerl).
19.00; Napovedi, poročila.
19.25: Nacionalna ura: Zagreb govori.
19.40: Plošče.
19.50: Deset minut zabave.
20.00: Prenos iz Zagreba: Svečani kocert zagrebške Filharmonije. Dirigent; Krešimir Baranovič:
Blagoje Bersa; Sončno polje.
Franz Schubert: Simfonija h-mo!l (»Nedovršena«).
Franz Liszt: Tapsodija št. 2.
Krešimir Baranovič: Suita iz baleta. »Srce iz lecta«.
P. I. Čajkovski; Italijanski ca-priccio.
22.00: Napovedi, poročila.
Konec ob 22.20 uri.
BEOGRAD
437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6-04 4 vojaške godbe. 6 36 Narodni izreki. 6.45 •. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 vojaške godbe. 7-45 11-30 Napovedi. Objave, nato zabavna gl. 11.50 Poroč. o vodah. 12 Zvonjenje, nato O- 13 Mozart: Koncert v G- duru za go-
sli in klavir. 13-50 Pesmi iz starih dni. 14.20 Tamburaški RO. 14.40 •- 17-05 Ženska ura. 17.20 # RO. 18-20 Zdravstveno predavanje. 18-35 Slovenske pesmi pojo sestre Kregar. 19.10 •. 19 25 Nacionalna ura. 19-40 4 Radijskega zbora. 20 Simfonični koncert zagrebške Filharmonije. 21-40 Napovedi. •. 22 Zabavni koncert RO. 22 40 •. 22 50 Plesna gl.
BEOGRAD U.
6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14-40 •- 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21-55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15.240 kc). 19 69 m 15 240 kc).
ZAGREB
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
630 Plošče. Poroč. Napovedi. Plošče.
12	Narodne pesmi. 12.45 •. 13 Pevski 4 Lea Mirkoviča. 13-30 O- 13-55 •- Napovedi. 17 •. 17-15 Narodne pesmi. 17.30 Franck: Sonata za gosli in klavir. 18 Šlagerji in Dansoni. 18-15 Glasbeno predavanje. 19-05 •• Napovedi. 19.25 Nacionalna ura. 19-40 Angleščina. 20 Svečani koncert zagrebške Filharmonije. Dirigira Krešimir Baranovič. 22 •■ Napovedi. 22.15 Brahms: Sonata v f-molu (O).
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Duhovna pesem. 6.40 Lahka glasba. 7 Poročila. 7.15 Zabavna glasba. 9 O- 9-10 šolska oddaja. 10 Madžarska oddaja. 1030 Fibich: Pomlad. 11.05 Pisan 4. 12-05 Simfonična glasba. 12.30 •■
13	Salonski kvintet. 15-30 Predavanje. 15-40 Klavirski 4. 16 •- 16-20 Salonski orkester. 17 Otroška ura. 17.10 Predavanje. 17.30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.30 Zanimivosti. 19.40 Veseloigra. 21-15 Nemške pesmi. 21.45
BRNO 922-325.4 32 kw 5-10 do 7 Praga. 8 45 Praga. 11.10 Praga. 12.30 M. Ostrava. 14.50 Praga. 15-30 Predavanje. 15.55 Klavirski 4. 1615 Predavanje. 16.30 Praga. 17 Pisan spored. 21.30 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glssba. 5.45 6 Koledar. 6-05 Pisan 4.
9	9.10 Šolska oddaja. 9-45 2enska ura.
10	Narodna veselica. 11.15 •. 11-30 4 zabavne glasbe. 13 Nemška oddaja. 13-45 Orgelski 4. 14-10 W. A. Mozart: Godalni kvartet v G-duru, op. 14. 14-50 • 15 4 lahke glasbe. 15-30 Češka knjiga. 15-55 Skladbe za violo. 16.15 Predavanje. 16 25
A. Dvofak: Ciganski napevi. 16-45 Mladi
avtorji izpovedujejo. 17 Brno (4 lahke glasbe). 18 •. 18-20 4 vojaške godbe. 18-45 Uvod v opero. 18-55 Leoš Jan&ček: »Njena pastorka« - opera v 3 dej. 21 • 21.30 Zafoavn aglasba (O)- 22.30 Komorni koncert: 1) J. Brahms: II. sonata za gosli in klavir, op. 100.2) Fr. Schubert: Klavirski trio v B- duru.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 Telovadba. 6.20 •. 6-30 Pisan 4. 7 4 lahke glasbe. 11 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 Poročila. 12.35 Pisan 4■ 12-50 Lahka in plesna glasba. 17.30 Žab. 4>. 18 Narodna glasba. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18-45 Predavanje.
19	4 lahke glasbe RO. 19.30 •- 20 Simfonični koncert Brahmsovih skladb. 21.25
Lahka glasba. 21.45 •- 22 Plesna glasba. *
ANKARA 1648-182 kc 7 kw Na valu 19,74 in 15-195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščini. 13.15 • v arabščini. 13.33 Turška glasba. 13 50 • v turščini. 14 05 Turška glasba. 14.25 Pisan 4- 14.45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15.30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9.466 kc.
20	•. 19-05 Glasba. 19-30 • v bolgarščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20.30 • v turščini. 20-45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21.45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22-15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23 45 Plesna glasba. 0 30 •.
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 Šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 •. 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18-30 4. 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • - 21.15 Pisan 4. 2315 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA (DAVENTRY)
Poročila v srbohrvaščini: London: ob 1615 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19 45 na valovni dolžini 31,32 m. (Ostali spored glej nedeljo!)
INGLIJA ffl.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373.1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London R^-,fional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 1230 4. 13 •. 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v frar-
•oščini. 18.30 Koncert lahke glasb«. 19.30 Skeč u. zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20 30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 015 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 6.55 O- 7 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12 29 Nap..*. 12.40 4 RO. 16 30 ženska ura. 17 4 RO.
18	Otroška ura. 18-30 Družina, usoda naroda. Predavanje. 19 •. 1910 Domače pesmi. 19.25 Predavanje. 19-50 4 RO. 20.50 Oddaja za izseljnece. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Cigani igrajo. 1240 13.30 & RO. 14.30 •. 15.20 Pisan 4. 17 • v slov. 17.15 Madž. pesmi. 18.45 O- 19 •. 19 20 Jazz. 19.40 Reportaža. 20.10 Koncert skladb B. Bartoka. 21.40 •. 22 O- 23 • 23-30 Ciganska godba.
FRANCIJA I.
7.30 •. 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7-55 Športno predavanje. 8 8.20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 1215 Mlad. u. 12 30 •-12.50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17.35 Družinska ura. 17 45 •- 18.15 Montpel-lier in Limoges (O)-
ITALIJA I.
6-30 •- 6-45 Kronika. 7 Napov. Obj. •. 9.45 šol. odd. 10.15 Pren. za voj. 11.15 O-9.45 šol. odd. 10.15 Pren. za voj. 11.15 O-11.30 Gospod, predav. 12 Napov. •. 1215 Simf koncert. 13 •. 1315 Zabavna glasba. 13.45 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za vojsko. 16 Napov. •. 16.15 Trio Ambrosiano. 16-45 Zabavni 4. 17 Kronika. 17.20 Kmet. predav. 19 Napov. •. 19.30 Simfonično-vokalni koncert. 2030 Pisan koncert.
ITALIJA D.
6.30 dO 10.35 Italija I. 11.15 Orkestralni 4. 12 Napov. •. 12-15 Zab. 4. 13
•	. 13-15 Orkestr. gl. 13.45 •. 14-40 do
19	Italija I. 19 Napov. •. 19.30 Ork. 4. 20.15 Pisan spored. 21.10 Narodne pesmi. 21.45
NEMŠKE POSTAJE
4 Jutr.4- 4.30 Berlin: •. 5 Berlin: Tel. 5.20 Frankfurt: 4 lahke glasbe. 6 Berlin:
•	. 7.20 Luksemburg: Pisan 4. 8 Berlin:
•	. 8.15 Breslau: 4 godbe na pihala. 9 Bohmen: 4 zato. gl. 10 Frankfurt. Solistični 4. 10.35 Berlin: Veselo skozi življenje. 11.30 Berlin: •. 11.45 Dunaj: Pevski in ork. 4. 13 Berlin: •. 13.15 Saar-brucken: 4 RO. 14 Berlin: Vojna •. 14.30 Hamburg: Koncert komorne glasbe. 15 16.15 Munchen: Pisan 4. 17.30 Leipzig: Operni koncert. 16 Berlin: Poročila. 1615 Munchen: Pisan koncert. 17.30 Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18.20 Berlin: 4 zabavne glasbe. 18.35 Berlin: Politična kronika. 18.45 Berlin: Na-
ša vojska. Predavanje. 19 Berlin: •. 19 15 Pisan 4. 21 •. 21.15 Zabavni 4. 23 • . 23.15 Nočni koncert.
ŠVEDSKE POSTAJE
7.20 Telovadba. 7.45 Jutranje bogosl. 8 Nap. •. 12 Zvonjenje. 4 lahke glasbe. 13 4 RO. 14.30 Klavirski 4. 17.05 Domači napevi. 17.25 Branje. 17.45 O- 18-40 Predavanje. 19 •. 19.30 Kabaret. 20.05 Zborov 4. 20.40 Predavanje. 21.10 4 lahke glasbe. 21.30 Plesna gl. 22 •. Napovedi. 22.15 Plesna glasba.
VATIKAN	(kratkovalovna)
čas oddaj: 12 (italijanski čas) = 11 (sredjeevropski čas) = 10 (čas poGreen-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84 m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc;
31,06 m - 9,606 kc; 48,47 m - 6,190 kc
2 Oddaja za Brazilijo v portugalščini (na valu 19,84m). 2.30 Oddaja za Srednjo Ameriko v špan. (na valu 19.84m). 3 Oddaja za Južno Ameriko v španščini (na valu 19,84 m). 3.30 Oddaja za Severno Ameriko v angleščini (na valu 2,55m). 4 Oddaja za Severno Ameriko v litvanščini (na valu 25,55m). 15 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 31,06 m). 20 Oddaja za Evropo v francoščini (nai valu 48,47 m). 20.15 Oddaja za Evropo v ukrajin. (na valu 48,47 m). 20.30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47 m). 20.45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47m). 21 Odidaja za Evropo v španščini (na valu 48,47 m).
T;oreh 25. maz«a
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 9.00; Napovedi, Doročila. 9.15: Verski govor (msgr. Jože Jagodic).
9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: P. H. Sattner: Pozdravljena. Brezmadežni.
Pred tabo moli zelena plan. Za tvoj evharistični tron. Marija, kako si ti lepa!
10.00: Kar želite, to dobite (plošče po željah):	w
Aust in Kovarik: Praha poje. Ivanovici: Donavski valovi. Pastir Kostja, koračnica. Pastir Kostja, tango. Tam kjer lunica. V mesecu maju.
Smetana: Prodana nevesta, duet Marinke in Janka. Guslar, srbska narodna. Vacek; Nikdar se ne vrne bajka
mladih dni. Jereb: Pelin roža. Makso Reš: Ljubljana brez deklet,
kuplet. Ko so fantje proti vasi šli.
10.45: Kmečki trio:
Schramel; Umetnost in narava, ko-Zeller: Ptičar, valček. Vacek: Mlada vdova, polka. Gregorc: Ljubljana ni zaspana,
venček. Knoch: Češka muzika. Ziehrer: Meščani, valček. Fučik: Triglav, koračnica. Stanko: Na vasi, kmečki valček. Gregorc: Oj ti Polonca, polka. Gregorc: Na korajžo, koračnica.
11.30: Koncert pevskega zbora Državnega učiteljišča: Premrl Stanko: Slovanska pesem
(mešani zbor). Doktorič: Naša bol (mešani zbor).
Adamič Emil: Večerna pesem < mešani zbor).
P. H. Sattner: Nazaj v planinski raj (mešani zbor).
Mihelčič Slavko; Preljubo veselje (ženski zbor).
Bajuk Marko: Tam kjer teče bistra Žila (mešani zbor).
Mihelčič Allojzij: Rajanje (mešani zbor).
Dev. O.: Kosova svatba meš. zbor).
Narodna: Pojdem v Rute (meš. zb.)
Aljaž-Mihelčič Slavko: Sirota (meš zbor.).
P. H. Sattner: Pozimi iz šole.
Pregelj Ciril: Čuvarji Jadrana (mešani zbor s klavirjem).
Adamič Emil: Kaj ti je, Mojca (mešani zbor).
12.30: Objave, poročila.
13.00: Napovedi.
13.02: Veseli zvoki. Igra Radijski orkester:
von Blou; V brzovlaku, galop.
Jaki Anton: Pozdrav iz daljave, polka-mazurka.
Lehar: Potpuri iz opte: »Eva«.
Ketelbey: Ura in parček iz Mei-snerskega porcelana.
Lortzing: Balet iz opere »Undine«.
Borchert: Ob Volgi, ruska valčko-va fantazija.
Kaempfert: Rudarska slovnost, rapsodija.
Rawiecz: Mimogrede, novelly-fox.
Berg-Schonherr: Pohorski pozdravi, valček.
Zander: Baletni prizor.
Kochmann: Florentinski valček.
Do 14.30 ure.
17.00: Kmetijska ura: Kako pridelamo zelenjad za dom (g. ing. C. Jeglič).
17.30: Citraški dueti (— Ivan Grač-ner in Ivan Artnak):
Hauser: Tirolska strelska koračnica.
Georg Freundorfer: Pot k srcu, valček.
Kasteneder; Gozdni odmev, koncertna fantazija.
I 0
R.O.RADPd ORKESTER! <š> KONCERT! O POROČILA O PLOŠČE
Mickenschreiber: Pomladni otroci, koncertni valček.
Jos. Hauser: Valček.
Kasteneder: Zvočna bajka, koncertna fantazija.
Strauss: Pravljica iz dunajskega gozda.
Ernst Spindler: V krogu prijateljev.
18.15: Materina pot. Po Chr. Ander-senu za radio napisal France Kunstelj.
Osebe : Napovednih — Mati — Smrt — Noč — Trn — Vila — Vrtnar. — Izvajajo člani Radijske igralske družine.
19.00: Napovedi, poročila.
19.25: Nacionalna ura: Slovensko gledališče in vzajemnost med Hrvati in Srbi (g. Fran Govekar).
19.40: Koncert. Sodelujejo g. Rudolf Župan, član zagrebške op. prof. M. Lipovšek (klavir) in Radijski orkester. Dirig.: D. M. Ši-janec;
Boieldieu: Uvertura k operi: »Kalif iz Bagdada.
Verdi: Monolog iz »Rigoletta«.
Puccini: Intermezzo 3. dejanje iz opere »Manon Lescaut«.
Leoncavallo: Prolog iz »Bajazza«.
Bizet: Uvertura k operi »Carmen«.
Bizet: Pesem Toreadorja iz opere »Carmen«.
Cilea Francesco: Fantazija iz opere »Adriana Lecouvreur«.
Gotovac: Na nočištu.
Dachs: Caša vina.
Dachs: Makedonec.
Ketelbey: Počitniško razpoloženje, suita:
1.	Na promenadi.
2.	V čolnu.
21.00: Plošče:
21.15: Cimermanov kvartet:
A. Jaki: Pozdrav iz Bleda, koračnica.
E. Waldteufel: Car siren, valček.
Stelibski: Ljubim svojo domovino, tango.
Schroder: Žena naj ne joka, slow-fox.
Skorpik: Buri pridejo, koračnica.
Cimerman: Venček slovanskih pesmi.
Biro: Srce daj, tango.
Waldteufel: Zlat dež, valček.
' Schoher: Bratci veseli, koračnica.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Orkestralna glasba (plošče):
Popy: Orientalska suita, orkester Marek-Weber.
Roussel: Rojstvo lire, vel. simfonični orkester.
Schubert - arr. Urbach: Iz Schuber-tove skicirke.
Chabrier: Espana, koncertno društvo »Lamoureux«.
F. Grofe: Mississipi-suita, glasbeno potovanje.
Konec ob 23.00 uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6 04 4 vojaške godbe. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 vojaške godbe. 7-45 •• 11.30 Napovedi. Objave, nato zabavna gl. 11.50 Poroč. o vodah. 12 Zvonjenje, nato narodne pesmi. 12.30 Skladbe Igorja Stravinskega (O)- 13 Jugoslovanske pesmi. 13.40 Zabavni 4. 14 4 vojaške godbe. 14.40 •. 17-05 Po Beogradu. Reportaža. 17.25 4 zbora ruske pravoslavne cerkve. 18.30 Narodne pesmi. 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura: Predavanje o Ivanu Cankarju. 19.40 Jugoslovanske pesmi poje g. Nikola Cvejič. 20-10 G. Tartaglia, M. Pačič in J. Tufegdžič berejo iz svojih del. 20.35 Bunjavsek in srbske narodne pesmi. 21.10 4 drezdenskega godalnega kvarteta. 21.40 22 Simfonična glasba (O)- 22.40
BEOGRAD II.
6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 • 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 20 20 Oddaia v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21-40 •- 21-55 • v francoščini. 22-10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22-40 •- 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15 240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Plošče. Poroč. Napovedi. Plošče. 10-30 Scarlatti: Osem sonat. Izvaja Mar-gita Matz. 11 Komorni 4. 11.30 Prenos bogoslužja. 12-30 •- 12-45 4 RO. 13-30 Pesmi Sehuberta in Schumanna poje Drago IHržič. 14 Plošče po željah. 16.30 Poglavja iz novejše hrvaške književnosti. 17 •- 17-15 Pevski 4 Zlate Butkovič. 17.45 Narodne pesmi. 18.15 Predavanje o Rabu. 19-05 •- Napovedi. 19-25 Nacionalna ura. 19-40 Italijanščina. 20 Rezervirano za prenos. V odmorih •.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6-40 Lahka glasba. 7 Poročila. 7.15 Zabavna glasba. 10 O- 1010 Nemška oddaja. 10 40 O-11.05 Lahka glasba. 12-05 Moderna glasba 12-30 •- 12-50 Predavanje. 13 4 RO 15.30 O- 16 •■ 16-20 O- 16-30 Madžarska oddaja. 17.30 • v madžarščini. 17-45
Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Zanimivosti. 19-40 Skladbe Bžle Bartčka. 20 Predavanje.
20	10 B. Bairtčk: III. sonata za gosli in klavir. 20-30 Predav. 21 Jazz. 21.45
BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 8-45 Praga. 11.30 4 RO. 12.30 Pisan spored. 13 Praga. 13.45 4 RO. 14.50 Praga. 15 55 Narodne pesmi. 16.15 Predavanje. 16-30 Ondrov salonski trio. 17 Delavska ura. 17.10 4 lahke glasbe. 17.50 Praga. 18.20 M. Ostrava (Pisan 4). 19-10 Zvočna igra. 20.05 Praga. .
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5.10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5.45 •- 6 Koledar. 6-05 Pisan 4-
9	•- 9-10 šolska oddaja. 9.45 ženska ura.
10	4 zabavne glasbe. 11.15 11.30 Brno. 13 Nemška oddaja. 13.45 Brno. 14.35 Predavanje. 14.50 15 Plesna glasba. 15.30 Otroška ura. 15 45 E. Hobil: Sym-fonietta, op. 19- 16-15 Predavanje. 16-30 Brno. 17.10 Brno. 18 •. 18 20 M. Ostrava (pisan spored). 19.10 Reportaža. 19.30 Pesmi J. Brahmsa. 19 50 Zdravstveno predavanje. 20 05 Skladbe A. Dvoraka.
21	21.30 O- 22 30 Koncert češke glasbe: 1) S. Jan&ček: Simfonietta. 2) J Krička: Suita iz baleta »Kralj Lear«. 23.25 O- 23-30 •. 23.45 4 zab. glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 Telovadba. 6-20 •. 6.30 Pisan 7 4 lahke glasbe. 11 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12 15 Poročila. 12.35 Pisan 4. 12-50 Lahka in plesna glasba. 17.30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18-30 Predavanje. 18.45 Valčki.
19	4 RO. 19.30 •. 19-50 Lahka glasba. 20 Ruske pesmi. 20 30 Koncert komorne gl. 21 Pevski 4. 21.30 Lahka glasba. 21.45
•. 22 Plesna glasba.
*
ANKARA 1648-182 kc 7 kw Na valu 19,74 in 15-195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščinl. 13-15 • v arabščini. 13.33 Turška glasba. 13.50 • turščini. 14 05 Turška glasba. 14.25 Pisan 4. 14.45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15-30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9.466 kc.
20	kw: 19.05 Glasba. 19 30 • v bolgarščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20.30 • v turščini. 20-45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21-45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23.45 Plesna glasba. 0.30 •.
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 Šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4- 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba.
Anglija (daventry)
Poročila v srbohrvaščini: London: ob 16-15 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19-45 na valovni dolžini 31,32 m. (Ostali spored glej nedeljo!)
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6-30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12 30 4- 13 •. 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 2015 • v franc. 2030 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 6.55 O- 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. jos ta j. 1229 Nap..*. 12.40 Mojstri violine. 13-30 0 16-30 Predavanje. 17 4 lahke gl. 18 Cerkvena kronika. 18-30 Verski govor. 18-45 Presenečenja. 19 •. 19.10 švic. časnikarji. Pred. 19 30 O- 19-40 Uvod: v prenos. 19.45 Simfonični koncert. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8-45 •■ 10 Prenosi bogoslužij. 12.30 Lahka glasba. 13.45 •. 14 O- 15-30 Cigani Igrajo. 16 Predavanje. 17 •. 17.35 Predavanje. 18 Pisan 19 •. 19.20 Glasbeno predavanje. 2010 šport. 21 40 •. 22 Zabavni A 23 23.25 Jazz.
francija i.
Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •• 7 30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 •• 8.20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 •• 12-50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12 55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14-15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17.35 Družinska ura. 17.45 •. 18.15 Montpel-lier in Limoges (O)-
italija i.
6.30 6.45 Kronika. 7 Napov. Obj. •. 9.45 šol.odd. 10.15 Pren. zavoj. 11.150-11.30 Operna glasba. 12 •. 12.15 Orkestralni 4>. 13 •• 1315 Pisan 4. 13.45 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za vojsko. 16 Napov. •. 1615 Pevski 4. 16.35 Violinski koncert. 17 Kronika. 18-30 Predavanje. 18.40 Zabavni 19 Napov. •. 20.10
italija d.
6.30 do 10.35 Italija I. 11.15 Operetna gl. 11.30 Klavirski 4 •. 12.15 Operna gl. 13 •• 13.25 Narodne pesmi. 13.45 •• 14.40 do 19 Italija I. 19 Napov. •. 18.15
(na valu 230,2 m): Prenos iz Genove. 19 19 50 Pisan večer. 2015 Koncert zabavne glasbe. 21 45 •.
NEMŠKE POSTAJE
4 Jutr. 4. 4 30 Berlin: •. 5 Berlin: Tel. 5.20 Danzig: 4 lahke gl. 6 Berlin: •. 7.20 Saarbrucken: 4 RO. 8 Berlin: •. 8.15 Luxemburg: 4 godbe na pihala. 9 Ko-nigsberg: Zab. 4- 10 MUniChen: Koncert komorne glasbe. 10-35 Dunaj: Zab. gl. 11.30 Berlin: •. 11.45 Leipzig: 4 RO. 13 Berlin: •. 1315 Frankfurt: Pisan drobiž. 14 Berlin: Vojna •. 14.15 Berlin: £ zab. gl. 14.30 Bohmen: Solistični 4. 15 Frankfurt: Ork. S. 16 Berlin: •. 16-20 4-17.30 Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18.20 Berlin: 4 zabavne glasbe. 18-35 Berlin: Politična kronika. 18.45 Berlin: Naša vojska. Predavanje. 19 Berlin: •. 19 15 Pisan 21 •. 21.15 Zabavni 4. 23 • . 2315 Nočni koncert.
ŠVEDSKE POSTAJE
7.20 Telovadba. 7.45 Jutranje bogosl. 8 Nap. •. 12 Zvonjenje. 4 lahke glasbe. 11 Prenos bogoslužja. 13 Predavanje.
13-30 Narodni 4. 14.30 Rapsodija za radio. 15-30 Otroška ura. 16 Lahka glasba. 16-30 Branje. 17-05 O- 18 Verski govor. 19 •• 19 30 Orkestralni in pevski koncert. 20.25 Zvočna igra. 21-25 4 RO. 22 • . Napov. 22.15 Narodni 4 RO.
vatikan	(kratkovalovna)
čas oddaj: 12 (italijanski čas) =11 (sredjeevropskičas) = 10 (čas po Green-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84 m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc; 31,06 m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190 kc
15 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 3106m). 15.30 Oddaja za Filipine v angleščini (na valu 19,84 m). 15.45 Oddaja za Filipine v španščini (na valu 19,84m). 17 Oddaja za Indijo v angleščini (na valu 19,84 m) . 20 Oddaja za Evropo v francoščini( na valu 48,47m). 20-30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47 m). 20-45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47 m). 21 Oddaja za Evropo v španščini (na valu 48,47 m). 21.15 Oddaja za Evropo v angleščini (na valu 48,47 m). Oddaja za Evropo v portug. (na valu 48.47m).
Sreda 26. aiaz/a
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00 Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Pisana šara (plošče):
Lindsay Theimer: Zvonovi iz Vi-nete.
F. W. Rust: Moderni Orient (wur-liške orgle).
Granados; Španski ples.
N. Bochmann; Ljubavne sanje (komorni orkester).
Wagner: Bosanci pridejo, koračnica.
Kostlar: Monte Kristo, valček.
Fučik: Ideali sanj.
H. Bund: Nocoj bomo plesali, španska koračnica.
Kletsch: Gosli sanjajo, poč. fox.
Albert Joost: Muhasta polka, harmonika in orkester.
12.30: Objave, poročila.
13.00: Napovedi.
13.02: Klavirski koncert. Škerjanc: Preludiji in nocturni. Izvaja gospa prof. Silva Hrašovec.
14.00: Poročila.
17.30: Mojstri harmonike (plošče):
Miick: Kromatična polka (Walter Porschmann).
Alex: Veseli godec (Walter Porschmann).
Kletsch; Harlekin, polka (Ludvik Kletsch).
Kletsch: Zmešani prsti, fax (isti).
Joe Alex: Fips in Faps. 17.45: Mladinska ura:
a)	Mirko Zor: Delaj z nami.
b)	Dijaška oddaja.
18.40: Turizem v slovenskih deželah (g. Jože Sottler).
19.00: Napovedi, poročila.
19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja.
19.40: Plošče.
20.00; Koncert zbora »Glasbene Matice«. Vmes predavanje: g. ravnatelj K. Mahkota. Premrl: Zdravica. Gotovac: Jadovanka za teletom. Adamič-Pavčič: Jezdec. Lajovic: Napitnica. Pavčič: Ce rdeče rože zapade sneg. Lajovic: Zeleni Jurij. Kogoj: Stoji mi polje zeleno. Slavenski: Voda zvira iz kamena. Mokranjac: Druga rukovet.
21.00: Reproduciran koncert simfonične glasbe (plošče): Mendelssohn: Simfonija št. 3 (kraljevi filharmonieru orkester). Albert Roussel: Pajkova pojedina (koncertni orkester »Straram«), 22.00: Napovedi, poročila.
Konec ob 22.20 uri.
BEOCaRAD
beograd 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 4 vojaške godbe. 6.36 Narodni izreki. 6.45 6-50 Zdravstveni nasveti. 6-55 4 vojaške godbe. 7.45 •■ 11.30 Napovedi. Objave, nato zabavna gl.
7
R. O. RADIJSKI ORKESTER | & KONCERT! Q POROČILA O PLOSCE " [19
11.50 Poroč. o vodah. 12 Zvonjenje, nato 4 ruske zabavne -glasbe (O). 13 Klavirski 4. 13.40 Zabavni koncert. 14 Narodne pesmi. 17-05 Naš šport. 17.25 Operne arije. 17-55 4 havajskega kvarteta. 18-20 Predavanje. 18-35 Narodne pesmi. 19-10 • . 19-25 Naša vojska. 19.55 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz Nar. gled. v Beogradu. 21.40 22 40 •.
BEOGRAD D.
6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13 30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •- 19 $ jugoslovanske glasbe. 19.10 •- Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 2020 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16.69 m 15.240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 1969 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Plošče. Poroč. Napovedi. Plošče.
12	Vilharjeve pesmi poje moški vokalni kvartet. 12.30 Nauk dr. Antona Radiča. 12.45 •• 13 Simfonični 4 (Q)- 13.55 • Napovedi. 17 •. 17-15 4 RO. 18-15 »Stari Zagreb«. 18-30 Nove knjige in revije. 184 •. Napovedi. 19.05 Nemščina. 19.25 »Naša vojska« (govori Beograd). 20 O po željah. 20.30 4 RO. 21.30 Narodne pesmi. 22 •. Napov. 22.15 4 plesnega RO.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6.40 Lahka glasba. 7 Poročila. 7.15 Zabavna glasba. 10.30 šolska oddaja. 11.05 O- 12.05 Operetni napevi. 12.30 •. 12.50 Predavanje.
13	Salonski orkester. 15.30 Slovaške narodne pesmi. 16 16-20 Baletna glasba. 17.15 Vzgojno predavanje. 17-30 • v madž. 17-45 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Zanimivosti. 19 40 Jazz. 20 Predavanje. 20.10 Kabaret. 21 Zvočna igra. 21 45 •.
BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 8.45 Praga. 11.30 Moravska Ostrava. 14-50 Praga. 15 Na vesele strune! 15-30 Mladinska ura. 15-50 J. Kvapil: Sonata DX za gosli in klavir. 16.15 Predavanje. 16.30 4 lahke glasbe. 17 O- 19-05 M. Ostrava. 19 35 Koncert RO. 20.35 Predavanje. 21 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5.10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5.45 •. 6 Koledar. 6.05 Pisan 4.
9	•. 9.10 šolska oddaja. 9-45 ženska ura.
10	Brno. 11.15 1130 M. Ostrava. 13 Nemška oddaja. 13-45 Klavirski 4- 14 ženska ura. 1425 Pevski 14.50 •. 15 Brno. 15-30 Mladinska ura. 15-50 Klavirski 4. 16-15 Brno. 17 Delavska ura. 17.10 Salonski orkester. 18 •■ 18.15 Predavanje. 18.25 Koncert zabavne glasbe. 19-05
Viktor Dyk: »Izmodritev Bona Quijota«
-	tragedija. 20.35 Zborov koncert. 21 • 21.30 O- 22 30 Konc. češke glasbe. 23 30
•	. 23.45 O-
SOFIJA 352.9-850 100 kvv
B Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 Telovadba. 6.20 •. 6 30 Pisan 4. 7 4 lahke glasbe. 11 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 Poročila. 12.35 Pisan 4. 12.50 Lahka in plesna glasba. 17.30 Otroška ura. 18.30 Oddaja za Do-brudžo. 18-45 Japonske pesmi. 19 Lahka glasba RO. 19-30 •- 19-50 4 lahke glasbe. 20 Koncert Debussyjevih skladb. 21 L. v. Beethoven: Simfonija št. g. 21.30
Lahka glasba-. 22 4 zabavne glasbe. *
ANKARA 1648-182 kc 7 kvv Na valu 19,74 in 15.195 kc, 20 kw. 9 Glasbai. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščini. 13-15 • v arabščini. 13.33 Turška glasba. 13 50 • v turščini. 14 05 Turška glasba. 14.25 Pisan 4. 14.45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15-30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9-466 kc. 20 kw: 19.05 Glasba. 19 30 • v bolgarščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20.30 • v turščini. 20.45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21.45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23.45 Plesna glasba. 0 30 •:
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4■ Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4- 19 20 Predavanje. Solisti ali zabavna in ple3na glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi.
•	. 21.15 Pisan 4. 2315 Plesna glasba 24 Napovedi. •.
ANGLIJA (DAVENTRY)
Poročila v srbohrvaščini: London: ob 1615 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19.45 na valovni dolžini 31,32 m. (Ostali spored glej nedeljo!)
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 dc 22: 804 kc - 373,1 m 70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m 70 kvv.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc
-	41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 1230 4• 13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18 30 Koncert lahke glasbe. 19 30 Skeč in zabavna glasba. 2015 • v franc. 2030 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 6.55 O- 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Nap..*.
12-40 Veseli napevi. 16.30 ženska ura. 17 Florestan in Evzebij. 18 Bern. 18-30 Duet havajskih kitar. 19 •. 19.15 Kronika. 19.30 Pesmi švic. skladateljev. 20 Zvočna igra. 21 Ernst Levy: Simfonična fantazija. 2120 Jožef in njegovi bratje. 21.45 ••
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 O 12.40 •. 13.30 Narodni napevi. 14.30 15.45 Klavirski 4. 16.15 Prenos. 17 • v slov. 17.15 4 RO. 18-40 Pevski 4. 19 •. 19.20 Predavanje. 19.30 O-23 •. 23 25 O-FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •• 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert 7-55 Športno predavanje. 8 8 20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8-30 šolska oddaja. 10-45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12 30 12.50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna -ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 1815 Montpel-lier in Limoges (O'-
ITALIJA I.
6-30 •■ 6-45 Kronika. 7 Napov. Obj. •. 9.45 šol. odd. 1015 Pren. za voj. 11.15 O-
12	Napov. •. 12.15 4 lahke glasbe. 13 •■ 13.15 Orkestr. 4. 13.45 •• 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za vojsko. 16.15 4 lahke glasbe. 17 Kronika. 17.20 Predavanje. 18.40 Zabavna glasba. 19 Napov. •. 19.45 Simfonični koncert. 21.45 •
ITALIJA II.
6.30 do 10.25 Italija I. 11.15 Sekstet. 12-15 4 na violončelu. 12.45 Pevski 4. 13
•	. 13.25 Koncert zabavne glasbe. 13.45
•	. 14 40 do 19 Italija I. 19 Napov. •. 19.30 Igra v 3 dej. 20 45 Ork. gl. 21.30 Koncert zabavne gl. 21.45 •.
NEMŠKE POSTAJE
4 Jutr. 4. 4.30 Berlin: •. 5 Berlin: Tel. 5.20 Konigsberg: 4 RO. 6 Berlin: •. 7.20 Danzig: 4 zabavne gl. 8 Berlin: •. 8.15 Leipzig: Veseli zvoki. 9 Hamburg: 4 RO. 10 Saarbriicken: Solist. 4. 1035 Frankfurt: Vesela gl. 11 30 Berlin: •. 11.45 Munchen: Pisan 4. 13 Berlin: •. 13.15 Hamburg: Pisani zvoki. 14 Berlin: •, nato 4 zabavne glasbe. 14.30 Stuttgart: Komorni 4. 15 Hamburg: Ork. 4. 16 Berlin. 16.15 Frankfurt: Pojoči Frankfurt. 17.30 Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18.20 Berlin: 4 zabavne glasbe. 18.35Berlin: Politična kronika. 18.45 Berlin: Naša vojska. Predavanje. 19 Berlin: •.
ŠVEDSKE POSTAJE
7.20 Telovadba. 7.45 Jutranje bogosl. 8 Nap. •. 12 Zvonjenje. 4 lahke glasbe.
13	šolska oddaja. 14 ženska ura. 14.20 Plesna glasba. 17.05 Harmonika. 17.50 O- 18 45 Oddaja za vojake. 19 •. 19-30 Kabaret. 19-50 Predav. 21 Zvočna igra. 21.45 O- 22 Napov.
VATIKAN	(kratkovalovna)
Čas oddaj: 12 (italijanski čas) = 11 (sredjeevropski čas) = 10 (čas po Green-wichu = 5 (ameriški čas - New York).
19,84 m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc; 31,06 m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190 kc
15 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 31,06 m). 19.30 Oddaja za Afriko v francoščini (na valu 19,84m). 20 Oddaja za Evropo v francoščini (na valu
48,47m). 20-30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47 m). 20-45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47m). 21-15 Oddaja za Evropo v angleščini (na valu 48,47 m).
v
OetrUk maz£a
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00 Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisarn venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Instrumentalni solisti (plošče):
Mendelssohn; Podoknica (Pablo Ca-sals — cello solo).
Čajkovski: Melodija v e- molu f Pablo Casals — cello solo).
Massenet: Elegija (Guillermo Go-mez, kitara solo).
Gomez: Gavota (isti).
Schubert: Impromptu št. 3 v B- duru (klav. solo Ethel Legiuska).
Mildred Dilling: Ob vodometu, harfa solo.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Nanovedi.
13.02: Salonski ork. (g. K. Petrič):
Gregorc: Kranjskogorska koračnica.
Schmidt: Izzvenelo je, valček.
Kalman: Kneginja iz Čikaga.
Rust: V nedeljski samoti.
Nedbal: Kavalirski valček.
Jaki: Pozdrav z Bleda.
14.00; Poročila.
17.30: Pestri zvoki. Igra Radijski orkester: Massenet: Pestri prizori, suita.
I^eopold B.: Poročevalec, inter-mezzo.
Gregorc; Koroški raj. potpuri slovenskih narodnih.
Franck: Eolide, simfonična pesnitev.
Cernik; »Berunka«, intermezzo.
Reinl Franz: Domači zvoki, valček.
18.40: Slovenščina za Slovence (gospod dr. R. Kolarič).
19.00: Napovedi, poročila.
19.25; Nacionalna ura: Beograd govori.
19.40: Plošče.
19.50: Deset minut zabave.
20.00: Večerni koncert (Radijski orkester) :
Mendelssohn-Bartholdy Uvertura k oratoriju »Paulus«.
Lohr: Iz moje domovine.
Osterc: Varijacije na pesem »Slanica«.
21.00: Osterčeva skladateljska ura. Sodelujejo: ga. Tončka Šušter-Maroltova, g. Dražil Srečko, gospod Feliks Moravec, g. Žižmond Ivan in ga. Marta Osterc-Valjalo:
1. 6 arabesk za klavir.
2.	Ciacona za violo in klavir.
3.	Sonata za violo in klavir (3 stavki).
4.	Drobne pesmi za Ireno (prevod F. Marolt) za sopran, saksofon, rog, violo in klavir.
22.00: Napovedi, poročila.
Konec ob 22.20 uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6-04 4 vojaške godbe. 6-36 Narodni izreki. 6-45 6-50 Zdravstveni nasveti. 6 55 4 vojaške godbe. 7-45 11-30 Napovedi. Objave, nato zabavna gl. 11-50 Poroč. o vodah. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12.30 O- 13-40 Zabavna glasba. 14 4 RO. 14.40 •. 17.05 Otroška ura. 17.15 4 vojaške godbe. 13.20 Srbski narodni plesi. Predavanje. 18 35 Plesna glasba. 19.10 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Tamburaški RO. 20 Zabavna ura. 21.10 Narodne pesmi. 21.40 •. 22 Zabavni koncert RO. 22.40 22.50 Plesna glasba.
BEOGRAD II.
6 45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 1910 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19 50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 20 20 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v rumunščini. 20 50 Oddaja v madžarščini 2105 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 • 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22 40 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 1669 m 15240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15 240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Plošče. Poroč. Napovedi. Plošče. 12 Naroine pesmi. 12 45 •. 13 Plesna glasba RO. 13 30 O- 13-55 Napovedi. 17 •. 17.15 Pevski 4 Milana Careviča. 17 30 Plesna glasba RO. 18 Bosanske sevda-linke. 19.05 Napovedi. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Ruska klavirska glasba. 20 30 Enodejanka. 21 Pesmi severnih skladateljev. 21.30 Tamburaški 4. 22 •. Napovedi. 22.15
Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D- duru (O) •
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6 30 Duhovna pesem. 6.40 Lahka glasba. 7 Poročila. 7.15 Zabavna glasba. 11.05 O- 11-15 Predavanje. 11.30 Narodna glasba. 12 30 •. 12.50 Predavanje. 13 4 vojaške godbe. 15 30 Plesna; glasba. 16 • . 16.20 Lahka glasba. 16.30 Vojaška oddaja. 17-30 • v madžarščini. 17-45 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19-30 Zanimivosti. 19-40 4 RO. 20 Branje. 20.10 Nadaljevanje 4 RO. 20-30 Predavanje. 2045 Glasbeno predavanje in 4. 21.45 •.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 12-50 Delavska ura. 13 Nemška oddaja. 13.45 M. Ostrava. 14.50 •. 15 Brno. 15.30 Iz književnega sveta (ob 100 letnici smrti Magdalene Novotnč). 15 55 M. Reger: Godalni kvartet v d-molu. 16-30 Predavanje. 16-45 Zabavni koncert RO. 18 • 18.20 Pisan večer. 19.45 Predavanje. 20 Sodobna češka operna glasba. 21 •. 21-30 Plesna glasba (Q)- 22-30 Koncert češke glasbe. 23 30 •. 23 45 Lahka gl. (Q).
BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 8 45 Praga. 10-15 Mo ravska 11.30 4 RO. 13 45 M. Ostrava 14.50 Praga. 15 Vesela glasba. 15 30 Predavanje. 15 55 4 RO. 16 30 Predavanje. 17 Praga.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
11 Lahka glasba. 1130 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 Poročila. 12-35 Pisan 4- 12-50 Lahka in plesna glasba 17-30 4 lahke in plesne glasbe. 18 30 Predavanje. 18 45 Polke in mazurke. 19 & RO. 19 30 20 Koncert skladb Vincen-ta d' Indy-ja (ob 90 letnici rojstva). 20 30 Pevski 4. 21 Instrumentalni 4. 21.30 Koncert, lahke in plesne glasbe. 21.45 • 22.05 Plesna glasba.
ANKARA 1648-182 kc 7 kw
Na valu 19,74 in 15-195 kc, 20 kw.
9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščini. 13-15 • v arabščini. 13 33 Turška glasba. 13 50 • ▼ turščini. 14 05 Turška glasba. 14.25 Pisan 4■ 14.45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15-15 • v angleščini. 15.30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9.466 kc. 20 kw: 19.05 Glasba. 19 30 • v bolgarščini. 19 45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20.30 • v turščini. 20 45 Turška glasba. 21-15 Radiodnevnik. 21-45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 2330 • v turščini. 23 45 Plesna glasba. 0 30 •.
ANGLIJA I.
1015 Napovedi, in bogoslužje. 1030 Predavanje ali solisti. 11 Šolska oddaja. 12 4- Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 1615 4. Zvočna igra. 17 17 20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19-20 Predavanje. Solisti ali nabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ah zvočna igra. 21 Napovedi • . 21.15 Pisan 4. 2315 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
R.O.RADžiSKl ORKESTER 11 KONCERT! • POROČILA i O PLOŠČ E
ANGLIJA (DAVENTRY)
Poročila v srbohrvaščini: London: ob 1615 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19.45 na valovni dolžini 31,32 m- (Ostali spored glej nedeljo!)
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Regional. )
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I 11.10 4- 1130 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12 30 13 •- 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 6-55 O- 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Nap..*. 12.40 Pomladna gl. 13 30 O- 16-30 Za bolnike. 17 Lauaanne. 18 Predavanje. 18.20 Španske narodna gl. 19 •. 19.10 Svetovna kronika. 19.25 Kmečka glasba. 19.50 Pisan spored. 20 50 Stari in novi napevi. 21.10 Fr. Brun: Simfonija št. 1. 2145
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
1210 4 vojaške godbe. 12.40 1330 4 RO. 14.30 •• 15 20 Ciganski orkester.
17	• v slov. 17 35 Kmetijsko predavanje.
18	05 Plesna glasba. 19 •. 19 20 Recitacije. 19.50 Predav. 20.20 Pevski 4. 20 40 Enodejanka. 21-10 •. 22 Voj. godba. 23 • . 23.30 Cigani grajo.
FRANCIJA I.
Spored glej, nedelja!
ITALIJA I.
6-30 •• 6.45 Kronika. 7 Napov. Obj. •. 9.45 Šol. odd. 10.15 Pren. za voj. 11.15 O-11-30 Komorni koncert. 12 Napov. •. 12.15 Orkestr. 13 13-15 4 lahke gl. 13.45 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za vojsko. 16 Napov. •. 16.15 Orkestr. 17.20 Predavanje. 18-40 Koncert zabavne glasbe. 19 Napov. •.
ITALIJA n.
6.30 do 10-35 Italija I. 11.15 Pisan 4. 12 •• 12.15 Slmf. gl. 13.15 Predav. 13.25 Orkestralna gl. 13.45 •. 14 40 do 19 Itailija I. 19 Napov. •. 19.30 Ork. 4. 2015 Ork. gl. 21.30 Konc. komorne gl. 21 45
NEMŠKE POSTAJE
4 Jutr. 4- 4-30 Berlin: •. 5 Berlin: Tel. 5.20 Munchen: 4 zabavne glasbe. 6 Berlin: • . 7-20 Leipzig: 4 lahke glasbe. 8 Berlin: •. 815 Luxemburg: Godba na pihala. 9 Saarbriicken: Pisan 4 RO. 10 Dunaj: Koncert komorne glasbe. 10-35 Leipzig: Vojaki pojo. 11.30 Berlin: •. 11.35 Breslau: Pisan 4. 13 Berlin: •. 13.15 Dunaj: Nemško-italijanski koncert. Fr. Lehar dirigira lastne skladbe. 13-45 Berlin: 4 zabavne glasbe. 14 Berlin: •. 14.30 Lipzig: Solist. 4 15 Dunaj: Op. 4. 16 Berlin: •. 16 20 Leipzig: Pesem, godba. 1730 Kronika. 18 Berlin: • z bojišč.
18.20 Berlin: 4 zabavne glasbe. 18-35 Berlin: Politična kronika. 18-45 Berlin: Naša vojska. Predavanje. 19 Berlin: •. 19 15 Pisan 4. 21 •. 21.15 Zabavni 4. 23 • . 23.15 Nočni koncert.
ŠVEDSKE POSTAJE
7.20 Telovadba. 7.45 Jutranje bogosl. 8 Nap. •. 12 Zvonjenje. 4 lthke glasbe. 13.10 Kabaret. 13 30 Predav. 14 Koncert na violončelu. 14 20 Plesna glasba. 17.05 Vojaški 4. 18 O- 18-45 Razgovor. 19 19 30 Pevski 4. 20 30 Opereta. 2110 Predavanje. 21.40 4 lahke glasbe. 22 •• Napovedi.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00 Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
11.00: Šolska ura: Slovenski prirodo-slovci II. del (g. prof. Rafael Bačar).
12.00: Naši kraji (plošče):
Knajzl: Slovenska koračnica (godba 40. pp.).
Forster: Pobratimija (Radijski komorni zbor).
Parma: Mladi vojaki (voj. godba).
Fučik: Triglavska koračnica.
Pregelj-Bernard: Čuvarji Jadrana (zbor »Vigred« in Rad. orkester).
Parma: Amaconke (isti).
Marolt: O j ta vojaški boebn (zbor »Grafika«).
Foerster: V hribih se dela dan. Slovenec, Srb, Hrvat, koračnica (vojaška godba).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester):
Glinka: Uvertura k operi »Ruslan in Ljudmila«.
Smetana: Fantazija iz opere »Da-libor«.
Berdovič: Črnogorska legenda.
Vidošič: Melodija.
Schirmann: Sašinka, potpuri.
Ipavic-Bernard: Polka iz baletne suite »Možiček«.
14.00: Poročila.
17.30: Pevski koncert narodnih in umetnih pesmi. Poje gdč. Štefka Korenčanova, pri citrah g. Vilko Skok:
nar.: Veseli pastir.
nar.: Iz stolpa sem.
nar. Vandrovček.
Freire: Zaspančkaj sladko, umetna pesem.
Grieg: Solvejgina pesem, umetna.
VATIKAN	(kratkovalovna)
Čas oddaj: 12 (italijanski čas) =11 (sredjeevropski čas) = 10 (čas po Green-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84 m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc; 31,03 m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190 kc
15 Oddaja za Evropo v Italijanščini (na valu 31,06 m). 20 Oddaja za Evropo v francoščini (na valu 48,47m). 20.15 Oddajai za Evropo v litvanščini (na valu 48,47 m). 20-30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47 m). 20-45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47m). 21 Oddaja za Evropo v španščini (na valu 48,47 m). 21.15 Oddaja za Evropo v angl. (na valu 48,47 m).
Zeller: Podari mi rože, umetna.
Materino žalovanje, nar.: Meglica, nar.: Pa bo travca zelenela, nar.: V hribih se dela dan.
18.10; Ženska ura: Bolniško in starostno zavarovanje uslužbencev (gdč. V. Penca).
18.30: Plošče.
18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben).
19.00: Napovedi, poročila.
19.25: Nilska delta — vrata Egipta (g. dr. Val ter Bohinjec).
19.40: Plošče.
19.50: Obisk obmejnih gora (g. Ljubo Tiplič).
20.00: Naši operni pevci (plošče): Smetana; Duet Janka in Kecala (tenor Zika Tomič in basist Tu-cakovič). Smetana: Duet Almavive in Bar-
tola (isti). Leoncavallo: Arija Nedde iz opere »Glumači« (poje ga. Gjungjenac-Gavella). Puccini: Arija Butterfly (ista). Puccini: Romanca iz opere »Manon
Lescaut« (poje Josip Rijavec). Tosti: Zadnja pesem, podoknica
(poje Josip Rijavec). Musorgsky: Monolog Pimena iz opere »Boris Godunov« (poje basist Griff\ Verdi: Arija Radamesa (tenor Ma-rio Šimenc).
Duet Chenieria in Maddalene iz opere »Andre Chenier«.
20.30: Klavirski koncert, g. Emilijan M. Slavnič: E. Slavnič: Čitanje biografije. E. Slavnič: Koncert idej: »Mon Soupir«. Igra idiota.
21.00 V zabavo igra Radijski ork.: Suppe: Uvertura k opti. »pesnik in kmet«.
Malv: Pod VišePTadsko skalo, fantazija čeških narodnih pesmi. Lehar: Potpuri iz op. »Loncevez«. Rožanc: Valse elegante. Jaki: Slovenski biseri, potpuri slov. narodnih.
22.00: Naoovedi, poročila.
Konec ob 22.20 uri.
Ohtek 28. utaiea
IBEOCjRAD
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 4 vojaške godbe. 6.36 Narodni izreki. 6.45 6.50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 vojaške godbe. 7.45 • 11.30 Napovedi. Objave, nato zabavna gl. 11.50 Poroč. o vodah, 12 Zvonjenje, nato 4 salonske glasbe. 13.40 Zabavni 4. 14 Narodne pesmi. 14.40 •. 17.05 Jugoslavija na delu. Predavanje. 17.25 Zabavni koncert. 17.50 Klavirski koncert. 18 20 Predavanje o zaščiti pred zračnimi napadi. 18 35 Narodne pesmi. 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Muslimanska oddaja. 20 40 Simfonični koncert RO. Ber-lioz: Fantastična simfonija. 21.04 Napovedi. • . 22 Pevski 4. 22.40 •. 22.50 Plesna glasba.
BEOGRAD H.
Spored glej, nedelja!
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Plošče. Poroč. Napovedi. Plošče. 12 4 RO. 12.45 •. 13 Bolgarske pesmi (O)- 13.55 •. Napovedi. 16.30 Književno predavanje. 17 •. 17.15 Narodne pesmi. 17-45 4 na dveh kitarah. 18 Pevski 4 Silve Koblar-Stefan. 18.15 Predav. 19.05 •. 19.40 Italijanščina. 20 Moški zbori sodobnih hrvaških skladateljev. Poje Akademski pevski zbor. 20 30 Komorni koncert. 21 Iz domačih operet. 22 •. Napovedi. O-
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
12.30 •. 12 50 Predavanje. 13 Wagnerjeve uverture. 15-30 Francoska glasba. 16 •- 16-20 Smetana: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«. 16-30 Madžarska oddaja. 17.30 • v madžarščini. 17-45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Naipovedi. •. 19.30 Zanimivosti. 1940 Slovaške pesmi. 20 Predavanje. 20-20 4 skladb M. Mussorgskega. 21 Skeč.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
10 Pisan spored. 11.15 •. 11.30 Zabav, glasba. 13 Nemška oddaja. 13.45 Vesele pesmi. 14.50 •. 15 4 lahke glasbe. 15-30 Predavanje. 15-45 4- 16-15 Predavanje. 16.30 M. Ostrava. 17 Delavska ura. 17-10 M. Ostrava. 18 •. 18-20 4 vojaške godbe. 18 45 Orkestralni koncert. Dirig.: V. Ta-lich. 19.15 Brno. 2015 Simfonični koncert češke Filharmonije. 21 •. 21.40 O-22 30 Koncert češke glasbe: 1) M. Kabe-lač: Sekstet, op. S. 2) A. Dvorak: Godalni sekstet v A- duru, op. 48. 23.30 •.
BRNO 922-325.4 32 kw 510 do 7 Praga. 8-45 Praga. 9.10 šolska oddaja. 10 Praga. 14.30 Predavanje. 14.50 Praga. 15 30 Moravski pisatelji pred mikrofonom. F. V. Kfiž bere iz svojih del. 15-45 Intimna glasba.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
11.45 Plošče, 12-15 Poročila. 12-35 Pisan 4- 12.50 Lahka in plesna glasba.
12.30 Druž:'nska um 18 Lahka ln%lesna glasba. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 19 Lahka glasba RO. 19.30 •. 20 Koncert skladb M. Mussorgskega (ob 60 letnici
njegove smrti). 21 4- 21.45 •.
*
ANKARA 1648-182 kc 7 kw
Spored glej, nedelja!
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13-10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 4. Zvočna igra. 17 O. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • - 21.15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA (DAVENTRY)
Poročila v srbohrvaščini: London: ob 1615 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19-45 na valovni dolžini 31,32 m. (Ostali spored glej nedeljo!)
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22 : 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)	,
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7-15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I.
11-10	4• 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče.
12-15	• v franc. 12-30 4• 13 •- 13-15 do
17	Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18-30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo m igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6-40 Telovadba. 6-55 O- 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Nap..*. 12.40 4 RO. 16-30 ženska ura. 17 Lugano.
18	Reportaža iz zavoda za epileptične.
19	•- 19-10 O- 19-25 ženska ura. 19-45 Mozartova ura. 20.35 Domovinska oddaja. 21-25 O začetkih švicarskega letalstva. Predavanje. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 4 RO. 12.40 •- 13-30 4 RO. 14-30 • . 15 20 Lahka glasba (Q). 17 • v slov. 17.50 Plesna glasba. 18.30 Glasbeno pre-
davanje. 19 •. 19.30 4 skladb B. Bart6-ka. 20 25 Predav., nato nadaljev. 4. 21.40
•	. 22 Prenos Iz Opere. 22.35 4 kvarteta.
FRANCIJA I.
Spored glej nedelja! ITALIJA I.
12 Napov. •. 12.15 Ork. 4. 13 •. 13-15 Predav. 13-25 Nadaljev. 13.45 • 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za vojsko. 16 Napov. •. 16.15 Smfonični koncert. 17 Kronika. 19 Napov. •. 19.45 Irga v 3 dejanjih. 21 Violinski koncert. 21.45 •
ITALIJA n.
12 Napov. •. 12.15 Operet, glasba. 13
•	■ 13.15 Predavanje. 13.25 Operetna gl. 13.45 •. 14.40 do 19 Italija I. 19 Napovedi. • . 19.30 O- 20 Koncert zabavne gl. 20.50 Pisan spored. 21.25 4 zabavne gl.
NEMŠKE POSTAJE
4 Jutr. 4- 4.30 Berlin: 5 Berlin: Tel. 520 Frankfurt: 4 RO. 6 Berlin: •. 7.20 Saarbriicken: Veseli zvoki. 8 Berlin: •. 8.15 Hamburg: 4 lahke gl. 9 Leipzig: i zab. gl. 10 Konigsfoerg: Solist. 10.35 Danzig: Lahka gl. 11.30 Berlin: •. 11.45 Konigsberg: Opold. 4. 13 Berlin: •. 13.15 Pevski koncert. 14 Berlin: •. 14.30 Breslau: Koncert komorne glasbe. 15 Boh-men: Ork. 4. 16 •. 16-15 Berlin: Zanlm 17.30 Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18.20 Berlin: 4 zabavne glasbe. 18-35Berlin: Politična kronika. 18.45 Berlin: Naša vojska. Predavanje. 19 Berlin: •. 19-15 Pisan 4. 21 •. 21.15 Zabavni 4.
ŠVEDSKE POSTAJE
7.20 Telovadba. 7.45 Jutranje b>gosl 8 Nap. •. 12 Zvonjenje. 4 lahke glasbe 13 šolska oddaja. 13 30 4 RO. 17-05 Komorni kvintet. 17-30 Mladinska ura. 18 O- 19 •- 19-30 Predav. 20 4 lahke glasbe. 20.25 Kabaret. 22 •- Napov.
VATIKAN	(kratkovalovna)
čas oddaj: 12 (italijanski čas) = 11 (sredjeevropskičas) = 10 (čas poGreen-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84 m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc; 31,06 m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190 kc 15 Oddaja za Evropo v Italijanščini (na valu 31,06 m). 19.45 Oddaja za Evropo v holandščini (na valu 48,47m). 20 Oddaja za Evropo v francoščini (na valu 48,47m). 20.15 Oddaja za Evropo v ukrajinščini (na valu 48,47 m). 20-30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47 m). 20-45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47 m). 21 Oddaja za Evropo v španščini (na valu 48.47m). 21.15 Oddaja za Evropo v angleščini (na valu 48,47m).
Sa/mta 29. mmea
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00 Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročil
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Kar brez napovedi plošče hite, z njih pa veseli napevi done.
12.30; Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski spored Radijskega orkestra: '
| R. O. RADIJSKI ORKESTER | l KONCERT! O POROČILA i O PLOŠČ
c
Jaki Anton: Pogumno naprej!, koračnica.
Meier Walter: Cvetje iz Florence, valček.
Lindemann; Grad gorskega kralja, uvertura.
Urbach: Fantazija iz Adamovih skladb.
Lajovic: Sanjarija.
arr. Hermann Theodor: Lanner-je-vi sodobniki, valček.
14.00: Poročila.
17.00: Otroška ura: Trije potepini (članice Nar. gled.).
17.30: Pravljični svet (plošče):
Armandola: Oddih v deveti deželi.
Aliphant: Rojstni dan male Dolly.
Heykens: Metuljčki plešejo.
Mandt: Nočna vešča.
Ailbout: Čajanka v žabji mlaki.
Winkler: Južne noči.
17.50: Pregled sporeda.
18.00: Orgelski koncert (g. prof. Pavel Rančigaj):
J. S. Bach: Koralna predigra v d- molu.
F. S. Bach: Koralna predigra v f- molu.
J. S. Bach: Koralna predigra v h- molu.
J. G. Fr. Bach: Fuga.
Fr. Hiindel: Allegro iz II. orgelskega koncerta.
Fr. Handel: Andante iz I. orgelskega koncerta.
Dolinar: Communio.
Kimovec: Preludij.
Jac. Bonset: Toccatina.
18.40; Kdo ie obveznik pasivne zaščite, kakšne pravice in dolžnosti ima (g. Grasselli Andrej, viš. mag. komisar).
22.00: Napovedi, poročila.
19.25: Drobiž (plošče):
Munsonius: Preženimo skrbi, polka.
Doelle Bockert: Amphytrion, valček.
Domplke: Ples v dveh, intermezzo.
Glahe: V gosjem redu, intermezzo.
Zander: Java, valček.
Vollstedt: Veseli bratci, valček.
20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar).
20.30: »Sušcu v slovo — in pomladi nasproti!« Pisan glasbeni večer: godba, petje, šale.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Za vesel konec tedna (plošče).
Konec ob 23.00 uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 4 vojaške godbe. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6.50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 vojaške godbe. 7.45 •. 11.30 Napovedi. Objave, nato zabavna gl. 11.50 Poroč. o vodah. 12 Zvonjenje, nato O- 13 Narodne pesmi. 13.50 Vokalni 4 ge. M. Tošič-Bogdanovič. 14.20 Skladbe X. Stravinskega. 14-40 •. 17-05 Mladinska ura. 17-35 4 vojaške godbe. 18-20 Aktualnosti. 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Pokrajinski večer: Sterijin Vršac.
21 Zabavni koncert RO. 21.40 • 22 Nadaljevanje zabavnega 4 RO. 22.40 •• 22.50 Plesna glasba.
BEOGRAD O.
Spored glej nedelja!
mmmmmm		■		
|||	v II		ZAfcRE	B
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Plošče. Poroč. Napovedi. Plošče. 12 Iz čeških operet. 12.45 •. 13 Narodne pesmi. 13 30 O 13 55 17 •. 17-15 4 RO. 19.05 Napovedi. 19.40 Nemščina. 20 4 RO. 21 Klavirski 4 Emilijana Slav-niča. 21.15 Plesna glasba RO. 22 •- Napovedi. 22-15 Nicolai: »Vesele žene wind-sorske« (skrajšana opereta nai Q).
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 12.05 Lahka glasba. 12.30 •. 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 4- 15 Mladinska ura. 16 16.20 4 RO. 17-15 Predavanje. 17-30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19-30 Zanimivosti. 19.40 Jazz. 20-20 Reportaža. 20 45 4 lahke glasbe.
BRNO 922-325.4 32 kw 5-10 do 7 Praga. 8 4 5Praga. 11.30 Moravska Ostrava. 14-50 Praga. 16-30 Koncert lahke glasbe. 17 Reportaža. 17-15 Praga. 18-15 Pevski 4. 18-45 Zabavni spored. 20.15 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
10 4 lahke glasbe. 11.15 11-30 Moravska Ostrava.. 13 Nemška oddaja. 1345 Mladinska ura (igra). 14.50 •. 15 Za sobotni oddih (pisan $). 16 Reportaža). 16-30 Plesna glasba. 17 Delavsko predavanje. 17-20 4 lahke glasbe. 18 •• 18.15 Brno. 18.30 Razgovor. 18 45 Brno (pisan spored). 20.15 Veseloigra. 21 •• 21.30 Plesna glasba. 22 30 Zabavni spored. 23.30 23.45 Lahka glasba (Q)-
SOFIJA 352.9-850 100 kw 11.45 Plošče. 12.15 Poročila. 1235 Pisan 4. 12-50 Lahka in plesna glasba.
17	4 lahke in plesne gl. 18 Narodna gl. 18.30 4 lahke gl. 18 45 Delavska ura. 19.30 20 O- 20.30 Operetna gl. 21 4
lahke in plesne gl. 21.45 22 4 zab- gl.
*
ANKARA 1648-182 kc 7 kw
Spored glej, nedelja!
ANGLIJA I.
1015 Napovedi, in bogoslužje. 1030 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4. Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 •- 17-20 Otroška ura.
18	Napovedi. *. 18-15 Predavanje ali solisti 18-30 4. 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi • . 21.15 Pisan 4. 2315 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA (DAVENTRY)
Poročila v srbohrvaščini: London: ob 1615 na valovni dolžini
19,60 m, ob 19 45 na valovni dolžini 31,32 m. (Ostali spored glej nedeljo!)
ANGLIJA III.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7-15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija 1, 11.10 4- 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12 30 4- 13 • 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v francoščini. 18 30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21 15 Pisan večer z glasbo ln igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6-40 Telovadba. 6.55 O- 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12-29 Nap..«. 12.40 O P° željah. 13.15 Domača kronika. 13.30 Vojaški 4. 14 Predav. 14.35 Bal musette. 15 časi se spreminjajo. 15.45 Alpske poti. 16-40 Predav. 17 ženeva. 18 Predav. 18-20 Glasba za gosli in klavir. 19 •. 19-10 Domač večer. 21-25 Plesna gl- 2145 •-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Lahka glasba. 12.40 13.30 O 14.30 •. 16.10 Otroška ura. 1645 • -17.15 Ciganski orkester. 18 25 4. 19 19 20 Reportaža. 19 55 Opereta. 21.40 • -22 Plesna gl. 23 •- 23.25 Cigani igrajo.
FRANCIJA I.
Spored glej nedelja!
ITALIJA I.
11.30 Operna glasba 12 Napovedi.
•	■ 12.15 Pisan 4. 13 •. 1315 Klavirski 13.45 •. 14-40 Otroška ura. 15 Oddaja za vojsko. 16 Nap. •. 16.15 Q. 17 Kronika. 18.30 Predav. 19 Napov. •. 19 30 Pisan koncert. 2010 Simfon. koncert. 21 45 •
ITALIJA II.
6.30 do 10.35 Italija I. 11.15 Zabavna glasba. 11.30 Violinski 4 Dina Pasini. 12
•	. 1215 O- 13 1315 4 zab. gl. 1345
•	. 14.40 do 19 Italija I. 19 Napov. •. 19.30 Enodejanka. 20 Orkestralni koncert. 20-45 Pisan 4. 21.30 Zab. glasba. 21.45 •-
NEMŠKE POSTAJE
4 Jutr. 4- 4.30 Berlin: 9. 5 Berlin: Tel. 5-20 Berlin: Koncert lahke gl. 6 Berlin:
•	. 7-20 Danzig: Vesela gl. 8 Berlin: •. 8.15 Dunaj: 4 godbe na pihala. 9 Frankfurt: 4 rO. 10 Berlin: Koncert komorne glasbe. 10-35 Bohmen: Lahka glasba. 11.30 Berlin: •. 11.45 Hamburg: Vojaški 4. 13 Berlin: •. 13-15 Stuttgairt: Pisan 4- 14 Berlin: •. 15 Miinchen: 4 zabavne in plesne glasbe. 16 Berlin: Poročila. 16 20 Breslau: Pisan sobotni konc. 17.30 Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18.20 Berlin: 4 zabavne glasbe. 18.35 Berlin: Politična kronika. 18-45 Berlin: Naša vojska. Predavanje. 19 Berlin: •. 19 15 Pisan 4. 21 •. 21.15 Zabavni 4. 23
•	. 23.15 Nočni koncert.
ŠVEDSKE POSTAJE
7.20 Telovadba. 7.45 Jutranje bogosl. 8 Nap. •. 12 Zvonjenje. 4 fchke glasbe. 15 4 lahke gl. 17.05 Otroška ura. 17.30 Predav. 18 Zvonjenje. 18.15 Kabaret. 19
•	. 19.30 Zvočna slika. 19.45 Pevski 4-20.15 Rapsodija za radio. 21.40 Reportaža. 22 •• Napov. 22.15 Plesna glasba.
f
SODOBNO
»Kdo je ta gospod, ki te je pravkar pozdravil na ulici?«
»To je tretji mož prve žene mojega drugega moža.«
DOBROSRČNI MOŽ
Vprašali so moža;
»Kaj želiš svoji ženi?«
»Ce bi morala biti bolna, tedaj mi daj Bog, da jo zamenjam in sem bolan namesto nje... Ko pa bo prišel
čas, da umrem, tedaj dal Bog, da umre ona namestu mene ...«
ŠKOTSKA
Mimo vešal sta se peljala Škot in Anglež. Anglež je vprašal Škota;
»Ali jih vidiš, Pat?«
»Seveda jih vidim.«
»In kje bi ti danes bil, če bi vešala izvršila svojo dolžnost?«
»Sam bi se vozil mimo njih,« se je odrezal Škot.
OPRAVIČILO
Gašperček je izgubil zvezek, ki je v njem imel napisano domačo nalogo o tridesetletni vojni. Ker se je sam bal učitelju povedati, kaj se mu je primerilo, je prosil mater, naj mu napiše opravičilo. Napisala mu ga je takole:
?S tem potrjujem, da je moj sin Gašperček izgubil tridesetletno vojno. Začel bo takoj novo, čim se danes vrne iz šole.«
Iz bojev v Libiji: Angleške čete v prvih rovih pred Bar-dtjo.
Radio
najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek.
Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike
e
pri

H
radiofonski oddajni postaji t Ljubljani
Bleiweisova 54
TELEFUNKEN
RADIO APARATI
V LIUBLIANI,RADIO' d. z o. z.
Miklošičeva 7
TELEFUNKEN električni gramofoni, TELEFUNKEN gramofonske plošče uživajo po vsem svetu sloves tehnične in glasbene dovršenosti. Ako nameravate kupiti nov radio aparat, si prej zagotovo oglejte in poslušajte najnovejše TELEFUNKEN aparate z novimi jeklenimi cevkami „harmonične serije". Vsak zastopnik TELEFUNKEN aparatov vam jih bo z veseljem in brezob-x	vezno pokazal.
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). — Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo ,in uprava: Miklošičeva <c. 7, Ljubljana.
Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).