Pred regulacijo. Službena pragmatika za državne uradnike in za državno učiteljstvo je sprejeta v obeh zbornicah in tudi že sankcionirana. Stanovom, ki prihajajo tu v poštev, so se izpolnile dolgoletne želje. Vse nade seveda niso uresničene. Mnogi ne pridobe nič, drugi nekaj; le malo jih je, ki bi bili povsem zadovoljni. Pa tako je pri nas vedno. Ako ne gre za vojaške stvari, se upanje Vedno izprevrže v — prevaro! S ponosom lahko trdimo, da smo vojaška in klerikalna država! Po teh dveh atributih nas poznajo in cenijo tudi sosedi. Mi sami bolj pohlevno — kakor se patriotom spodobi — prenašamo te dobrote. Ako nimamo bajoneta na vratu, imamo eksekutorjevo roko na kljuki ali pa srebrno pastirsko palico na plečih. Med vsemi poklicanimi smo izvoljeni mi; a med izvoljenimi najizvoljenejše je — učiteljstvo! To se je pokazalo tudi v zadnjem zasedanju državnega zbora. Ob sklepanju zakona o državnih preodkazih posameznim deželam so socialno-demokraški poslanci predlagali, naj se ugotovi, da se mora vsaj 90 odstotkov teh preodkazov porabiti za izboljšanje učiteljskih plač. Toda komaj je bil predlog stavljen,  že ga je zmlela železna roka strahotne pošasti in ga vrgla v globoko morje neskončne ljubezni poslancev do učiteljstva. Tej pošasti je ime — avtonomija! Da ona živi, naj pogine učiteljstvo; zakaj več je vredna v militaristični in klerikalni državi prazna beseda, nego tisti stan, ki vzgaja dobredržavljane! Kdor tega ne verjame, ni patriot! Ako bi bil sprejet zgoraj omenjeni predlog, bi danes vse avstrijsko učiteljstvo lahko zavriskalo, ker bi se njegov desetletja trajajoči krušni boj bližal zmagovitemu koncu. Tako pa še vedno ne vemo, pri čem smo. — Bo li bede konec? Bodo li solze posušene? Vzdihi izzveneli? Nemoralnost neplačanega dela prenehala? Odprta vprašanja! Z gotovostjo moremo trditi le to: 1. Tendenca teh preodkazov ie — dasi n! izrečno sklenjeno v državnem zboru — da se iz njih regulirajo učiteljske plače. 2. Ti preodkazi so toliki, da se lahko urede naše plače tako, kakor se glase znane zahteve vsega avstrijskega učiteljstva. 3. Deželni zbori, ki imajo učiteljstvu prijazne in naklonjene večine, bodo tudi te državne prispevke porabili v definitivno regulaciio učiteljsikh plač. — Kjer takih večin ni — tam ,se,;ne ve, v koliko bo učiteljstvu namenjenŁ ^denar porabljen za učiteljstvo. ¦"¦\.jr" 4. Vlada se*jes*že leta 1899. po naučnem tninistru Hartlu izjavila nasproti organizovanemu avstrijskemu učiteljstvu, ki je tedaj zborovalo na Dunaju, da bo sanirala deželne finance v ta namen, da se? more izvesti končna regulacija učiteljskih plač. Slično izjavo stno od leta 1899. do danes čuli že dostikrat. To je sedaj vlada storila, in torej iz tega izvira logično, da so ti preodkazi naši, da je ta denar denar avstriiskega učiteljstva in se v druge namene, kakor samo v to svrho, po zakonih morale in poštenosti ne sme porabiti! 5. Da se je sedaj sanacija deželnih financ izvedla, to je uspeh boja v pomanjkanju !n bedi živečega organiziranega avstrijskega učiteljstva. Ta boj je trajal zdržema petnaist let. Moralno upravičenost tega boja vtemeljujemo tako, da imej država, ki si je nad vsem šolstvom pridržala v državnih osnovnih zakonih vrhovno vodstvo, nadzorstvo in oblast, tudi do tegaistega šolstva materialne obveznosti. Isto stališče so že zavzeli razni deželni zbori — med temi tudi kranjski — ko so pozivljali državo, naj prispeva k stroškom za učiteijske plače vsaj 50 odstotkov. — Danes stojimo pred gotovim dejstvom: Vlada }e sanirala deželne finance. To je moralna in materialna ztnaga naše organizacije! 6. Ker ima sedai država nasproti fjudskemu in meščanskemu šolstvu tudi svoje materialne obveznosti, ii ne more biti navzlic temu, da tega državni zbor ni sklenil izrečno, vseeno, ali se državni preodkazi porabijo za učitelistvo ali v druge namene. Država mora torej po svojih lokalnih vladah gledati, da ne bo učitelistvo prikrajšano. Najenostavnelše bi se to zgodilo na ta način, da se govori in sklepa v deželnih zborih o regulaciji učiteljskih plač na temelju vladnih predlog, ki jim bodi osnova in princip plača državnega učiteljstva iste kategorije. To stoji! Tega ni mogoče izpodbiti, ker je stvarno in logično popolnoma pravilno. Vprašanje je, ali bo deželam to mogoče storiti? Odgovor se glasi: Da, če bodo hotele! Denar je na razpolago.  . Iz davka na žganje dobe predvsem Goriška, Istra in Dalmacija nekak poboljšek po 500.000 K. — Od ostalih, deželam iz davka na žganje preodkazanih 60 miliionov K pa dobe: Dolenja Avstrija Qorenja Avstrija Salcbursko Stajersko KoroSko Kranjsko Trst Gorisko Tirolsko Predarlsko Cesko Morava Slezija Galicija • Bukovina Dalmacija Istra 6,700.900 763.070 363.565 2,660.995 1,597.410 2,020.710 318.580 255.610 1,488.405 155.715 11,915.895 8,928.425 2,959.555 17,195.115 1,978.325 492.920 304.535 K » » » » » » » » » » » » » » » Razentega dobe dežele še iz osebne dohodnine, v kolikor ta presega 115 milijonov na leto, od tega presežka še 40 odst. Vzemimo, da znaša teh 40 odstotkov 10 milijonov, tedaj dobe: Dolenja Avstrija 3*45 milj. K Gorenja Avstrija 0*40 » » Salcburška 0*09 » » Štajerska 0*517 » » Koroška 0*124 » » Kranjska 0*116 » » Trst 0*213 » » Istra 0*071 » « Goriška 0-058 » » Tirolska 0*257 » » Predarlska 0*033 » » 1 Češka 2-317 » » Morava 0*815 » » Šlezija 0*175 » » Galicija 1-113 » » Bukovina 0-123 » » Dalmacija 0*078 » » Na ta način dobe dežele, ker so zna- šali n. pr. preodkazi za 1. 1911 okroglo 44 Vs milijona in ker bodo po zgoraj nave- denem ključu dobile dežele okroglo 93 mi- lijonov, od leta 1914. dalje za okroglo 50 milijonov več kakor doslej. Ako pa bo- sta davek na žganje in osebna dohodnina znašala več, bodo tudi preodkazi deželam znašali toliko več. Preodkazi so tu — torej ni nobenega zadržka, več da bi se ne mogla izvesti regulacija učiteljskih plač in da bi se te plače ne mogle izenačiti plačam državnih uradnikov, kakor se glasi principialna zahteva organizovanega, avstriiskega u5iteljstva! Vzemimo za primer Kranjsko, kjer je učiteljstvo danes v Avstriji najslabše plačano. — Regulacija plač v smislu uradniških plač bi zahtevala okroglo 1,000.000 K. — Kranjska dobi 2,020.710 + 116.000 = 2,136.710 K. Ako torej sklene deželni zbor tako stalno regulacijo, ostane deželi Kranjski za druge potrebe še vedno 1,136.710 K, torej za okroglo 500.000 K manj, nego znaša končni primanjkljaj y deželnem proračunu za leto 1913. Regulirale bi se učiteljske plače in deželni deficit bi se skrčil na eno tretjino. Tudi v drugih deželah se bo dalo s temi državnimi prispevki urediti plače učiteljstva. Kako.se bo to zgodilo, o tem nas pouči bližnja bodočnost! Možnost ie dana, denar je tu — treba ie volje, pa je naše krušno vprašanie rešeno!