173. ttnlfta. *— _ i imun t tmt. n. jiiiji im. L. lito. .Slovenski Narod" velja po poitl: za Avstro-Ogrsko: za Nemfljo: cek> leto skupaj naprcj . K 30"— I cdo leto naprej . . . . K 34*— pol leta „ » • • » 15'— I . ., četrt leta „ "... 750 I " Amcriko in vse drage dežele: na mcsec m m . , . 2-50 | ćelo leto naprej . . . . K 40.— Vprašanjen glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. Opravnlfttvo (spodaj, dvorlSče levo). KaaflOTa ulica *L 3, Ultfon tL SS. tehaja ruk dan svećtr tiriaatfl a« toli* la prataik*. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat pj 8 vin., d^akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano ^enak prostor) 16 vin., narte m zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naro*tLi brez istjJ »bie vpostatve n iročaine se ne ozlra. „Naroaaa tiskanu*' Ulftlea *(. ti. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, interatl Lt tališče: predno hočete z nami sploh kaj govoriti o novih uredbah, dokažite da spoštujete pravice, ki nam gredo že po s t a r i h zakonih! Dunajski politični krogi zatrjuje-Jo, da se bodo notranjepolitični do-godki pospešili čim se vme cesar iz Galicije. Na Dunaju se zbirajo po-slanci in posamezni klubi se živahno posvetujejo. Zdi se nam potrebno, da bi se zbra! tuđi Jugosbvanski klub ali vsaj njegova parlamentarna komisija. V zadnjih tednih se je nabralo toliko poJitičnega gradiva in položaj Je tako valen, da predsedništvo samo gotovo ne bo hotelo odločat! o morebitnih dalekosežnih korakih ju-eoslovanske delegacije. Beck se Se redno trudi? Iz Karlsbada poročajo: Baron Beck se je danes odpeljal na Dunaj, Kakšna bo nova vlada? g D u n a j, 30. julija. V soboto sem poročal. da se prikazuje na obzorju nova vlada, kateri ne bo stal na ćelu — baron Beck. Današnji dunajski listi isto potrjujejo, češ. njegova misija se je ponesrečila. »Slov. Narod* je zavzel proti Bečku najbolj odločno, povsem odklanjajoče stali-šče, zastopajoč pri tem solidarno mnenje Jugoslovanskega kluba. — Kakor pa je predvsem Jugoslovanski klub povzročil padec Clam - Marti-nica, tako je nas klub preprečil po-vratek starega centralista in zagovornika »Belangov« — bar. Bečka. To dejstvo brez ovinkov priznavajo tuđi neslovanski politiki v parlamentu. In s tem bodi o Bečku za zdaj ko-nec besedi! Današnji listi lancirajo tuđi neko, — doslej še neimenovano -- oseb-nost iz gosposke zbornice, ki da vodi vzporedno akcijo za sestavo neke uradniške ali polparlamentarne vlade. O tej vzporedni akciji se pripo-veduje v političnih krogih sledece: Ta neimenovana osebnosr ne vodi vzporedne akcije v svojem imenu in za svojo osebo, ki naj b: stopila novi vladi na Čelo, marveć le preizkuša teren za — sedanjega ininistrskega predsednika dr. Seidlerja, ki naj bi stopil na čelo novri, stalni vladi z vvelikim programom« na znotraj in na zunaj države. V oćloćujoćih krogih, kjer so v resnici v zatiregi vslzd ne-dostajanja pravili n.ož. ki naj bi že po svojem imenu in dosedanjem delu bili porok za usneh. so prišli do pie-pričanja, da bi dr. Seidler utc^n'I docela dobro dati bodoči vladi načelnika, ki bi ne zariel na nobeni strani na preodločen odpor. Mcnda ne računajo preveč napaćno. ker je o s e b-n o s t dr. Seidlerja v parlamentarnih krogih docela simpatična prikazen. >'Sovražnikov nima!« — evo nie^o-vo zaslugo in tuđi sposobnost ali bolje primemost za vso bodečo na-logo. Duševnih sposobnosti za tako nalogo mu nikdo ne odreka. pa tuđi menda še z vso gotovosrjo ne pripisuje, kajti on je v tem cziru še — »ne-popisan list^. In tako je dr. Seidler danes v ospredju vseh zakulisnih kombinacij in najresnejši kandidat za bodočega Šefa bodoči stalni vladi! Oni, še ne imenovani član gosposke zbornice je namenjen za veliko vlogo na Češkem, kjer naj bi za-menil dostojanstvenika, proti kate-remu se obrača rezek odpor češkega naroda. Ministrski predsednik dr. Seidler je povabil v soboto večt*r na Dunaj predsednika Češkega Svaza poslan-caStaneka, PoJiaki proti vladi. Krakov, 30. jul i ja. V zaupni seji je razmotrivalo predsedništvo Poljskega kluba o položaju. Z ozirorn na dogodke na Poljskem in z ozirom na dejstvo, da vlada še ni izphinila niti ene svojih Poljskemu klubu danih obljub. je bilo sklenjeno, predlagati v plenarni seji, ki se vrši dne 5. av-gusta, da naj Poljski klub prekine vse stike s sedanjo vlado ter preide tako dolgo v najstrož-j o opozicijo, dokler ne bo vzpo-stavljena civilna uprava v Galiciji. Sklenjena je bila tuđi ponovna intervencija radi dogodkov na Poljskem. Tozadevna konferenca med voditelji kluba in grofom Czeminom se bo vršila v četrtek ali petek po odhodu kanclerja đr. Michaelisa z Dunaja. Shodf čeških socijalnHi demokratov. g D u n a Jf 30. jnlija. V Brnu je bila včeraj deželna konferenca čeških socijalnih demokratov iz ćele Moravske in ob na-vzočnosti vseh državnih in deželnih poslancev te stranke. Poročal Je pod- predsednik poslanske zbornice T u -s a r. Slikaj je postanek Češk.ega Svaza; češki socijalni demokratje so se pridružili v to svrho, da omogoćijo delovanje državnoga zbora in pozitivno politično delo v okvirju te države. Tusar je izva|al: Zal, da si sto-jita zadnji čas na Ceškem dve struji rezko nasproti. Čeika socijalna demokracija stoji neomahljivo na stali-šču pozitivne politike v državi in parlamentu, druga struja pa zagovar-ja stališČe pasivnosti do evropske mirovne konference. od katere pri-čakujejo rešitev češkega vprašanja. Ali mi nočemo take zelo kocljive pasivnosti, dasi računamo tuđi mi kakor vsi trezni politiki — z zunanjimi dogodki. Pri tem pa moramo z vso odločrostjo zavračati surnničenja Tisze, ki je trdil. da smo narod vele-izdajalcev in da čakamo na pomoč od zunaj, kar ni res, kajti zanašamo se le na svojo moč in svoje delo. Za-ključil je z izjavo, da se češka socijalna demokracija nikdar ne vkloni terorizmu radikalne frakcije v Ceškem Svazu in zunaj njega. Ako se ta razvije v — demagoštvo, se mu češka socijalna demokracija upre z vso od-ločnostjo. Resolucija v tem smislu je bila soglasno sprejeta. Na Ceškem pa je bilo včeraj vseh skupaj menda đvanajst taborov češke socijalne demokracije. Na dnevnem redu je bilo: Za svetovni mir — za demokratizacijo monarhije — za samoupravo češkegra naroda po načelu samoodločbe. V Pragi je poročal dr. S o u k u p. Naglašal je obč-no hrepenenje po miru, zahteval ta-kojšnjo uvedbo demokratične ustave in novo uredbo avstro - ogrske monarhije v zvezno državo samostojnih narodov. Dalje je /ahteval demokratizacijo vseh javnih naprav in konč-no: da mora o vojni in miru odločiti ljudsko glasovanje. Nemci akceptirafo že »nesimpatične ministre«. Nemško - nacijonalni poslanec von Langenhahn je na zaupnem sho-du v VVarnsdorfu pravil. da je v naj-bližjem času pričakovati sestave novega kabineta. Nemci se ne smejo strati, če bodo sedelivtem kabinetu tuđi »nesimpatični možje«. Treba se je pač ozirati tuđi na želje nenemških narodov. Država potrebuje močno vlado. Nemški Nationalverband ima danes ob 5. popoldne plenarno sejo, ki jo je sklical posl. VVolff. JugoslGvani in Ćesky Svaz. (Sporočila slovenskega strankar-skega voditelja.) Pod tem naslovom poroča »N. Fr. Pr.«: V razgovoru o ciljih slo-vanske in zlasti jugoslovanske politike se je izrazil odličen slovenski strankarski voditelj (dr. Krek?) po svojem povratku iz Prage: Ko sta poslanca Stanek in Tusar povabila Jugoslovansko zvezo, da naj priđe v svrho skupne s 1 o -vanske orijentacije v Prago. je prevladovalo naziranje, da gre za ustvaritev smeri za pozitivni ali aktivni slovanski nastop v politiki. Zdi se, da je tuđi velik del čeških po-Iitikov spoznal tako politiko za potrebno, in Jugoslovani so bili tem bolj pripravljeni udeležiti se posveto-vanj, ki so veljala takemu cilju, ker so bili sami že postavili t r d e n program, ki se jim zdi dosegljiv in katerega rešitev hočejo z delom resno pospešiti. Jasno je tuđi, da je mogoče ta program in vsak drugi program približati uresničenju le z aktivno udeležbo na tozadevnih po-gajanjih, v tem slučaju na posvetova-njih o ustavni reformi. Toda del čeških politikov je oćividno zamenjal načelo aktivne politike z izrazom vladne politike ali pa je mislit, da j sta ta dva pojma identična, tako da * je bil zastopnikom Jugoslovanske zveze pripravljen presenetljiv, toda ne veselo presenetljiv sprejem. To je moralo seveda izzvati reakcijo pri sicer povabljenih, toda delu vabečih očividno nezaželjenih gostih, in tako je prišlo, da so ti zapustili takoj glavno mesto Češke, ne da bi se bili ka-korkoli udeležili posvetovanj. Gotovo je bil vtisk, ki ga je moral ta korak izzvati v javnosti, ravno tako neugoden, kakor vtisk, ki so ga 1 imeli Jugoslovani Dri sprejemu v ] Pragi. S tem panožnost na-| daljnega skupnega delova-! nja zastopnikov slovanskih narodov n i i z k 1 j u č e n a., če se za to ustva-rijo primerni temelji, seveda le za sodelovanje, ne za skupnost v nega-! cijah, predno se ni resno poskusilo j doseći v pozitivnem delu cilje, ki so J si jih postavili narodi glede svojega narođnega razvoja, Ker misli tuđi v Ceškem taboru ćela vrsta odličnih voditeljev in politikov prav tako, je pričakovati, da bo dobila po razbi-; stritvi razmer v Ceškem Svazu mi-sel kooperacije Jugoslovanov in Če-hov določno obliko. Ju5?oslovani so cilje, ki so si jih postavili, javno razglasili ter pose-gajo ti cilji pač, kakor se splošno priznava, globoko v državnopravno konstrukcijo monarhije, vendar pa jih je smatrati kot posledico razvoja dogodkov ter gotovo ne pomenijo pri istočasni ustvaritvi skupne avto-nomije raztrganja. marveč ojačenje monarhije in celokupne države. Ce bi se izkazala potreba, da bi moral kak Jusroslovan v dosego tega programa prevzeti kak resort v novem kabinetu, bi se moglo to zgoditi 1 e pod pogojem, da vlada, kateri pripada ta Tugoslo-van, priznava ta program. Seveda bi to še ne bilo toliko, kakor da se proglase Jugoslovani za brez-pogojno vladno stranko. Ali imajo za-stopnika v vladi ali ne, v generelno podpiranje vseh vladnih aktov se morejo v tem slučaju ravno tako malo spuščati pri zasledovanju aktivne politike, kakor v načelno opozicijo proti vsemu. kar prihaja od vlade. Za njih nastop je edino merodajna vsa-ka okolnost, ki jih približa njih veli-kemu narodnopolitičnemu vilju. Narodna avfonomija. V današnji dobi, ko demokratizacija ter narodnostni princip bolj kot kedaj obvladujeta ves kulturen svet, ko se je porodilo načelo samodoločbe narodov je stopilo zlasti v monarhiji vprašanje narodne avtonomi-j e zopet v ospredje. Piše in govori se dosti o narodni avtonomijL ćelo najradikalnejši Nemci so že priznali princip narodne av-tonomije po kronovinah, ne da bi pri tem jasno izrekli, kakšno avtonomijo si oni pri tem mislijo, razvren v kraljevini Češki, kjer je njihova za-hteva: popolna teritorijalna ločitev nemškega ozemlja od češkega in pri tem seveda ločitev v vseh upravnih, gospodarskih in kulturnih inštituci-jah, v kolikor te dosedaj še nišo lo-Čene. To pa zahtevajo samo glede Češke. Tam kjer so Nemci v večini, tako zlasti napram nam Slovencem, predvsem na Koroškem in Štajer-skern pa bi hoteli uporabiti drugo merilo. O ureditvi narodnostnih razmer pri nas v Avstriji se je, odkar obsta-jajo narodnostni boji, že mnogo raz-pravljalo. Različni politični pisatelji so razmotrivali in stavljali predloge za ureditev narodnostnih razmer na podlagi različnih prlncipov. Največ se je s temi vprašanji zlasti v zadnjih letih bavil znani socijalistični poslanec dr. Renner, ki vidi edino najboJj-šo rešitev avstrijskega narodnostne- ■ ga problema v narodni avtonomiji na podlagi personalnega principa. Po personalnem princir^i se vsa narodnostno mešana ozemljći razde-lijo v okrožja, ki obstojijo iz okrajev in občin V vsaki občini je napraviti obligatorične narod-nostne m a t r i k e, v katere se vpišejo pripadniki vsake narodnosti po njih priglasu. Te matrike tvorijo podlago za volitve v občinske, okraj-ne in okrožne zastope na podlagi splošne in enake volilne pravice, pri čemur velja preporčni princip za vsako narodnost. Izvoljeni zastopniki vsake narodnosti tvorijo posebno narodnostno kurijo, ki je edino upravičena odločevati v vseh specifično kulturnih inšolsk ih vprašanjih svoje narodnosti, katera vprasanja se imajo izločiti iz skupne SploŠne uprave. Tem narodnostnim Wurtiam naj so pridržani gotovi osebni davki njihovih narodnostnih pripadnikov v kritje izdatkov za te posebne narod-nostne institucije. Mešana okrožja oziroma njih na-rodnostne kurije naj imajo pravico ustanavljati po svojih dohodkih srednje sole in jim določati učni jezik, pri čemur naj je obligatoričen pouk jezika druge narodnosti okrožja. Na tej podlagi razvija dr. Renner svoj nacrt še naprej. On preblaga, da se naj vsa čista okrožja in narodnost-ne kurije ene in iste narodnosti zdru-žijo brez ozira na njih lego v narodno - politične skupine; vsa okrožja pa, ki tvorijo geografično, gospodarsko in kulturno enotno ozemlje nai se brez ozira na narodnost združijo v posebna o z em 1 j a (teritorija). Narodnostne skupine, kakor tuđi ozemlja, oboja s svojim i zastopi in vladami tvorijo zvezno državo. V državno vlado izvoli vsako okrožje v direktnih volitvah svoje zaseopni-ke, kakor tuđi posije vsaka vlada narodnostne skupine in ozemlja svoje pooblaščence v zvezno vlado, ki predstavlja na ta način celotno skupno vlado vseh narodnosti in slojev prebivalstva. Ta zvezna vlada določi skupno s krono državno eksekutivo: kaneler z državnimi tajniki za vojno, finance in trgovino. O vseh spornih vprašanjih nasta-lih vsled uvedbe okrožij in njih opra-vilnega reda ima edino odločavati posebno državno ^odišče, ali medna-rodno, za vsak slučaj posebej ustanovljeno posebno sodišče. To so v glavnem od drja Rcn-nerja izgrajeni principi personalne narodne avtonomije, ki vidi na ta način uveljavljeno popolno samodoloč-bo posameznih narodnosti. Narodna avtonomija na podlagi teritorij alnega principa ima veliko več zagovornikov !n pri-stašev zlasti med nenemškimi pisatelji, ki so se dosedaj pecali z narod-nostnimi vprašanji naše države. Pristaši tega principa pa so tuđi Nemci na Ceškem, tam kjer so v manjšini, dočim ga alpski Nemci še dosedaj od-klanjajo. Zahteva tega principa je združe-nje vsega skupaj se držečega ozemlja poseljenega povečini z eno in isto narodnostjo v eno celoto. Vse te narodnostne celote pa tvorijo zvezno državo, z centralno, zvezno ali državno vlado in s parlamentom voljenim na podlagi direktnih volitev. Vsaka posamezna narodna celo-ta je popolnoma avtonomna, ima svojo ustavo in svojo narodno vlado, svoj poseben narodni zastop in svoje sodstvo. CentraJni vladi ozir. zveznemu parlamentu so pridržane zunanje za-deve, vojaštvo in finance. Vse druge zadeve, ki izrečno ne spada jo v kom-petenco zvezne vlade ali parlamenta pa upravlja vsaka posamezna narodna vlada z narodnim zastopom zase. Vsaka posamezna narodna celota si sama določi svojo ustavo. Stran 2. .SLOVENSKI NARO0«, one SI. jnllja 1917. 173 Stev. Vlade posameznih narodnih skupin odpošljejo svoje zastopnike v centralno, zvezno vlado po poseb-nem ključu, ki naj odsrovarja številčni moći vsake narodnosti. Na čelu te vlade stoji državni kaneler. Priznanim tujejezičnim manjši-ram. ki se nahajajo v ozemlju kake narodnosti se z natančno dolocenimi zakoni zagotovi varstvo in obstanek. To je v glavnih Mjrisih narodna avtonomija na teritorijalnem principu. Kakor že preje omenjeno odkla-njajo koroški in štajerski Nemei teritorijalno narodno avtonomijo; do najnovejšega Časa tuđi o personalni nišo hoteli ničesar stišati. Sedaj so si skonstrairali nekak tretji princip, narodno avtonomijo po kronovinah. Pa se o teni previdno molčijo in noČejo povedati kako in v katerem obsegu s! natančnejše predstavljajo nredltev narodnostnega vprašanja v svojih »politično - histortčnih - tndtvidnaH- tetah.« Najhujši nasprotniki vsake narodne a v ton omi je pa so Madžari, ki poznajo samo svojo madžarsko - cen-tralistično državo ter se krčevito branijo svojim narodnostim dati le najmanjše pravice. Jasno je, da vlada v ćeli naši monarhiji velika zmeda, kako urediti končno perece narodnostno vpraša-nje, kako končati desetletja trajajoče narodnostne boje. Vsled odpora Nemcev in Madžarov bo treba paČ močne roke, da poseže v ta kaos in • uredi razmere v spfošno zadovolj-nost. zlasti nas avstro - ogrskih Ju- ! goslovanov, ki stremimo za ujedinjenjem. — C. ______ Uspehi v Bukovini. lisSe urađno porsčilo. Dunai 30. julija. (Kor. urad.) Uradno se razgl^a. VZHOĐNO BOJTSCE. Severno doline Susita in na obeh straneh doline Casinu se je izjavilo več sovražnikovih napadov. V Bukovini pridobivamo tal ob premagovanju žiiavega ruskega odpora. Pri Valeputni Je bilo zavzeto predorno oporišče. Navzgor od Fun-dul Moidovi smo prekoračili moldav-sko dolino. Severovzhodno Kutov se nahajajo zavezniki na desnem čere-moskem bregu v boju. Med Prutom in Dnjestrom je bil sovražnik ponovno vržen. Prekoračujemo zapa.ino mejo Bukovine. Honvedi so zasedli Zaleščike. Med Skalo fn Husjatinom je bii gališki zbružki breg očišćen. Tzsilili smo si mestoma prehod na ruska tla. Na prostoru južno Brodov so sunile avstro-ofcrske in nemške nr-na-dalne čete z uspeh om v sovražne ?arke. ITALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BOJIŠČE. Neizprernenjeno. Sef generalnega štaba. * • HemšKo urartno porodio. Berolm, 30. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJlSČE. Armadna skupina prestol. Ruprehta BavarsKega. Pod ohromljajočim vpHvom našega tuđi ponoći stopnievane^a tra-iajočega cdbijalnega učinkovanja je ostalo boino ćelovanje sovražne ar« tiljerife na flandrski bojni fronti vče-raj neznatno do poldne. Sele potera je narastlo, ne pa da bi doseglo moč in obseg prej^njih dni. Na obali in na odseku fietsas-Wieltie se je vrsil artiljerijski boj ljuto tuđi ponoći. Več proti naši tretji crti prodirajočin izvidnih an^leških oddelkov je bilo vrženih nazaj. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Ob Cheminu des Dames je poskupio včeraj franeosko vodstvo na 9 km široki fronti z najmanj tremi no-vimi divizfjam? zopet velik napad. Po bobnajočem ognju je juriša! sovražnik od Cerav do Zimske gore pri Craonne večkrat. Naše, v bo|u pre-izkusene divizije, so ga odvrnile po-vsodi z ognjeni in protisunkom. Neki retisko - vestfalski pešpolk, ki se je večkrat izkazal, Je tatn odbil štiri napade. Zvečer f!h je obnovi! sovražnik južno Ajllesa po ves dan trafajočem pripravlialnem ognju se dvakrat. Pa tuđi ti šunki so se izjalovi?!. Znatne težke izgube brez vsake^a uspeha so znak hojnega dne za Francoze. V zračnih boiih so izgubili so-vražnikl 10 leta!. Nadrjoročnlk vitez Tutschek je zbil svojega 21. sovraž-nika. VZHODNO BO.HSCE. Armadna skupina general feldraaršala princa Le-opolda Bavarskega, Armadna skupina general-obersta v. Bohm-Ermolllja. Ruske sile držijo visine vzbodno obmejne reke Zbruča, katero smo prekoračili na vec krafih kljub iju temu odporu in katero so dosegle naše divizije tuđi južno Skale. Na sevemetn bregu Dnjestra smo pridobili novega ozemlja preko Korolovke. Med Dnjestrom In Prutom se sovražnik znova besno brani. Bil pa je jugozapadno Zateščikor s napadi dalje nazaj poUsojea. Prvi generalni kvartirni moisttr v. LudCHdorft Vzhodna Galicija je takorekoč osvobojena. Rusi so se postavili vzhod-no obmejne reke Pruta, katero so prekoračili zasledovalci na široki fronti in na več krajih. Pri Turluicah zavije vzdolž reke s severa proti jugu tekoča fronta proti jugo-zapadu in teče preko Korojovke, Grodeka, Kisjelina, Sječove in Corernoša, obkoljujoč v daljnjem loku ozemlje Ćrnovic. Na tem prostoru se trudijo Rusi z vso silo, da bi I se odtegnili grozeči obkoHtvi. Njihove i najboljše čete. bataljone smrti in nanovo stvojene revolucionarne bata-ljone svobode enakc/ in bra^tva žene jo brezobzimo prot? prodirajočim kolonam zsve^nikov. Za gozJne vrhove med Zbručem in Dnjestrom, med Dnjesirom in Plutom, kakor tuđi na obeh straneh Ceremoša 5e vrše ljuti boji. Ves odpor pa ne more ovirati pohoda in zvišuje samo ruske izpabe. Poljska artiljerija in težke baterije je tuđi po najs'abš'h potih naprest-ao prodirajoči infanterije za petami in na-padajo z najsi'ne ^m ognjem, kakor hitro se Rus ustavi. Od ruskega ar-madnega vodstva ukazani protinapadi se izjalovljajo v besnem ognju strojnih pušk infanterijskih zavezniSk;h črt. ki se ne umaknejo niti za ped. Na raznih krajih, kjer je bi! ruski odpor po-ebno ljut, so šle na?e čete čez cela polja mrtvih vojikov. V Karpatih se vrši pohod v dol:nah proti vzhodu in jugo - zapadu ob gorenjem Seretu, Sučavi in Moldavi nemeteno. Dose-žene so visine zapadno Fundul Mol-dovi. Iz vojnopororevalskega stana 30, julija : Zrahljanje ruske karpatske fronte se je razorilo proti jugu za kakih 20 kilometrov. Tuđi po ^stranski'h dolinah Sučave, Sereta in Ceremoša pridobivamo prostora v trdom boju. Prodiranje na tem ozemlju po zarezanih dolinah nad 1200 m visokih KarDatov je izredno težko. Ako tuđi gorovje za našo junaško infanterijo ni baš nepre-hodno, je vendar napredovanje, zlasti za artiljerijo, navezano tam le na malo komun'kacij. Naše crte tečejo sedaj približno od Dore Vatre zapadno Va-leputne v dolini Pt:+ne. zapadno Fundul Moldovi cez Bre?TO vzdolž gorenje Molćave - Špota, potem Čez Viznice vzdolž čeremoške doline. Tuđi med Dnjestrom in Prutom skuša sovražr k vp^rati se vedno v nov;h pozicijah. Med Zbručem in Dnjestrom r>a je od-porna sila Rusov Še vedno zlomljena. Povsodi se je moral umakniti pred rezk m jurišem naših nad vso hvalo vzvišenih čet. Od Skale nizdol bo vzemije med Zbručem in Dnjestrom kmalu očiščeno sovražnika. Lvov, 30. julija. Z velikim transportom ruskih vjetnikov je bilo pri-peljanih danes zopet 16 angleških ofi-cirjev. Ti slikajo razmere v ruski ar-madi še za mnogo hujše kakor ruska poroci la. Lvov, 30. jul. (Kor. urad.) Kakor poroča „Gazeta Lvovs^a", je povratek be^uncev v Tarnopol še nemogo^, sploh je nedopustno potovanje v kraje vzhodno Zločova, ki so na opera-cijskem ozemlju. Rusi so po poroćilu istega lista v Tarnopolu pri svojem odhodu vstrelili 250 oseb. Ko je mesto gorelo. so oboroženi kozaki izsiljevali iz prebivalcev denar in dragocenosti, tuđi so kradli obleko in živila, vdirali v poslopja in ropali blagajne. Vojaške oblasti so odredile uvoz živil v osvo-bojene kraje. Lvov, koncern julija. Čete za-veznikov so dospele v Tarnopol 25. julija. Mesto je gorelo, Rusi so bili zažgali kolodvorska in preskrbovališčna sklad šča in veliki mlin poslanca Gala. Ko so naše čete južno mesta prekoračile Seret, so Rusi nehali braniti mesto. Škode v mestu ni mogoče Se ugotoviti. Velika je §koda okofi Zborova in Jezjerne, kjer so Rusi pognali v zrak svoja ogromna municijska skladišča in je stralanski zračni pri-tisk daleč naokoli vse tmičil. Iz bivališča poveljstva ar-madnih skupin BOhm-ErraolH: Akcija Mvcinikov, ki $c vrti seđaL se more tmitrtti n jedno najvećih v ućamfi vojai. Hmmet Me to imdle ▼ flavnem atinek ni proftoni proti Tarnopola, Južno Dnjestni pa đelujejo avstroogrske čete. Operacijam je pripisati izredno važnost, ker skupno de-lovanje napadalnih čet grozi bežečim Rusom zapreti pot. Ne more pa se tajiti, da se kažejo Rusi mojstrj umi-kalne tehnike, samo ukaze viSjih po-veljstev preprečuje pogostoma sploina zmešnjava. Občudovanje je vredna zasledovalna vstrajnost naših čet, ki ne kaže nikake vtrujenosti. RUSKO URADNO POROClLO. 26. julija. Zapadna iron-ta: V smeri na Vilno $oyrazni artiljerijski ogenj, Ijuiejši pri Smorgonu in tr^u Krevu. Vzhodno Tarnopola so se umaknile naše čete pod sovražni-kovim pritiskom k rekuna Onišdeč-na in Gnjezna, Včeraj 25. so podvze-le severovzhodno frembovle nadmoćne nemške sile napad. Poskusi, da se položaj vzpostavi, nišo imeii uspeha. Istočasno ie pričel sovražnik, potem ko je prebil naše pozicije ob Seretu, ob Trembovli in pri Za-lavju in Podhajčikih, operacijo v se-verovzhodni smeri. Iz tega vzroka so se umaknile naSe čete, ki so držale pozicije pri Trembovli, nazaj na vzhod. Naši protinapadi nišo imeli radi slabosti skupin in padle morale ni-kakega pozitivnega rezultata. Ko je sovražnik razširil svoj sunek proti jugu vzdolž zapadneera brega Sereta, je zasedel Janovt Budzanov in Zavi-njač. Težka sovražna artiljerija ob-streljuje ljuto vzhodni breg Sereta in pokrajino vaši Kobilova loke. Zvečer 25. julija so se začele naše čete umi-kati od Sereta proti vzhodu. Med četami se nahajajo elementi, ki po vzgledu zadnjega časa zapuščaio svoje pozicije, ne da bi storili svoje naložene j!m dolžnosti; ali so tuđi čete, ki izpolnjujejo s samozatajeva-njem svoje dolžnosti do domovine in se vpirajo v izdam em številu bojev-nikov sovražniku trdovratno. Zadnji čas se je odlikoval nosebno 416. peš-polk, ki je izgubil tekom strašnih bojev skoro vse svoje višje oficirje in poikovnega poveljnika. Med Seretom in Dniestrom se umikajo naše čete pod sovražnikovim pritiskom v sme-r na jugovzhod dalje in so se borile zvečer 25. na crti Kosov - Barič. Med Diijestrom in Karpati so se umaknile naše čete, krite po zadnjih stražah, dalje proti vzhodu. Naše Čete so opustile Niznjov in Tlumač. — Ro-munska fronta: Romunske in naše čete so vr^le 2*. t. m. sovražnika, ki se umika v Krate zapadno reke Sušite, dalje naza! in s*> zasedle crto vaši Sove?a - Oeurilec - V!dra. Tekom bojev 24. in 25. so napravili Ro-muni nad 1000 vjetnikov in vplenili 33 topov, 17 strojnih pu*k. 10 mino-metov in mno^o dn!«rega voinega rraterijala. Naše ^eic so vjele okoli 1000 mož in vplenile 25 topov. 27. julija. Zapadna fron* t a. Severno Pripjeta ljuto streljanje Iz pušk med Smorgonom ir» Krevom. Severno Tarnopola je sovražnik za-scdel Plotič in Cistilov ob Seretu. Sovražni napadi vzhodno Tarnopola na fronti Lozova - Smikovce so bili odbiti. Jugo - vzhodno Trenbovle so se naše čete umaknile nekoliko proti vzhodu v nove pozi-i je. Sovražne napade v okolici Tudorova severno Čortkova so naše čete odbile. Dne 25. julija je imela naša ka-valerija več srečnih bojev v okolici Korosciatina in Komarovke jugo-za-padno Monasterzvske. Odbila je so-vražno infanterijo proti severo - zapadu. V beju je bil ubit hrabri po-veljnik ozetljskega polka Ketagur-nov. Med Dnjestrom in Karpati so se naše čete umaknile še bolj proti vzhodu. — Romunska fronta. Romunske čete so prodrle do izvira Sušite, kjer so se utrdile. Eksponirani oddelki so dospeli do višin zapadno Soveje. kjer so vjell nekaj sovražni-kov. Tekom 26. julija so vjeli Romuni mnogo sovražnikov ter so vplenili 6 topov, 3 strojne puške in 3 metalce min ter mnogo municije in vojnega materijala. Cesar v vzhodni Galiciji. Cesar je odpotoval dne 2$. julija zjutraj z malim spremstvom v Galici jo in dospel v Kal uš dne 29. julija ob 6. zjutraj. 2tipan in zastopniki ver-skih občin so pozdravili vladarja in se mu zahvalili. Cesar se je peljal potem skozi pozicije in si ogledal bojišče za Stanislavovom. V Stani-slavov se je peljal ob nalivu v odpr-tem vozu po mestnih ulicah. V Otiniji se je ustavil dalje časa. Nato je dospel v Kolomejo, kjer so ga navdu-šeno sprejeli. Cesar je odšel od tam dalje na fronto. Boj za Rusov In za-vzetje Rusova, zavojevanje višin proti Horodenki In zasledovanje sovražnika se je izvršilo pred ocrni ce-s»rja. Ponoći se je cesar odpeljal na Dunaj. Spomlnjajte so ,JU*tqpL križa". Uzu niste revolucije. Eksekutiva vseruskega kongresa vojaikih in delavskih svetov je dogovorno z eksekutivo kmečkih svetov in z vojnim ministrom sklenila, poslati na vse fronte 70 komisarjev, da z vzpodbujanjem vojaštva preprečijo raz-padanje armade. — Minister notranjih del je prepovedal izdajanja več opo-zicijonalnih časopisov, je dal zapreti poslopje vojne lige in predsednika organizacije invalidov. — Vlada misli na preselitev iz Petrograda v Moskvo, ker je računati z napadom Nemcev na Rigo. S Finsko se vrše pogajanja zaradi obrambe Petrograda. — Na celem Ruskem se je vnel velik boj med de-lavci in med tovarnarji. Delavci za-htevajo kontrolo nad vso produkcijo, direkten delež pri dobičku, vpliv na tovarniški red in odpravo birokratičnih predstojnikov. Laftniki glavnih kovinskih tovarn so sklenili, da ustavijo 1. avgusta delo. Delavci nameravajo na-daljevati delo na lasten račun in groze s sabotažo, če bi se jim to branilo. Vlada misli na podržavljenje najvaž-nejših industrij. Klic po diktaturi. Haagr, 30. iulija. „Times" javlja iz Odese: Poročila o težkih porazih, ki jih je doživela ruska armada na gališki fronti, so tu napravila globok vtis. Splošno mnenje je, da more le diktatura resiti deželo. Aretovani monarhisti. Stokholm, 30. julija. Bivši zapovednik ruske jugozapadne fronte general Evers je s celim svojim generalnim štabom aretiran zaradi monar-histične propagande Tuđi mnogo me-nihov ob rusko-gališki fronti ležečega samostana z arhimandritom Vikalijem na čelu je aretovanih zaradi monar-histične propagande. Ruska armada. Lugano, 30. julija. Glasom poročila iz Petrograda je odpotoval Kerenskij v glavni stan na posveto-vanje z višjim poveljnikom, z drugimi poveljniki in s komisarjema pri armadi generaloma AleVsejevem in Russkemu ter z bivšim vojnim ministrom Guč-kovom. Predmet posvetovanjem so vojaSki položaj, narodno zborovanje v Moskvi in preosnova začasne vlade. Nov vojaški odbor v Helsingforsu. Kopenhagen, 28. julija. (Kor. ur.) »Politiken« poroča iz Melsingsforsa: Generalni guvernerStakaviČ je podal demisijo, katere pa provizoriena vlada ni sprejela. Vojaški odbor v Hel-singsforsu kaže vdanost napram Ke-renskemu. vendar pa se ustvarja že nov vojaški odbor. Ruske državne meje zaprte. Kopenhagen, 30. julija. (Kor. ur.) Glede na izredne razmere je provi-zorična vlada odredila, da se zapro državne meje do 5. avgusta za do-hod v Rusijo in izhod iz Rusije. V posebnih slučajih moreta dovoljevati izjeme vojni in zunanji minister. Z italijanske fronte. Italijanska razbreme-nilna ofenziva. »Het Vader-IancI« v Amsterdamu poroča, da je italijansko armadno vodstvo sklenilo novo ofenzivo v razbremenjenje Rusov. — Zadnje dni vlada na soški fronti močnejše artiljerijsko delo-vanje. Naši letalski junak!. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča, da je letalsko delovanje ob soski fronti vedno živahnejse. Stotnik G. Brumovski je zmagal te dni že sed-mič v zraku. Poročnik Kadlec in korporal Fr. Slanina sta zbila pri .lamljah jeden Farmanov aparat. Nadporočnik O. Zeisberger je bil v zračnem boju nad Gorico smrtno za-det. Njegov težko zadeti pilot četo-vodja Hrabovski je mojsrel pristati še v domaćem pristanu. Tuđi poročnik E. Nagy je bil v zračnim boju smrtno ranjen. Cetovodja Kaujer, njegov težkoranjeni pilot, je moral pristati. Ttalijani ustrele vjet-n i k e. Iz vojnoporočevalskega stana: Korporal M. Papp art. p. 8. je iz-povedal, da se je bilo posrećilo v no-či 18. na 19. junija dobiti zavetje v kaverni moŠtvu nekega topa in 15 pijonirjem. Ko so Italijani 19. junija obkolili kaverno, se je moštvo udala. Ali ko so vojaki stopali iz kaverne, so jih Italijani kar po vrsti postre-ljali. Dva sta bila ušla skoz! neko Iuknjo v kaverni !n sta prinesla po-ročilo o italijanskf krutosti. Artiljerijska bitka na Flandrskem. Berolin, 30. jolija. (Kor. b.) Wolffov biro javlja: Artiljerijska bitka na Flandcrskcm, pri kateri se borita obe artiljeriji za DaUmoč predno na- stop! infanterija, Je dfvjala tuđi 29. ju-lija z veliko ljutostjo. Nemško proti-učinkovanje ni niti trenotek izgubilo na moči, dasi je bilo preobsuto z gra-natami vseh kalibrov in ima pri boju proti sovražniku uspehe. Na dolgi fronti od morskega obrežja do Lillea se po čaši pri kažu jejo središča za bližnji Čas pričakovanib infanterijskih na-padov. Francoski poskus, podpreti pripravljeni angleški napad na Flandrskem z rnočnim šunkom na fronti ob Aisni je klavrno ponesrečil. Nemški letalci nad Parizom. Pariz, 28. julija. (Koresp. urad.) Agence Havas. Nemško armadno po-ročilo dne 28. julija naznanja, da so nemski letalci prejšnjo noć obmetali z bombami v Parizu kolodvore in vojaške naprave in da je bilo dose-ženih nekaj zadetkov. Ta trditev ni resnićna. Napadalni poskus sovražnih letalcev na Pariz ni provzročil nikake izgube na liudeh in ni napravil nikake materijalne škode. Razne vojne vesti. Vojna pozimi Curili, 30. iulija. »Secoto« javlja iz Pariza: Konferenca zaveznikov v Parizu je konćno veljavno sklenila, nadaljevati vojno tuđi to zimo in je določila vse strategične odredbe za zimo in za pomlad leta 1918. Lloyd-George o angleški vojni pri« pravljenosti. Geneva, 30. julija. Kratko pred povratkom v London je mini-strski predsednik Lloyd-George pova-bil k sebi zastopnike pariškega časo-pisja in jim je povedal, da ima danes Angleška 5 do 5 Vi milijona vojakov, h katerim pa ni prišteto vojaštvo mornarice in en milijon kolonijalnih čet, dočim je imela začetkom vojne le ar-mado, ki je v primeri z drugimi ev-ropskimi armadami zalegla toliko, kakor škatlja svinčenih vojakov. Aprilski uspehi nemških podmorskih Čolnov so bili res jako vznemirljivi. Na srečo pa so se od tedaj skrčili uspehi vojne s podmorskimi čolni. Minija je vsaka nevamost; z lakoto ni premagati Angleške. Njena potrebščina je pokrita, obrambne odredbe proti podmorskim čolnom so pa tuđi jako izdatne, Razdrobljenje Avstro - Ogrske. »Corriere della sera« polemizira v uvodnem članku z izjavo, ki jo je dal lord Robert Cecil v angleškem parlamentu, da namreć razdrobljenje Avstro - Ogrske ne spada med vojne cilje entente. »Corriere piše: Ne da bi dlakocepili, kaj pomeni Izraz »raz-drobljenje Avstro - Ogrske«, bodi pribito, da se morajo izpolniti zahte-ve Italije in Romunske, da mora biti obnovljena Srbija, ustanovljena neodvisna Poljska itd. Zavezniki so priznali pravice Italije in Romunske in sprejeli njih vojne cilje ter s tem pre-vzeli na svojo čast gotove dolžnosti. Teh zahtev pa ni drugaće izpolniti, kakor z razkosanjem Avstro-Ogrske. Ententa gradi ladje. Berna, 30. julija. (Kor. b.) „Temps" javlja, da je bilo v času od oktobra 1916. do aprila 1917 zgraje-nih novih ladij: na Angleškem 261 s 670.940 tonarai, v Združenih državah 150 s 484.381 tonami, na Japonskem 46 s 128.913 tonami, na Francoskem 42 s 61.988 tonami, v Italiji 29 s 34.913 tonami, v Chileju 3 s 823 tonami, na Ruskem 5 s 750 tonami in na Portugalskem 3 z 216 tonami. „Temps" pravi, da s temi ladjami še nišo nadomeščene izgube, ki so jih provzročili podmorski čolni. Vojna v zraku. Berolin, 30. julija. Wolffov biro: Od 1. avgusta 1914. do 1. avgusta 1917. je bilo nemških in sovražnih letal, privezanih zrakoplovov in zračnih ladij odstreljenih 2298 sovražnih in 683 nemških letal, 186 sovražnih privezanih balonov in 3 zračne ladje. Če se računa, da velja zračno letalo 75.000 mark, privezan balon 18.000 mark in zračna ladja tričetrt milijona mark, potem znaša vrednost v teh vojnih letih uničenib letalskih priprav 175,830.000 mark. Potopljena nemška ladja. Angleška admiraliteta javlja, da je angleški podmorski čoln 27. t. m. v severnem morju potopil nemški par-nik „Batovier". Sedei romunske vlade. Amsterdam, 30. julija. „Times" javlja iz Petrograda: Ker se je bati, da se Rusi umaknejo iz Bukovine, je romunska vlada slorila vse priprave, da se preseli iz Jassvja v Kišinev. V romunskem glavnem stanu računajo s tem, da postane Moldava bojišče, če bi se centralnima državama posrečilo, prodrett v Podolijo. 173. Stev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 31. julija 1917. Stran 3. Politične vesti. = Madžarska gospodarska vojna proti AvstrijL Na Ogrskem nima-jo premoga in ga prav energično za^i htevajo iz Avstrije. Ofcrski tovarnar-ji so imeli fcborovanje, na katerem so srdito vpili, da jim Avstrija ne po-maga dovolj in izrodili so vladi posebno spomenico, v kateri zahtevajo represalij na polju apro-v i z a c i j e, če Avstrija ne da dovolj premoga. V Avstriji sami nimamo premoga, razne industrije so v naj-večji zadregi, zasebniki sploh ne dobe premoga — zdaj pa se oglašajo iMadžari s takimi zahtevami. Ce bi imela dunajska vlada potrebno ener-žijo, bi rekla: Za vsak cent premoga toliko in toliko moke. = Trst in Levanta. Pred vojno je trgovina Trsta z Levanto znašala na izvozu in uvozu na leto 350 mili-jonov kron. Ta, za naše razmere si-jajna kupci ja, je sedaj popolnoma po-nehala. Kako bo po vojni, se ne ve; vladata namreč dva nazora. Eni so-aijo, da zna Trst zopet dobiti te kup-čije, če bo glede cen in plačilnih po-gojev kos vsaki konkurenci, drugi se boje, da si je Nemčija med sedanjo vojno v ćeli Turčiji in tuđi v Levanti ustvarila tako trgovsko pozicijo, da ji ne bo nihče dorasel in da Trst ne bo mogel gojiti take trgovine z Levanto, kakor pred vojno. Računa se pri tem, da Nemčija po vojni ne bo mogla takoj začeti trgovati z vsem svetom, 2e ker ji bo manjkalo ladij in da se vrže z vso silo na trgovino s Turčijo, s katero ima zvezo po kop-nem in kjer se je sploh jako dobro zasidrala. = Ka] }e vide! nevtralen žunta-list v Bosni in SrbiH. Neki Fran Fa-bricius, nizozemski žurnalist (N. Fr. Pr. piše, da je dramatik), je posetil seško fronto ter Bosno in Srbijo. — Pred odhodom v svojo domovino je napisal v »N. Fr. Pr.« člančič o svojih vtisih, češ, da mora dati duška svojim čustvom. Svoje potovanje na jugu monarhije je izvršil Jan Fabri-cfus pod vodstvom »znanega raz-iskovalca Afrike« nadporočnika Kmunke. »Z Varadišta smo sli v Iu-ninem svitu, romantici in varstvu žandarjev v Uzice. Pozno po polnoči smo prišli tja in smo bili začuđeni, da nas je čakal polkovnik z nekaterimi Častniki. Prijazno nas je pogostil in dokazal, da je pristna avstrijska Iju-beznjivost in perfektna manira tuđi v Užicah neomajna. Kulturno delo še ni dokončano; deže-la je sicer osvobojena sovražnika, toda iz čišćenje se še ni popolnoma posrećilo in živahno se bore hrabri pijonirski kavalir-ji proti malim sovražnikom. Tuđi naša nizozemska koža je občutila.kaj se pravi biti kulturonosec. — Morda je tu pri vas nekaj samo po sebi umev-nega, jaz pa sem bil več kot začuđen, ko sem videl v Bosni vojne vjet-nie pri delu. Nikdo jih ni straši!, nik-co mučil, nišo bili obunani, temveč prav veseli so vozili s svojimi vozovi ob D o n a v i v notranjost dežele. Videl sem narod v orožju, moške in ženske, boreče se in služeče, zveste domovini, viteške napram sovražni-ku, zaupajoč v bodočnost O tem narodu bom pripovedoval doma.« — Gospod Fabricius napoveduje, da bo pisal svoje pripovedke v »Het Va-derland«. — Odkrito rečemo, da bi radi čitali njegove spomine in se radi ž njim veselili mesečnih noči ob bosanski Donavi. = »Pravični vojni cilji Italije.« Italiianski admiral Thaon de Revel piše v pismu na ameriŠkega arhitekta VVarrena: Trident, Trst, Istra, Dalmacija in Jadransko morje so pravični vojni cilji Italije. Ako jih ne dosežemo, je italijanski kulturni narod obsojen na smrt. Predno pa se vda-nio, rajše timrjemo. = Angleži se ne ozlrajo na itali-janske interese. »Corriere della sera« piše o govoru lorda Roberta Cecila, da njegovo dobrohotno držanje na-pram Avstro - Ogrski je učinkovalo v njej vzpodbujevalno. Niti Cecil niti Bonar Law ništa čutila potrebe, da bi se ozirala na interese Italije. = Poljska armada. Varsava, 30. julija. Nemški generalni guverner je odredi], da se s 1. avgnstom ustavi plača vsem oficirjem in vojakom poljskih legij, če ne store prisege na zastavo. Zatrjuje se, da je izmed 8000 legijonarjev, ki so poljski državljani, priseglo le kakih 800, drugi pa se branijo, največ po vplivu strank le-vice in aretiranega brigadirja Pil-sudskega. Legijonarju ki nišo pri-segli, so odpravljeni v vjetniški tabor. Iz legije je bilo odpravljenih več oficirjev, ki so avstrijski državljani, tako popularni polkovnik Roja, za-povednik tretje armade in podpol-kovnik Galica. = Mirovna zborovanja na An-gleškem z orožjem razgnana. London, 28. julija. (Kor. urad.) Na kon-ferenci v Leedsu v prilog miru se je sklenilo, da se ustanovijo sveti za-stopnikov delavcev in vojakov po ruskem vzoreu. Eden teh svetav, lo hotel v soboto popoldne zborovati v londonskem predmestju Southgate v cerkvi bratovsčlne. * Tri različne skupine, ki so priredile patrijoućne manifestacije, sa pridrle z vojaki v poslopje in prisilile odposlance sveta, da so stoje poslušali narodno himno. Ko so odposlanci odhajaJi, jih je mno-žica z blatom obmetavala, nekega moža so voiaki rrpinčill. Notraniosi cerkve je poškodovana, kamenje je letelo v cerkev. Udeležiti so se imeli zborovanja tuđi štirje odposlanci ru-skega delavskega in vojaškega sovjeta, pa so odšli v Pariz. Slično zbo-rovanje y Newcastlu je bilo tuđi nemirno. Vojaki in rnornarji so označili vse, ki žele miru, za izdajalce. Odde-lek kolonijalnih čet je napadel zboro-valce in prevrnil mizo In tribuno. Zborovanje. kl je hotelo obvezati de-lavske in vojaike odposlance za mirno delovanje. je bilo razgnano. = Razkol na Kitajskem. »Times« poročajo iz Sangaja, da je popolen prelom med severno in južno Kitaj-sko neizogiben. Jangsekiang tvori nekako mejo. Sunjatsen je odšel v Kanton ter je ustanovil zvezo jugozapadnih provincij. Vesti iz primorci teel. Goriski deželni urad v Ljubljani. Deželni odbor goriški je naznanil žu-panstvu Bilje z dopisom z dne 25. julija t. 1., št. 3656, kot rešitev vloge goriških županstev evakuiranih ob-čin za premestitev deželnega odbora v Ljubljano, sledeče: V svoji seji z dne 5. julija je sklenil deželni odbor, oživotvoriti v Ljubljani »Goriški deželni urad«, ki mu je določil natančen delokrog. — Ta urad prične poslovati, čim bodo predpriprave in poga-janja, ki se vrše z oblastmi v Ljubljani in ki so v zvezi s pričujočim vprašanjem dovršena. — Dan, ko se prične uradovanje, se objavi pravo-časno. Odlikovane. Vojni kurat Anton Mre vi je, neke infanterijske divizijske sanitetne kolone, goriški rojak, je odlikovan t duhovskim zaslužnim križem 2. razreda na belo-rdečem traku v priznanje izvrstnega in požrivovalnega službovanja pred sovražnikom. V ruskem vietništvu se nahaja Franc Caharija, sin Franca Caharije iz Nabrežine št. 4. Piše, da je zdrav in da ni prejel od doma še nobenega poročila. Pošilja tuđi pozdrave. Smrt med begunci. V Mokrono-gu ie umri Jožef Stran car, pregnanec iz Rihemberga, star 96 let, oče tam-kajšnjega župnika. Rojen je bil na Uhanjah 7. decembra 1821. Zadnjih 21 let je preživel pri svojem edinem sinu v Štanjelu in Rihembergu. V Trstu je umri g. Josip Dobri na, c. kr. finančni nadpaznik. O rekviziciji vina v Istri je podala istrska deželna uprava namest-ništvu spomenico, ki poudarja, da se je prizadela Istri v letih 1915 in 1916 velika škoda z rekvizicijo vina. Istrsko vino se je prodajalo v Trstu in dru-godi po 6 do 8 K. dočim je bila maksimalna cena določena komaj na 1 K 80 v. Istrska dežela je trpela škode okoli 15 milijonov kron. Zato prosi uprava, naj se prepreci ponovna zaplemba vina po dosedanji metodi in predlaga, naj se rekvizicija vina v Istri sploh opusti, ako pa bi se od-odredila za vso Avstro-Ogrsko, potem naj bi se v Istri postopalo tako, kakor v ostalih deželah. Pozivha se, da se zglasi Adolf Ška bar, privatni uradnik iz Gorice, stanujoč v Gorici, Gosposka ulica 3, pri Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38, I. Korairai sađia io zeleoiadL Vlaganje zelenjadi. Vlaganje zelenjadi se vrši po istern načelu, kakor vlaganje sadja. Tuđi tu steriliziramo blago in je potem neprodušno zapremo. Pnmniti pa je pri tem, da je treba zeienjad vedno zapreti kar najbolj neprodušno, torej nikdar s papirjem ali z me-hurjem. Zato jemljemo navadne ste-klenice ter jih z dobrimi zamaŠki zapremo in zakapamo. NajboljŠe pa je, če vzamemo v to svrho za vkuhava-nje sadja določene kozarce z nepro-dušnimi zapirali. Grah mora biti se mlad, sladek, napol zrasčen, prinešen naravnost iz vrta in takoj pripravljen. Ce grah Ie nekaj časa leži, ni več za vkuhava-nje. Konserviranje se vrši takole: Izluščeni grah denemo za deset minut v paro ter ga takoj riato, ko smo ga vzeli iz pare, pomočimo v mrzli vodi. Tako ohlajeni grah viožimo tes-no v steklenico 2 do 3 prste pod od-prtino v vratu ter zalijemo do */• ste-klenice z vodo. v kateri smo na 1 li-ter raztopili nekako 1 dekg soli. Na-to steklenico z dobrim. zamasTcom za-mašimo in zamaSek 5c vrh tega tes-no privežemo na steklenico. da ga para ne vrže ven. Tako pripravljeno steklenico steriliziramo nato pol-drugo uro v vreli vodi, lahko pa tuđi ie delj. Ko vzamemo steklenico iz sterilizatorja, oziroma lonca, jo čim prej zakapamo s parafinom in sicer prav na debelo, nekako 2 mm. Tako pripravljeno blago nato čez dva dne-va še enkrat steriliziramo, da izmorimo troše, ki so ostali pri prvein steriliziranju še živi in se sedaj raz-vijajo. Drugič pa je treba sterilizirati samo nekako pol ure. Paradižniki. Zreli para-dižniki se dobro opero ter razrežejo. Take damo kuhat v lastnem soku. Ko tvarina zavre, je meso paradižnikov razpadlo ter jih pretlačimo na ka-kem situ. Precedek napolnimo še vroč v steklenice, jih zarnašimo ter steriliziramo pol ure do 1 uro, nakar steklenice zakapamo. Paradižnike steriliziramo brez soli, lahko pa pri-denemo tuđi nekaj soli; sterilizizaeija se vrši v vreli vodi. Dobro je tu, kakor pri grahu, da vzamemo manjŠe, družini primerne steklenice, ker se morajo steklenice, enkrat odprte, po-rabitu ali pa še enkrat sterilizirati. Tuđi š p a r % 1 j i se vlagajo na ena način, kakor tfrah. Pomniti pa je, da zelenjadi, ki jo namenimo za vkuhavanje oziroma vlaganje, ne smemo jemati od tam, kjer je zemlja močno gnojna, ker se taka zeienjad iz dosedaj še neznanih vzrokov ne drži. Posebno lepo je videtl vložene paradižnike v malih takozvanih pa-tentovanili steklenicah z snimijevim obročem, kakor jih rabimo za vkuhavanje sadja, vendar pa te vrste vla-ganja paradižnikov ni zelo ekonomična, ker delamo iz paradižnikov lahko mezgo, kakor iz sadja. Kakor grah, vlagamo tuđi fižol, kolerabe, rdečo peso, špargelj, gobe (ćele in zrezane) in drugo zeienjad. Pri kolerabah je pomniti, da jih moramo ohipiti in zrezati na krožke. Da steklenice, Če vlivamo v nje vroči sok, ne popokajo, n. pr. pri pa-radlžniku, denemo pod steklenico mokro ruto, najboljše temperirano, in steklenico rudi ovijemo z mokro ruto. Enako kakor grah vlagamo rudi na kosce zrezan korenjcek in bi lahko vlagrali tuđi kumare* narezane kakor za salato._________________ Dnevne vesti. — Nafvišje pohvalno priznanje z istočasno podelitvijo mečev je dobil črnovojniški inženirski poročnik Alojzij Štrancar, poveljnik 5tavb. stotn. 1/77 za hrabro obnašanje in iz-vrstno službovanje pred sovražnikom. — Z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje je odlikovan sanitetni poročnik 27. pešp. Fran Benedičič v priznanje izvrstne-ga in požrtvovalnega službovanja pred sovražnikom. — Odlikovanje. Pri črnovojni-škem bataljonu št. 37 službujoči rezervni četovodja Ivan K a v č i Č z Jesenic na Gorenjskem, je dobil od zapovednika jugo - zapadne fronte nadvojvode Evgena brzojavno pode-ljeno zlato hrabrostno svetinjo za uspešno in odlično delovanje v 10. soški bitki. Te dni je prišla »zlata« na bataljonsko poveljstvo in je bila od-likovancu pripeta po zapovedniku gospodu majorju Josipu Pernetu spričo sovražnika inob na-vzočnosti celega bataljona. Ceto-vodja Kavčič je bil ob ti priliki imenovan za pravega narednika. — Odlikovani so bili pri R. F. H. R. 1/4 na gališko - ruski bojni črtl z branasto svetinjo: desetnik Franc Anžič, topničaria Josip Novak in Ivan Vidlc, vsi iz Ljubljane. — Za svoice intemirancev. Po naročilu c. in kr. vojnega ministrstva se bode v najkrajšem času začelo izdati časopis »Mitteilungen der Aus-kunftsstelle fDr Kriegsgefangene des Oemeinsamen Zentralnachweisebu-reaus«, ki naj svojce vojnih vjetnlkov poduči o vsem važnem in znanja vrednem glede občevanja z Interni-ranimi rodbinskimi elani v inozemstvu, časopis bode izhajal vsakih 14 dni, izvod bode stal 16 viti. Naročita sprejema »Gemeinsames Zentral-nachweisebureau(Auskunft$stelle ftir Kriesrsgefangene)« na Dunajti, I. Brandstatte 9. — Vzpostava porotnih sodlšč. Občinatn ie naročeno, da morajo takoj sestaviti prvotne Imenike porot-nikov in jih najmanj za 3 dni razpo-ložiti na javen vpogled. Občinski na-čelniki morajo poslati pregledane imenike najkasneje do srede septembra, popravljene pa do srede oktobra 1917 na okrajna glavarstva. Okrajna Rlavarstva in občine z lastnimi Statuti morajo prvotne imenike predložiti predsedniku sodišča I. instance najkasneje do konca oktobra, Letni imeniki naj se sestavijo kakor hitro mogoče, Sestavitev Ietnega imenika se mora nemudoma Javiti justičnemu ministrstvu. Ta naredba ne velja za Qori5ko in GradiŠčansko, Istro, Trst z okolico in za okrožja Trident in Ro vere to. — Južna ieleznlca je pred kratkim isročila vladi spomenico o svojih dohodkih In Izdatkih. Do konca maja 1916. so zaa&ali dohodki 84'9 milijona kron, do konca maja 1917 pa Ie 77*4 milij. Dohodki so torej p a d li za 7*5 milijona. Zato pašo narasli stroški. Znašali so do konca maja 1916. leta 53*8 milijona, do konca maja 1917. leta pa 636 milijona. Koliko je trpel železniški materija!, se doslej še ne da izračunati. — Odstop generalnega ravnatelja jalne ieleznice. Z Dunaja poročajo, da je odstopil generalni ravnatelj južne železnice dr. vitez W e e -ber. Izjavil je, da odstopa po na-tančnem preudarku. — Gostovanje članov kralj, hr-vatskega gledališča iz Zagreba. Čla-ni kralj, hrvatskega gledališča iz Zagreba nastopijo dne 2. in 3. avgusta v Ljubljani z izbornim, bogatim spo-redom. Izbrali so za oba večera igre, ki so opetovano napolnile zajrrebško gledališče. Razprodano gledališče naj odlične zagrebške goste poziva, naj nas večkrat posetijo. Pri predstavah svira prvovrstni gledališki orkester. Vstopnice se prodajajo pri blagajni deželnega gledališča danes in jutri od 4. popoldne dalje. — Umri je v Ljubljani obče znani, v vseh krogih priljubljeni brivski mojster Mijo N e ž i č v starosti 69 let. Bil je mož krepkega značaja, do-vtipen in ljubeznjiv družabnik. Zvest svojemu naprednemu mišljenju, je vedno stal neomajno v vrstah narodno - napredne stranke. Bodi vrle-mu možu ohranjen časten spomin! — Umri je bivši korektor »Slovenca« in avtor različnih spisov Fran M a r k i č. — ?erJiovaujskl polet crne mravlje. 2e nekaj dni sem opazujejo LjubljanČani na raznih krajih mesta zagonetno prirodno prikazen. Posebno razločno >o je videti na »Kon-gresnem trgu« y zračnem prostoru, ki se širi nad ko.ttanji naše »Zvezde« (v smer. od nun^ke cerkve). Proti večeru, iradar enVrat zatone solnee, s j pnkazujeio v atmosferi nad kosta-nji sedaj tu sedaj tam vitki temni trakovi. Trenotkoma se zgosti v zraku ozek črn vrtinec. Kot oihljaj go-stega dima se zvije vertikalno kvi-šku, se sedaj razblini. sedaj zopet stemni ter slednjlč razpuhne v nič. Marsikaj ugibljejo gledalci v tem nenavadnem pojavu. Tuđi pisca teli vrstic ie na prvi hip varal čudezni »zračni« fenomen. Mislil sem na njega elektriški ali toplotni izvor, a ni-sem prav mogel spraviti v sklad ćele zadeve. Končno se prepričam, da mora imeti zagonetna prikazen svoj izvor prav nekje v blizini, morda ćelo direktno nad kostanji. Ko se jim približam, zapazim v istini par tem-nih trakov, ld so se pravkar zgostili tik nad drevesL In če me ne vara oko. sestoji vsak posamezen vrtinec iz tisočev drobnih plesalcev, ki so se pod večer našli k skupni Ijubezenski kadrilji. Trijeder mi dokaže, da se nisem varal. Veselo vrvenje in drve-nje tisoč in tisoč krilatih živalic mi odkrije njegovo steklo. Crni steber, ki se dviga v zrak, je ženitovanjska družba m r a v e 1 i, samcev in samic, ki so se sešli k ženi-tovanjskemu plesu. Kakor je namreč vobče znano, so obdarjeni pri mravljah mladi ženini in neveste s parom nežnih prozornih kril. Na teh krilih se dvignejo, kadar jih pokliče ura Ijubezni iz temnih ječ svojega bivališča v sinje zračne vi-šave obhajat veselo svatovanje. Po poroki se zopet streznijo ter popa-dajo na tla. Samci počasi hirajo in umro, samice pa si samolastno odlo-mijo krila In hite ustanovit novo mravljinsko državo. Zanimiva je točnost, s katero se odigravajo roji nad »Zvezdo«. Nekoliko minut pred */*9. zvečer zrojijo prvi in predno je odbila devet, je vesela igra končana. Ta okoliščina nam priča, da imamo opraviti s crno mravi jo, La-s i u s n i g e r L., katera roji v naših krajih od srede julija do srede avgu-sta. Ena njenih zvrsti L. n. f u 1 i g i-n o s u s Ltr. roji najraje v večernih urah, ta je torej provzročiteljica i omenjenih temnih oblačkov v zraku. ^ Prebiva v starih otlih drevesnih deb-lih ali pa v podzemeljskih jamah v blizini korenin. Onezdo si gradi iz rjavega lesnega kartona. Hrani se z medom, kl ga izločujejo 1 i s t n e u§I, živeče po drevju. Njena sorod-nica L. n. e m a r g i n a t n s Ol. roji ponoči. Kogar zanima lepi prirodni prizor, naj si ga o priliki ogleda! — Dr. P. G. Kino Ideal. Spored za danes: Predvaja se prvič lepa življenjska# slika: »Neml svedoki« z Nikolajem Johannsenom v glavni vlogi. (Sven-ska - film). Druge točke sporeda so: potna slika »Ledegjki velikani v Har-tettkem IJordu«, najnovejša poročila z bojile in zabavna burka. Spored se predvaja do četrtka, dne 2. avgusta ter ni za mladino. Opozarjamo na senzacijsko dramo »Noć osvete«, ki se na vsestransko zahtevo v petek, dne 3. avgusta, še enkrat ponovi. — Predstave kot navadno od 4. popoldne naprej, zadnja ob 9. na vrtu sf spremljevanjem orkestra. Kino ideaL Ag»rovizacija. -f~ Razdelitev mesa na rumena iskaznice 6. V sredo, dne 1. avgusta bo mestna aprovizacija razdeljevala v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice, zaznamovane s črko B, goveje meso po 2 kroni kg. Določa se naslednji red: od 2. do pol 3 štev. 1 do 200, od pol 3. do 3. štev. 201 do 400, od 3. do pol 4. štev. 401 do 600, od pol 4. do 4. štev. 601 do 800, od 4. do pol 5. štev. 801 do 1000, od pol 5. do 5. 1001 do 1200, od 5. do pol 6. štev. 1201 do konca. Družine do 3 oseb dobe pol kg, s 4 in 5 osebami 3/4 kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami 1 lu kg mesa. Prinesti je s seboj nakaznice za meso. 4~ Razdelitev mesa na rumene in rdeče A izkaznice. V sredo, dne 1. avgusta bo mestna aprovizacija iz svojega skiadišča v cerkvi sv. Jožeia oddajala popoldne od pol 6. do 7. goveje meso na vse one rumene in rdeče izkaznice, ki so zaznamovane s črko A. Družine do 3 oseb dobe pol kgt s 4 in 5 osebami 3/4 kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami 1 lU kg. Nakaznice za meso je prinesti tuđi s seboj. -- Razdelitev masti na rumene C izkaznice. Mestna aprovizacija bo prihodnje dni razdeljevala iz svojega skiadišča v bivši Kranjčevi hiši, Po-ljanska cesta št. 15 na rumene izkaznice zaznamovane s črko C, mast po 3 K kg. Določa se naslednji red: V Četrtek, dne 2. avgusta popoludne od 2. do 3. ure št. 1201 do 1275, od 5. do 6. št. 1276 do 1350, od 4. do 5. štev. 1351 do 1425, od 5. do 6. št. 1426 do 1500. V petek, dne 3. avgusta popoludne od 2. do 3. št. 1501 do 1575, od 3. do 4. 1576 do 1650, od 4. do 5. št. 1651 do 1725, od 5. do 6. št. 1726 do 1800. V soboto, dne 4. avgusta popoludne od 2. do 3. št. 1801 do 1875, od 3. do 4. št. 1876 do 1950, od 4. do 5. št. 1951 do 2025, od 5. do 6. št. 2026 do konca. Prinesti je s seboj maščobne karte, pripraviti je posodo in drobiž. -1- Oddaja sladkornih kart za mesec jul'j. Sladkorne karte za juli] morajo trgovci oddati zanesljivo od 1. do 3. avgusta 1917 pri mestnem magistratu, desna hiša v pritličju, Sladkorne karte za avgust se smejo oddati sele 1. do 3. septembra. -4- Zaplenieni krompir. Naredba o zaplembi krompirja je prav žalostno presenečenje za prebivalstvo. KTOinpir je poglavitna, deloma edina hrana na Kranjskem. Lani in letos so velike množine krompirja izvozili iz Kranjske, tako da so domačini sami trpeli pomanjkanje -— kako se bo godilo s krompirjem letos, ko je zaplenjen? 4- Občani Vica In Most, ki imajo izkaznice za cenejše meso pri mestni aprovizaciji, se nujno opo-zarjajo, da pridejo po meso le takrat, kadar se za njihove izkaznice v ča-sopisih objavi razdelitev. Dobili so ravnokar nove rumene izkaznice, ka-tere so posebej označene z naslovi „Vič in Moste*. Kadar bo v časopisih razglašeno, da dobe te dve skupini meso, naj pridejo imejitelji kart v aprovizačne skladišče, da ne bo v drugem Času nepotrebno nastavljanje na prodajnem prostoru. _______ lažne umi * Na smrt obsoiena. Lecpoldfna, Kasparek na Dunaju, ki je izvršila več predrznih roparskih umorov in tatvin, je bila obsojena na smrt na vešaJih, najvišje sodišče je zdaj to obsodbo potrdilo. s * Stražmojster z revoiverjem. Na Dunaju je straža ponoči prijcja stražmojstra Alojzija Pendla, ceš, naj se izkaže. Mož je pa vze! revolver in začel streljati, kakor da je znorel. Nekemu dečku je pognal krcglo v glavo, nekega, slučajno došlega civi-lista, pa je s štirimi krogljami smrtno-nevarno poškodoval. Koučno se je le sam ustrelil v glavo in se smrtno po-škodoval. Strii 4^ ^aLCMBOn NAROD«, o*t SI. m* 1917. 178. štev. * Stfrfntjstletn« roperfee. Na Dunajti, Mariahilferstrasse, je neki 14-letni deček iztrgal iz rok neke mu di-jaku bankovec 20 K in zbežal. Dijak je tekel za njim, dečka so prijeli in peljaii na policijo. Tam se je pokazalo, da je ta deček deklica Avgusta S. Povedala je čisto odkrito, da je iz-trgala dijaku bankovec ker je začu-tila glad. Deklica je najdenka in je živeU pri neki ženi, ki je skrbela dobro za njo. Ali deklica je baje preveč čitala knjige in se tako zmešala po večnem čitanju, da je nekega dne zbe-žala 2 doma in se preoblekla v dečka. Potem se je klatila okoli in vsled opi-sanega dogodka prišla pred sodnijo. Obsojena je na 14 dni zapora. Pri nesrečni deklici so našli pismo na njeno vzgojevalko naslovljeno, v ka-terem se jej zahvaljuje za vse dobrote in pravi, da je naveličana življenja kot najdenka, ki nima ničesar dobrega pričakovati, in si hoče končati življenje v Donavi. Dostavila je še, da se ' je trudila, postati dober človtk, ali | preslaba je in manjka jej poguma. i Kaj bo ž njo, ko priđe iz zapora? ; Ali propade popolnoma ali najde pri- ' raerao oporo za redno življenje? Sled-nje je manj verjetno. Poslano.«) Z oztrom na .Svarilo" dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, katero je izdal v ,Slov. •I Narodu' z dne 28. juli ja t L, prosim, da se objavi sledeče pojasnilo. Res je, da sem btl kot soficitator nastavljen v pišam! dr. Frana Poček, res je tuđi, da sem začetkom t. 1. zapustil njegovo službo, ni pa resnica, da bi se od dneva izstopa naprej kedaj izdajal, da sem še vedno v njegovi »tužbi. Kar pa se tiče javno mi očitane .nezve-stobe in drugih kažnjivih dejanj", pa naj javnosti služi v pojasnilo sledeče: Ko sem leta 1916 vstopil pri dr. Počku v službo sva se dogovorila, ća mi plača 20 ° 0 odvetniškega zaslužka. Prvi raesec moje službe sem imel dobiti 244 K in te mi je dr. Poček tuđi izplačal. Takoj drugi mesec pa mi je dr. Poček izplačal samo zasluiek onih strank, glede .Icaterih je on ekspenzar prejel že plačan, med-tem ko je glede ostaiega zaslužka trdil, da mi ga izplača takrat, ko prejme on plačilo. To se je ponavljalo tuđi prihodnje mesece in dr. Poček mi je z veliko teiavo izplačeval meske po 2 K, 7 K, 12 K, 20 K, 50 K i. t. d. In s tem naj bi v teh časih živel?1 Plačeval naj bi me pošteno. Posledica dr. Počkovega postopanja je bila, da sem si v času od me-leca maja 1916 do 15. januarja 1917 res pri-dfžal 400 K denarja, katerega sem prejel od njegovih ttrank, vendar sem mu to škodo sedaj tadi že povrnil. To pa še ni vse. Pred okoli 13. leti knpil je dr. Poček na /ftznih konknrznih dražbah neirterljive terjatve v skupnem znesku čez 30.000 K za kupno ceno okoli 150 K. Te terjatve odstopil je meni .proti temu, da od izterjanih zneskov polovico izplačarn njemu. Izterjal sem od neke stranke 1000 K, katere sva si razdelila. Ob mojem izstopa iz shižbe, je dr. Poček UfflviL, da mi moje delo honorira mesečno z aheskom po 200 K, v katerem znesku so bili zapopadeni pa tuđi komisijski stroški, ki so znaš.1 ii gotovo čez 600 K. Bil sem v njegovi službi menda 8 mesecev. ImcI bi torej dobiti ►1600 fC Ker pa sere ves čas prejel samo okoli 900 K, bi ime! dobiti še 700 K. Dr. Poček pa si je vedd pomagati. Med prejemke na račun zaslužka je vračunal tuđi znesek po 500 K, ki sem ga prejel iz gori navedene konkurzne terjatve in tako mi je po njegovem računu imel fsplačati samo ie 142 K. Zahteval je, da zginem iz Ljubijane — on že dobro ve zakaj — sicer me takoj ovadi sodiš6i i. t. dM pri tem pa je vkljub temu, da je jurist, pczab"', da je fzsiljevanje kažnjivo. Pod grožnjami je tuđi izvabil, da sem mu od njega sestavljeni račun priznal in podpisal, vendar naj ve, da to priznanje ne more biti pravnoveljavHO (§ 869 o. d. z. in nasl.). Od kar sem zapustil dr. Počkovo službo, nisem ničesar delal v njegovem imenu in tuđi ne denarja ali denarnih vTednosti na njegov račun sprejemal. nssprotno sem vsakonrir po-vedal, da nisem več v njegovi službi. Sej si ne bi v čast štel, če bi tuđi lahko trdil, da sem že vedno v njegovi sluŽbL Vse podrobnosti in razne druge slučaje Mvtdem pri drag! prfliki. Ljubljana- dne 30. julija 1917. 2496 Josip Polaifiko. * Za vseblno tega spisa je nrednlitro fcđgovorno le toliko, kolikor dolova zakon« 2497 PtllMt^ PmtA kesfJ, — Mo Je v slovenskih dnevnikih z dne 28. julija t. 1. pod .Ljubljanskim novicami* pri-občeno. Proti temu sem primorana odločno oporekati, ker se ne ćutim v nikakem oziru prizadeto, tembolj, ker ne poznam nobene osebe pod imenom Marija Dermota in ji nisem pod prisego tuđi nobenega mesa prodala. Imenovana naj si tedaj stoj niče poprej natančno ogleda, — kje je 1 kg 64 dkg telečjega mesa kupila s 74 dkg kosti, predno pošteno mesarico obdolži nepoštenega dejanja. Pozivljam dotično gospo Marijo Dermoto, da to javno prekliče, ker drugače proti njej sodnijsko postopam, kakor hitro poizvem njen natančen naslov. Splošno pa ni noben mesar od-j govoren v sedanjih razmerah za meso, ! ker ga dobiva neposredno od aprovi-! zarije in zamore le tako blago proda-; jati, kakor ga dobi. i Dokazano je pa, da so sedaj te- leta vsled slabe prehrane tako slabotna, da je pri njih več kot polovica kosti. Jostplaa Itolalčar, mesarica v Šolskem drevoredu v Ljubljani. • Za rsebino tega spisa Je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloCa zakon. 2491 U 42 17-5. V imeoo ISieo. Veličanstva cesarja! S sodbo c. kr. okrajnega sodišča v Senožečah 9. junija 1917, U 42/17-5, oziroma s sodbo c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani BI XII 356/17,' od 16. julija 1917, je bilo razsojeno: Ob-tožena Josip in Antonija Ženko, po-sestnika iz Gorenjih Vrem §t. 37, sta | kriva, da sta v času od 15. maja do 15. junija 1917 v Gorenjih Vremah, izkoriščajoč vsled vojske nastale izvanredne razmere, zahtevala in si pustila plaćati za potrebščine, namreč ovčji | sir, očitno čezmerne cene, namreč po ! 12 K a 1 kg in v slučaju Antonije I S i 1 a po 16 K i 1 kg in s tem za-! gTešila prestopek po § 20. ces. nared-; be od 24. marca 1917, št. 131 drž. z., i in se obsojata radi tega po § 20 I št. 1 te cesarske naredbe z vporabo §§ 266. in 260 b kaz. zakona vsak v pet dni zapora, poostrenega z enim ! postom, ter Josip Zdenko Še v 200 K denarne globe, za slučaj neiz-terljivosti nadalnjih 25 dni zapora in končno oba v povračilo stroikov ka-j zenskega postopka po § 369. k. pr. r. Razsodi se tuđi, da se ima razsodba objaviti v dnevnih listih »Slovenski Narod* in „Slovenec". L kr. okrajno sodišče v Senožečah, dne 20. julija 1917. Dr. vitez Paati I. r. Umrli so v Ljubljani: Dne 26. julija: Števan Ognjenović, pešec v rezervni vojaški bolnici na obrtni loli. — Jernej Jelenič, tovarnar kiša, gostilničar in po-sestnik, 49 let, Stara pot 1. — Angela Nach-tigaJ, delavka v tobačni tovarili, 26 let, Po-Ijanska c. 60. Dne 27. julija : Ana Kamp, deltvka v to bačni tovarni, 30 let, CelovSka c 66. — Valentin Bieniek. peSec, v rezervni vojaški bolnici v MarijaniJču. - Katarina Koiol, kočarjeva žena, 33 let, Radeckega cesta 9. V deželnl bolnišnicf: Dne 25. julija: Jakob Varoga, zasebnik, 77 let Izđaiatel) ta odgovorni aredoik: Vileatta Kopitar. LastalM In flsk »Narodne dskam«€. Tužnfm srcem naznaejamo vsem sorodoikom, prijateljem, In znancem prebriđko vest, da je naš iskrenoljubijeni soprog, OČc, stari oče, brat in tast, gospod Mijo Nežič brivski majstor din« ob 4. zjatraj po kratki bolez&i ▼ starosti 69 let, previđen s tolaiili st. vere ndano In mimo preminil. Pogreb ,DCpoxjrbnega se vrli jotri 1. avgmta 11. ob 5 ari nopoldut m iiife žalosti Goaposka ulica št. 3 na pokopaližče k S^Ks^tt: * 2S0o .r Bq TaitMaM roj. MiU, ha. ^aaMaa^Bj^aj w ^Ha^^ajBjBjajBj^pa^ mt^^m» a^BK^^rflHaS la^P^B^^B^p ^a^p^a^a*^aaa^wBV^Bay ^pBbbbb^pbj ^^^aaBBBjBaaj aaa^pa^^ ral, -ffT-j- - «^*^ wokL Ml IUi SE£?5E W U0^ttmL — Naslov pove apravaiitvo »Slovtaskega Naroda«. 3501 Praktikant a*^aw M^pai^B' avaat ^'^Va^sa^^B; aa^saj^p/ajaBj^B^^ ajaa^ ■a^vM^ajaai Va^aa^a** iai|L — Potrebno je znanje slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe je poslati na upravniStvo »SIov. Naroda«. 2499 Stročnice »»a———za tobak zdravstvene, povsod priznane, izdeluje in razpoSilja V. 4aa, Prmfja IL IMS 19. m ikatijk u MI(v Maltu I 0.5t) fnahi »■ h«, 141 SkatlHc » tOi R (v AKaJhi K 1J0) fr«ta» »a avo. U* JOuim nSNKd ortajbi K im frMte m K«. Santoffjalkt •• litel*. 2492 T& Velika W iibera rofavic in rasnovrstnih par/emov Izplakovanje vratu s Fellerjevim bolečine tolažečim, razkrajajočim rastlinskim eseočnim fluidom z zn. EISAFLUID olajia Pred vojne cene. 12 steklentc franko K 732. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg St. 238. (Hrvaško) Ćez lOO.OOOzahv. pišem. ei ns Bratie Siiei »os], l, nichTftif^ Mv. a. tetevllaf« f# nsialitfli ssaish, pri nMtal lm total p—trsiti i svilene trakove, tkane trakove, železni na ti Č i za sukanec, stre mene, besereporte, volno v klobčičih, Čipke, vezenine, gumb« iz koSča-kovine, biserne matice, sukanca, saponske-in modne gumbe, vse vrste igel, naramnice, sortirane fepne nožice, 5 kar je, cevi iz vi§enj, ustnike, cigaretne doze in za tobak, porcela-rtaste pipe, zobne creme in ščetke, denarmee, list niče, ključavnice, varovaice podplatov, debije, pisemski papir, notese, bilježnice, svinčnike, Crtala, tablice, peresa, 2epna in ogledala na stojalih, krtače za obleke, blato, pleskanje, za paste in snaženje, harmonike, biče, jedilno orodje, različne žlice, glavnike za česanje, žepoe in zoper prah, celulojdne lasnice in zaponke, gumiievi otroSki ustniki, montaže, ter vse vrste nurnberškega btaga in drobrun. 2490 Vaš creme VUNONE morem kar najtoplejše priporo-čati, napravi polt prozno, ne da bi se pri tem svetila. RaiaV SBaoliOvai draoL Oaaka nest gled. na Kr. Vtaog. bdetaje: Laaoratori) Hara, Praga-Vrfovice, Hslek. «L 3R, Isidsa M43L Veliki lonfek 3 K srednji K 1*50, sa potkmb^o 00 vta. — Polflla se po poto pcou vposlatvi zsesfca z oaomuBam 60 vtaanev a porto. Zaloga v Ljubljani iflkns i. fL IMatalL 1OS4-X1X. Stattnav hnUaioili Ili« Marila Sirca, Capurjava ■Maa Um. t, K|akl|aaw. 2494 Objava. Tem potom izjavljam, da ne plačujem dolgov svojega mota, ozironu zeta, Milana Vasića, vojaka bos. hera. polka, koji je baje sedaj na dopustu v Ljubljani. ▼atertfa vaslt roj. Taiovao, 24«!________ggfcmrt— Tafm, Trat, Za Kraafsls* m lić« tak«l spre-Um ▼•faičine prost zastopnlk ki redno obiskuje odjemalce za staro, dobro vpeliano firmo za prodajo razglednic in pisemskega papirja proti viGoki proviziji. Ponudbe pod „atotoreazaagafca 1493" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 24^3 KONJAK daattltraB Is vina lastnega prldalka. Pn oslabelosti od starosti in želodčniti te2-kočah ic iz vina destiliran star konjak že stoleta znano preizkušeno okrepčilo. 12 let atarsfa v 4 pollitrskih steklenicah pošljem franko za 40 K, mlajše^a 3 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trfjsmt« v Sitflh, 4 oo III trske stekle-niče 32 K. t litra vinske ga tganfa 28 K. Benedikt Heril. veleposestnik, frašfim M\U pr) Konjicah, Štajersko. ) ■fajfliflM JSfiiiilii malef srednje in „Enlul ClSlliO velike škatljice Diaea franeosko m SS SlilcanaCt (cvim). črn in bel. Otro^i# nogavice (Patent), št. i. 24 K, St. 2. 28 K, št. 3 32 K za duc. Razglednice ter vojne dopisnice dobavlja tvrdka Osvald OobeK Ljubljana, V^VeBW^^a^^^TaV^Bj VaTaajava^aaj VvW4 V4Bp# Na dafcato. 2462 Na drobno. 'JSSU PIANINO , wm takal knpi — Ponudbe pod „Planino/ i IStt* na upravniStvo »Slov. Naroda«. 2399 \m ntlof. inelio solo se ođda Trm%mhmwm aUloa it. 10/m, na«Utr. _____________HaiHiltma«________2487 Hfitl0f2ll2 S0ll3 rema^STeno2«^^ IfltUlUfUlIU ilUUU in divanom za zakon-ski par, če možno s posebnim vhodom, proti dobremu plačilu. — Pismene ponudbe pod ,.Amgnst/ 2479 *< na uprav. .Slov. Naroda". I mm ki^inn la naprooai v lfnblfanaU I Dllri H \Nn okolici, x veUHlm vrtom. LCpU UIJILU istotam lo napredaj ta dl voe vozova 3 leta star koni s vso opravo In tndl vać axon|ake opravo. 2473 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. Lepo Milovana mm SOBA s postrežbo in s posebnim vhodom, v sredini mesta, sa od4a elvllnemn gospodu xa takoj - Ponudbe pod „Soba/2484a na upravništvo „Slovenskega Naroda". 2484 Kupi se tako) od zanertihrih oseb več plsalnlb strojev že rabljenih in tuđi pokvarjenih ter plasč* in sraćna ćreva xa dvokoleaater alvalne in drage stroj«, 2454 F. BATJIL, LJubllana, SlaH trg itov. 2S. Dobre britve in APARATI ZA STRI&NJE LAS. I. a brltev iz srebrastega jekia K 3,4, 5 ; varnostni brivski aparati ponikljani K3, 5; znamka »Perfekt" z 6 klinamt, K 12, 15, 20; Dvorezne rezervne kline tucat K 4-50,5.6. Prima aparati za striženje las 9, 11, 12 K. Premena dovolje-na ali denar nazaj. Pobija po povzetju ali predplačilo c. in kr. dvorni založnik, Jan Bonrad, izvozna tvrdka, Most St 1607, (Brii) Čeiko. Glavni katalog vsakomur pratiš in Iranko. Nočne papirnate vrvice. ls auitr^ti-oeliUose, lzWrae kahov«stl v debelosti 2. 2 'A, 3 in 4 mm rmspoiUJa pa pešte^m povsetio nalmanl 5 kg, k 4.70 K kg I Trostli & sin, Dunaj I., XIX., Doblinger Hauptstr. 15.fn. SrbeSico, izpuš2aie odpravi kar najhitrejše tyDr. Plescha originalno najavo I mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3*—, družinska 1858 I I porcija K 9-—. Dobiva se I v lekarni Mpri zlatem jelenu", Marijin trg, Ljubljana. I PopoCne opreme otroikega perila w zaleol za vsake starost priporoia znana trgovina s perilom C, J. HAMANN LJUBLJANA, Mestni trg itev. 3. Ustanovljeno 1866. B*r Perilo lattnega izdeJka. Slavni Friderik Zelnik v I JI (ĐUL" "* — T«rak 31. laUlJau — tndi 1. avguta la dvtrtok 2. avgail Doživljaj Dorijana Darre ittri saaladva tefaala. — V fUval vlagl MdarHc ZaJnlk. rHada Kd« Veseloigra » dveh dejanj'b. m sa aMht> FflUtu u vrt* v Mlavalklk *h 4., pol *, 7. Im t. ari srećar, t ■«lflj!iie^!Mc| Hiih. loae tahzLd. hre. iteHiie ii n» I | ozdravi hitro in sigurno I ' jantarsko mazilo. I Ne nmaie in ne disl Mali looiek 3 K, veliki I loočelc 5 K, đrnaiojki lonček 9 K z navodilom. I K temo apadajoče briaovo milo 4 K. I O«rt 8aai«rf lekaroar, Nagy Koros 30.1 i^________ __________________________________________________^M