OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 96 regija postavlja pred vrsto ugank. Tudi knjige spominov na doloËene kraje, življenje ljudi, medsebojne odnose, rabo takra- tnih tradicionalnih imen za posamezne hiše, travnike, loge in druge prostore so v povezavi s terenskim delom in z drugimi arhivskimi viri ter literaturo dobrodošel vir in pomoË pri razi- skovanju nepremiËne, premiËne in nematerialne dedišËine na celotnem slovenskem ozemlju. Datum prejema prispevka v uredništvo: 8. 2. 2007 Pogled na vas Kovor danes. Foto: Mojca Tercelj Otorepec, 3. 3. 2007 Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Majda Fister MARIJA STANONIK: HIŠNA IMENA V ŽIREH SlavistiËno društvo, Maribor 2005, (Zbirka Zora št. 37) Pred nedavnim sem dobila v roke povsem neznano delo dr. Marije Stanonik Hišna imena v Žireh, ki je leta 2005 v zbirki Zora izšla pri SlavistiËnem društvu v Mariboru. Vem, da je avtorica izredno delavna etnologinja, slavistka, folkloristka, pesnica, znanstvenica, kar gotovo najbolje izpriËuje njena obširna bibliografija. Vendar sem se ustavila ob dejstvu, da med kolegi, razen enega prispevka, ni bilo nobenega odmeva, tudi med domaËimi strokovnjaki v Žireh se ni nihËe posvetil knjigi in napisal recenzije ali ocene dela, ki izpriËuje veliko znanje, poznavanje metodologije raziskovanja hišnih imen in veliko prizadevnost avtorice. V Zborniku Inštituta za slo- vensko narodopisje in glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU Traditiones 35/1 je Barbara IvanËiË Kutin sicer objavila pregleden zapis o delu, vendar bi priËakovali, da bi tako za krajevno zgodovino kot za vedo o imenoslovju zelo pomemb- no delo našlo širši odziv. Skrbno sem pregledala knjigo in želim z nekaj mislimi opozoriti strokovno javnost na vrednost raziskave. Ena od stalno ponavljajoËih in spreminjajoËih se in vedno znova zanimivih ter povednih znaËilnosti (tudi) slovenskega prostora in njegovih prebivalcev so prav gotovo hišna imena. Dosti veË kot osebna imena povedo o zelo razliËnih krajevnih, Ëasovnih in še mnogih drugih posebnostih, zlasti pa o medËlo- veških odnosih, vlogi posameznikov ali še veËkrat družin v nekem okolju in o izjemni iznajdljivosti prebivalcev nekega kraja, ki so s hišnimi imeni na poseben naËin zaznamovali vsako hišo, domaËijo ali njene prebivalce ter s tem na poseben naËin tudi ohranjali krajevno izroËilo. Prav zaradi povedanega je monografska študija znanstvene svetnice dr. Marije Stanonik o hišnih imenih v Žireh na Gorenj- skem ena izmed redkih tovrstnih raziskav, ki z vso možno širino in izjemno natanËnostjo podajajo enega od temeljev za odkrivanje mnogih posebnosti življenja v tem kraju. Avtorica se v nasprotju z drugimi raziskovalci osebnih ali družinskih imen ne ukvarja le z enoznaËnimi razlagami ali iskanji izvora jezikovnega ali etimološkega znaËaja hišnih imen, ampak poleg uveljavljenih, strogo strokovnih razlag, išËe tudi vse mogoËe povezave za njihov nastanek, od lokacije in navezave na naravo do bolj ali manj privošËljivih ali pohvalnih lastnosti prebivalcev (flpo zmerjanju«) posamezne hiše ali domaËije. Ker so za kraj hišna imena v urbarjih znana že iz 13. stoletja, pozneje pa so mu sledili še drugi seznami, je novi podrobni popis lahko tudi zelo pomembna povezava skozi 700 in veË let zgodovine prebivalcev tega kraja ‡ seveda le ob razumevanju tako vsestranske razlage nastankov in sprememb imen, kot jih podaja dr. Marija Stanonik. Monografijo zaËenja avtorica z neke vrste uËno uro o tem, kaj hišna imena pomenijo in kako jih raziskovati ter razlagati. Njen strogo strokoven pristop na eni strani in hkrati dodane tudi dovolj razumljive razlage njene metode dela zato poleg zanimive informacije, pomembne za kraj sam, predstavljajo vzorec, kakršnega bi stroka lahko (ali celo morala Ëimprej, da ne bo prepozno ...) upoštevati in izpeljati še v mnogih naših krajih. To bi bilo lahko hkrati tudi izjemno strokovno izhodi- šËe ali fls podatkovno širino dana trdna podlaga za nadaljnjo analizo in morda za drugaËno (npr. etimološko ali zgodovin- sko) interpretacijo«, kot je v svoji recenziji pravilno ugotovila že dr. Majda Merše. V 13 sklopih nato avtorica odgrinja povezave hišnih imen recenzije OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 97 tako z besedotvornimi vzorci ali nareËnimi znaËilnostmi kot z navezavo na doloËene lastnosti ali osebna imena prebivalcev, njihovega gospodarskega ali družbenega položaja, pa vse do zelo razliËnih navezav na naravne posebnosti kraja. Vse svoje ugotovitve izjemno skrbno dokumentira s pomoËjo terenskih informatorjev, hkrati pa razlaga z bogatim opusom strokovne literature. Ta veËkratna in podrobna pojasnjevanja ter citiranja obsežne strokovne literature in virov (preko 13 strani je name- njeno samo navedbi literature in virov!) so ena od posebnosti monografije in so zato izjemno izhodišËe za nadaljevanje strokovnih analiz ‡ verjetno pa manj flznanstveno razgleda- nemu« domaËinu pomenijo prvi stik s tako razlago navidezno preprostih domaËih hišnih imen in so mu zato tudi v poseben ponos ... V zakljuËnem poglavju o flPreteklosti Žirov v luËi hišnih imen« dr. Marija Stanonik podaja eno od možnih sintez svoje poglobljene raziskave. Prav ta del pokaže tisti cilj, zaradi katerega bi flmorali« podobne raziskave opraviti tudi v drugih krajih. V njem razpira nenapisano zgodovino, podaja temeljne prvine identitete raziskovanega kraja in omogoËa tudi zani- mive druge raziskovalne cilje. Na videz skromna knjižica je v resnici bogata zakladnica podatkov in vedenja o Žireh in Žirovcih in strokovna podlaga za nove raziskave. Datum prejema prispevka v uredništvo: 26. 3. 2007 9. VZPOREDNICE MED SLOVENSKO IN HRVAŠKO ETNOLOGIJO flMESTO IN TRG NA MEJI / GRAD I TRG NA GRANICI«: KOZJANSKO, 25.‡26. MAJ 2006 Alenka »erneliË Kroπelj, Æeljka JelaviÊ, Tanja Roæenbergar ©ega in Helena Roæman (ur.), Lju- bljana: Knjiænica Glasnika SED, πt. 38, 2006, 82 str. V 38. številki Knjižnice Slovenskega etnološkega društva je konec leta 2006 izšel zbornik z referati mednarodnega sim- pozija 9. vzporednic med slovensko in hrvaško etnologijo z naslovom Mesto in trg na meji / Grad i trg na granici, ki je potekal 25. in 26. maja na Kozjanskem. Izvedba tovrstnega simpozija pomeni sooËanje etnoloških pogledov slovenskih in hrvaških etnologov, pretres razmišljanj in razliËnih usmeritev, nenazadnje pa dokazuje tudi kontinuiteto strokovnih sreËanj, ki s presledkom potekajo vse od leta 1981 (Ormož, 1981; Varaždin, 1982; Portorož, 1984; Karlovac 1985; Dolenjske Toplice, 1987; Kumrovec, 1989; Lendava, 1991; Motovun, Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Mag. Tanja Roženbergar Šega in Helena Rožman 2004; Kozjansko, 2007). Zaradi pomena simpozija in aktualnosti predstavljenih refera- tov smo se potrudili, da je zbornik 9. vzporednic izšel še v letu njegove izvedbe. To nam je omogoËil tudi uredniški program Knjižnice Glasnika SED, v sklopu katerega so bili izdani tudi zborniki drugih posvetov, ki so potekali na slovenski strani meje. V zborniku je objavljenih 21 prispevkov avtoric in avtorjev, predstavnic in predstavnikov razliËnih strokovnih in znan- stvenoraziskovalnih inštitucij, od nacionalnih in pokrajinskih muzejev, znanstvenoraziskovalnih inštitutov, Oddelka za etno- logijo in kulturno antropologijo FF v Ljubljani in Odsjeka za etnologiju i kulturnu antropologiju FF SveuËilišta u Zagrebu, Zavoda za varstvo kulturne dedišËine Slovenije in nekaterih drugih. V prispevke avtorjev nas uvajata besedili predsednic Sloven- skega in Hrvaškega etnološkega društva, dr. Brede »ebulj Sajko in mag. Željke JelaviÊ, ter misli Ëastnega Ëlana SED, prof. dr. Slavka Kremenška, ki nam predstavljajo tudi gene- zo sreËanj med slovenskimi in hrvaškimi etnologi ter njihov pomen za razvoj etnološke vede danes. Notranja delitev prispevkov zbornika Mesto in trg na meji / Grad i trg na granici sledi tisti na posvetu in tako v prvem tematskem sklopu obravnava preplet, problematiko in specifi- ko obmejnega prebivalstva in kulture ter na konkretnih prime- rih in projektih odstira razliËne poglede na mejo. Alenka »erneliË Krošelj (Valvasorjev raziskovalni center, Krško) predstavlja izbrane projekte, ki so v preteklih letih potekali v Valvasorjevem raziskovalnem centru, Centru za razvoj podeželja Posavje, RRA Posavje ter na ObËini Krško. Poudarja potrebe okolja ter povezavo projektov s preteklostjo in z dedišËino ter še zlasti njihovo usmerjenost v prihodnost. Gre za, kot sama pravi, tesno povezanost z naËinom življenja obmejne regije in njenih ljudi tako na slovenski kot hrvaški strani meje. Skozi prispevek dr. Duške KneževiÊ HoËevar (Družbenomedi- cinski inštitut ZRC SAZU) spoznavamo delo in rezultate širše projektne skupine posameznikov z razliËnim, a dopolnjujoËim