STEV.—NUMBER 166. ■ 'rt ■ r (H/ 'TJjgj ' m* t« UC1J , s . d dailj mi^siLo VENSKG N NE JEDNOTE M. »•«•. U mmmi mt ni ••H^ftet Narek a. Illl. leto- rftte of pMtel« provMa* far ta a**«>o» 1103, Acl of Oel. 3, ltlT. a«lkori.*d J«M H, ISia. •t 1 7 t'' ' > " j. UrateMM la upim^aUkl pr» •tort i H9T & LanrmdaU a*. K' 2087 Ba. Levrsšsla ava. Trl.pkaaa« Lewa4ala 4833. johnsctilqva zmaga 80 hud udarec har-dingovf administraciji. Republikanci zidajo tvoje ape aa vreme, a kmečko-delavska stranki m zanaša na splošjio. razpolo-fcnj« po državi VSI TRUE KANDIDATJE U-PAJO NA ZKAOO. St. Paul, Minn., 16. junija. — L* Follette ali Jlanling — to je vprašanje, ki ga režijo današnje volitve za nadomestnega zveznega senatorja v Ifinnesoti. Državni volilci se zanimajo za izvolitev namestnika umrlemu Knutu Nelaonu v zveznem senatu, s v političnem smislu pa gre v teh volitvah pravzaprav sa u-sodo Hardingove stranke v Min-nesoti in za preizkušnjo narodne administracije. i — Governer J. A. O. Preus, *že dvakrat izvoljen za državnega poglavarja, je kandidat reakcionarne republikanake stranke in vnet pristaš Hardingove adjainistvaci- . II • HKflHS£ 9Hwg. j®* Njegov tekmcc in nasprotnik je kandidat kmečko-delavske stranke Msgnus Johnson, ki jo oblju-I bil podpirati La Follettovo skupino v kongresu, če bo izvoljen, dasi je slovesno izjavil, da si ne bo dsl narekovati od nobene stra-nl . /v, Tretji% kandidat je James A. Carlejr. ta je državni senator in pristaš reakcijonarne demokratske stranke. Njegovi glavni pri staši so priznali, da ima jako malo upanja na zmago. Ali gla sovi, oddani zanj, utegnejo igrati veliko vlogo v izidu tekme med Kakšno bo današnje glasova nje, še sedaj, ko to pišemo, še ne ds rečL Kakor trde republikanci, je usoda njih kandidata odvisna od tega, kakšna vdeležba bo od Etrani volilcev. Republikanci pravijo, da bo izvoljen governer Preuz, čo ze bodo republikanski pristaši vdeležl li volitev v polnem številu. Kmeč ko-delavska strsnka pa pravi kar (Dalja na 3. strani.) iMJ S Druga skupina senator jev odpotovala v ? Rusijo. r -a rama Nazadnjak King, nestrankar Ladd in drugi so šli ogledavat sovjate. — Oompers js dsl "navodila". Ncw Vork, N. T. — Druga skupina ameriškik senatorjev in kon grešnikov je v soboto odpotovala v Sovjetsko Rusijo, da prouči on bile pod vplivom komunistov in " je videla le tieto. ker eo ji po- k "»ali boljše viki. Vzeli eo eeboj "jega tolmača Frsnke Ooonesa. k' je bU oftcijelnl ruski tolmečjie ^ rl.ovnem sodišču v New Yorku. M Oompt rs, pred. A mer. del. ' '"racije, Je pisal odpotojnčko 'atorjem pisano, posivajoČ jih, naj poizvedo pri sovjetskih o- > >«>tešw kdaj RuMjs dobi svabodo rnvorn in tlaka, in če eo vodilni 1 Inikl eovjeuke vlsde obenem *'HMJi tretje intemeelonele '-«avil j« še vd drogik vprega* I ■ to JIM« PREMALO T/ DELAVCEV? i New Orieana, La. — (Fed. Prces.) Strašen krik ao razlega po deželi: Delavcev manjka, delavcev manjka! Odpritno vrata na atešaj in apustimo imigranto iz vseh dežel, kdor hoče priti v Ameriko! Zsdnji teden so pa trije zdravi in krepki mož jo. v New Orieansu poskušali ia vršiti samomor, ker niso mogli nikjer dobiti dels, daai*. so ga iakali povsod dan za dnevom 1 gov. mu se iz telf POINCARE ODGOVORIL BJLLDWINU. Nobenih konoesij več! Za Nemčijo ne sme biti milosti! Plačati mora vss, kiur sahteva Francija." Pariz, jul.—Raymond Poln-care, ministrski predsednik Francije ,jo včeraj odgovoril Angliji v Senllsu, 15 milj od Pariza ,kjer je načeloval ceremonijam, ki ao se vršileV, v spomin psdllm Francozom, katere so ubili Nemci leta 1914., ko eo' v avojem prvem navalu skoro dosegli Pariš. Poineare si je nalašč izbral ta kraj za avojo deklaracijo, kjer se še danes pe-najo znaki deatrukeije, ostanki pogorelih ^iiš in kjer so Nemci ubili župana in ga pokopali z glavo navzdol tako da ao mu noge molele iz plitvega groba. , , Poineare je izjavil ,du ae francoska vlada niti za pičico ne premakne s svojega stslišča. Glavne točke iz njegovega govora so : Versajlaka pogodba mora biti izvedena do zadnje pike. Nemčija mora plačati vseh 132 mjljerd slatih mark odškodnina ~~ ccsije, ampak zdaj konec koncesij. Za Nemčijo ne sme biti nobene fmilosti več. Frsnclja je absolutno proti predlogu Anglije, da bi mednarodna komisija finančnikov določila novo vsoto odškodnine. Verssjlska pogodba, katsro je podpisalo 28 držav, ni prcpotopnl fosil. Francija jc izšla iz vojne najbolj tepena. In kaj je dobilaf Nič! Niti cele Alzaelje do meje ia leta 1814. nI dobila. ' Poineare je tudi rekel ,da se ne boji preloma z Anglijo. On ae rajši skrega in pr?trgs stiks s vsemi zevezniki in prijatelji, kakor da bi popustil od svojega stališča fn reparacijskegs programa. Poineare ni v svojem povoru ne enkrat omenil Baldnrina in Anglije, ali vsi so razumeli, da vse to velja angleški vladi, ki je zadnji teden pozvala Franeijo in druge zaveznike, naj podpišejo njen odgovor Nemčiji na zadnjo repara-oljsko pogodbo. Parkret je ne-direktno krenil tndi po Ameriki, rekoč, da Francija ne bo pustile, ds bi so zunsnje sile vtikale v stvari, do katerih imejo zevezniki, predvsem pa Francija največ interesov. London, IS. jul. — Angleški u-rsdni krogi še nieo komentirali Poinearejeve izjave, toliko bolj gieeni pa sa londonski listi. 'Deily Nevrs' piše, da je Poineerc zaprl r.adnja vtetiee upanja na spravo in mirno rešitev r< paracijeke kri ae. Drugi listi prstjo, de je Poln-csrejevs deklsraeija bumerang, ki udari Franeijo. Angleško ljudstvo je zdaj prepričano, da je Franelja znorela In bo Še a večjo vnemo podprlo stališče svoje * vlede, ki išče i*hods Iz keoaa v Kvropi, ko-u rcfjn je naredila Francija. Nota Angleške vlede, ki vsebuje odgovor na zsdnjo repsraeijako ponudbo Mhem.-ije in kateri Se predloži sevepiikom^ v ' skupen podpia, bo odposlsna jutri ali v JfOdn. Kopijo pogodbe dobi tudi emerflke vlada ssmo redi infor meeij. Ul'fle VfebiOe note risala fc največja UjOost. Dali bo angleška vlade prhnorsns lapremenltt besedilo note vsld Poincarjevege fo-vors v Henliau. nI Sa mi tu ii Murnu. Član njegovega kabineta je po-dal ostavko, a ostali tovariši uta-gnajo slediti njegovemu zgledu. AOITAOUA SA SAMOSTOJNO REPUBLIKO 1AVZEMA DALJE VEČJI 0B810 Manila, Filipini. J Naraščajo-ča sovražnost filipinskih političnih voditeljev do igovernerja Leo-narda Wooda, ki je zorela Že ve(S meaecev, je dozegla stoj višek z rcsignacijo notranjega tajnika Josa P. Laureia in s pismom, ki Prsglsd dnevnih Is- JJv godkov. i k**'' frf^tjAmerika. <3ary je naananil, da se prične nrajati osem urnik v šestih tednih v jeklarski Industriji ^ > Druga skupina senatorjev in kengresnlkov odpotovala v So-Vjotako Rusijo, i Politična kriaa na {llttpinih. Johnson o vg zmaga v Minneao-tl, ki je po prvih poročilih sego-tovljena, bo hud udaree sa Har dšngovo administracijo. * Inosemstvo. ;. ! Poineare je OdgOVOril Baldwl-nn: Nobenih koncesij več, Nemn jr mora plačati vse. | Fašistovskl volilni sskon sprejet v italijanskem parlamentu. , Švicarski listi poročajo, da ae ga je pisal predsednik filipinske ga senata governerju Woodu.r;V h^e papež preaeliti na Dunaj in tem pismu je obvestil senatov predsednik gevernerja Wooda, da bodo Filipine! prenehali aodelo- ustanoviti avojo državo v eentral ]|pil Kvropi. Boj Amerike aa koneeaijo v vati z njegovo vlado, Se ne bo ta Turčiji je zadršal mir v Loaani. Ljudje umirajo vročine v i padni Kvropi. • _ Notorični nemški monarhlat Brhardt ušel is ječe. - I bolj vpoštevala njih želja. Ostavka manllskega župana Rsmona Fernandeza je vilika! možnost, in Že se širi govoriea, da bodo ostali kabinetni minletri aledili zgledu notranjega tajnika, A B-u_ n||f t r obrnili govcrne>ju| Wooffo MUSSOLINI JEVA DIR hrl>et.&i# . * »/ ^ . •.J Lnurelova oatavka je posledica odredbi governer ja Wooda, s katero vspoztavlja na prejšnje nlui-beno mesto načelnika tajno aluž. be Rsya Conleyja, ki ga je pred kratkim governer jeva preiskovalna komisijs oprostila vaakc krivde in kazni v zadevi nekakšnemu podkupi je vanja. Laurfl je na-< sprotoval njegovi vzpostavitvi. In koneem zadnjega tedna je de* jal, da mu sedaj ne preoetaja drugega, kakor^podat i ostavko. Kolikor je doslej znsnega, nI go veroer še sprejel njegove ostav Jtim, 16. jul. — Diktatura fašl »tgv v Italiji je včeraj poetala abSolutna. Italijanski parlament je na ukaz Muaaolinija sprejel nov volilni zakon, ki/* garantira fašistom odslsj stalno dvotretjinsko SdK^O v zbornici. ■ Hoeiallstlf komunisti, iu nekateri liberalni elameuti so nasptoto- ^tove^relsodnl.^;^ mu ^ ^^ ka Quezons jo povedano med družim tndi tole: MMl * Do volite ml obvestiti vaa, da naraščgr mid našim ljudstvom čezdalje le večja nezadovoljnost, ker ne nsjdejo nszori filipinskih uradnikov te vlade, vštevši tajnika vladnih departmentov, nobenega odmeva pri vas. Če ne bo dd storjeni koraki, s katerimi bi bila potoležena ta nezadovolj nost, potem se bo dslo jsko težko zdriatl sodelovanje filipinskega naroda, zakaj, takšne razmere ga u ve rja jo, kako malo zaupate nje govi vdanosti in sposobnoati." Agitacija sa akllcanje narodne konvencije, na kateri bi naj bila sestavljena uatava za filipinako republiko, se nadaljuje. Ali kon servstivni vaditelji ee upirajo ts kemu koraku, ker m boje, da bi jih oblssti Združenih držav ne obdolžile Upornosti. ■m m Higgins" ja 1. H. P. J. Gary vleče delavce za nos. Obljuba oeemurnlka je propagan da sa podraMtev jekla. New Vork, N. V. — Rlbsrt H Oary je v soboto naznanil, da gg bo oaernurnik začel uvsjsti v je-klarnah v šeetih tednih. Slo bo polagoma. , i < v-/ V Well Htreetu pe tolmačijo Gsryjevo obljubo aa dobre bls nlško propagan.lo, Resnica je, ds naročila za jeklo pedejo. Importl rano jeklo je eeoejše in v juniju ga je prIOs is Evrope dvakrat več kot je pe jeklenki trust do bU naročil, lskratket naročila od jeklarskega Iruata V> pedia onem meseen h Mč.OSO ton. Obljube oaemumika U/reJ služi sa pajčelsn, ki prikrive podraži Uv jekla- ".....P j Tsn. — Krajev 0i. pegrrbnik W. A. MontgoaMlT je o 1 Kolegij kardltyiTov, ki je senat rimsko-katollške eerkve, odkrito verjame, da je ustsnovitav nova papeževe države v centralni Kvropi edina pot sa dosego reda ln miru sds j i ko^so velesile pokazale, da one trga na morejo doseči i mnenje kardinalov je, da edini papoš lahko še dožone mir s tem, da sedanje nelogične države v srednji Hvropi spremeni v tvojo državo. Avatrijskl ksneelar in amnaijor n. ipc! še pripravlja tla papeževi državi." « Hviesrsko mnenje jr, da bi pa* peš drago voljo aapustii Rim s vsemi svojimi zgodovinskimi In bogatimi cerkvenimi poslopji vred aa privilegij, da še enkrat ssvlsda v lastni državi. Vrhutog* Id imel papeš na Dunaju pravo svobodo, ia to bi bilo nepopisne koristi ss cerkev. Lozanska kooforonea na Iflshe Amerika sahteva "odprta vrata" v Turčijo; prepir saradi olja In drogik konossij. l^auaanne. IS. Jol. — Ameriški poslsnik v Hviei ki nsuradni opazovale« na ^Issmtakl konferenci J«ae drlsv« iovno na Irgti gjn-zr: vae zaradi veMjWg|; dobička prt-luo^urskib baronov. , Z avtomobilno induatrijo pa je bilo iu koliko drugače, to polje je bilo čisto novo. Izprva nI obetalo m • . o, vsaj toliko čaaa ne, dokler avtomobil ni prM v praktično rabo Jj pričel nadomeščati vozno šivino. 8e1c tedaj, ko so bfli tu znaki, de avtomobilno industriji! poataje resnične in ee razširja, ao stopili na piano "veliki možje", de dobe čeznjo kontrolo. , ^l! Vae avtomobilno industrija je danee skoro v popolnem pod kontrolo ljudi, ki luntajo čisto nič. pojma o avtomobilih in v največ •lučajih t udi/90 vršijo drugega kot Šttejo poročila o dvigu delnic njih idiiRtrije. V tem oziru pe je Ford izjema, iq. sioer odina izjema. Po razvitju svojega načrta, kako bo izdeloval člato posebno vrsto avtomobilov, je v prvi vrati delal na to, tla lw ostala njegava industrija absolutno pod njegovim vplivom in se tako ustuli kot edini laetnik. In duatrijo je mol kolikor toliko razumel in tip njegovega avtomobila se je radi dobrih kakovosti razširil po vsem avetu. Malo ljudi, ki so bili tako srečni, da ao vlo-žili ob početktt. denar v Fordovo avtomobilno induatrijo ,je dbbllo te denar tisočero izplačan. Tako je neka gospodična R. V. Oouzens vložila $100 in dvignila je v dividendah $355,000, James Oouzens, zvezni senator pa jo vlo-kil v gotovini $900 in v vrednost- ^ avtomobUskemu nih papirjih $1,500, pa j« potoni! Olevelend, Oblo. — ▼ nedeljo dne 22. julija priredi društvo Jadranake vila", št. 178 S. N. P. J. piknik ne Reharjevi farmi ▼ Not t inehamor Program sabave je selo obširen in bo veern v ss-do vol jet vo. Preskrbljeno bo s vsem prsv tja do želodoe in petem pa še za pete, koga bodo srbele, da jim bi zadoetil. Za obilno udeležbo se proporoča — odbor, p Fordi v I industriji. fo Jamesu Korrlsa. mam Pred dvajsetimi ali tddesetlml leti bi o izdelovanju avtomobilov še malokdo mialll, da ee bo lahko imenovalo industrija, ftesun nekaterih znamed|K navdušenih poeemeanikov jc to novost vsakdo aprojel s nekakim mrzlim zaame-in ee s poniževanjem izražal O smešni ideji sa gradnjo novih prevoznih sredstev. Vei uglednejši ljudje tedanje dobe, iaMi* elita la "boljše družba", ki ao poaedovali bogastvo ie človek bi sodil, ds tudi aajv. r razuma, so bili nssprotnl novim idejam o avtomobilih. Ustavljali ao ae paš, kot ss nevedno Isti razred ustavlj#*nfcl novosti in je sanjo neprietopen* Z vsako novostjo je približno teko: Dokler niao mogotci do* dobre preprlšeni. de bo novoet nekej neale In ao pri nji moŽnoeti. de si pridobe mnog,, denarja, to-Sks lesa- ao neaprotei; kakor hitro pe vidijo, de nova misel po-.tuji. dobičkanoene, bodejo llnauč ni mogojci dobiti čet njo kontrolo. Dokler pa tege ne vidijo, da bodo pridobili ia novo-t. denar, toUko leae ao doeledno u stare ideje, ee glede ne to, koliko dobrot bi lahke prineetl liovel^vn nova ideja, #e ki ea ae njo zavzeli - Za boljše umevenjo lege je dobro »pomniti ae elučeja e Dfeaetu In njegovem iznajdenem alovHem oljnem stroju, laaajden Je bQ stroj, po katerem M bOa revoltUrt Jon Irana vsa tedudrlja. Toda, ker bi vsled tege etteje uporabljali v Industriji aa kurivo olje, ae p mog, a čemur M btte prihranim Motor eo. Deleo Lijht Co. tou Wrigbt Airplane Co ^ Motors Corp. in Mationnl ^39,000,000, Tvrdka Bratje Dodge jc napravila a Fordom pogodbo* da bo izdelovala za njegovo imo avtomobile. Imela jo prejeti $10,000, kl pa jih. je pnstila kot delnice v Fordovem podjetju. Za to vaoto jc alednjiČ potegnila iz Fordovega podjetja $34,871,000. Henry Ford pa je vložil v avojo induatrijo samega sebe in avojo "karo" in zato je eamoetojnl lastnik indui(trije, katere vrednost jo biljonska. Takoj ob pričetku nikakor m izgledalo, da bi ae Fordove kompanija kdaj povzpele, raetla in razvila. Sedaj pa ae je razraetla skoraj po vseh državah eveta. Z neznansko hitrieo se razširja, pa ne samo a izdelovanjem avtomobilov, temveč s gradnjo lastnih novih železnie, odpiranjem Železnih In premo*ovi*:. rudnikov, eteklarskiml in kavčukovimi tovarnami, mlini, šegami in poiskus-nimi laboratoriji. Vse to ustanavlja Ford, kar snači obširno gibanje proti induatrljalnl eamoetoj-nosti. Nakup bankrotiranega "Lincoln Motor" podjetja je Fordu omogočil, da bo lahko izdeloval najdražjo in najcenejše, avtomobile. | Glavne isdclovalnice Fordove industrije ao ogromni tovarne v 11 ^hleait Parku in RiverP|knif;H v Michiganu. Tovarna V Blvor Rougu izdeluje skoraj vse traktor je in prltikline, d o čim je 00,000 /]ieieveev v Highlsnd Parku zaposlenih, da izdeluje 6,500 avtomobilov ne dan. froees izdelovanja traktorjev je silno hiter in se pretvoritev Iz surovega materi jale /jSSloznc tu de izvr« v treh dneh v dopotovljenl izdelek. Ogromne dolavnioe v Ri ver Rougu pa eo dosledno prave znanstvene organizacija induatrijo. O Fordovih industrijah sploh gre glee, de eo največje in najbolj popolno ' Orgenizirune ^MMMm na svetu. Z ozirom ne to ae dob) mnogo ljudi, ki gledaje ne Forda kot bitje nadnaravnih zmožnosti. Če bi ne bilo teko, kako bi ee pa on mogel aopeieteviti atrašnlm kapitalistom JFall Htreeta. Tako sodijo ljudje in Ford je res imel boje s WaU Stre«tom, kl jih je la-vojevel, tode n%do ne ve tako gotovo kot on. da eo blU tisti boji Šele začetek velikih bojev med finančnimi magneti. Največji in nejvpUvnejAi nasprotnik Forda We!P Street, kontrolirana korporpelje kapitalistov, organizacija s silnim kapitalom, ki daleč nedkriljuje eelo mogočnega Forde, s vsemi nj^" vimi Industrijami. Sgrporaeijg General Motors ja v vask osir h največje korporoetja. ki Izdeluj« avtomobile in o nji gre glee, de prodne i ra 76 odstotkov veeh avtomobilov Veni«, kl er posredno kontreliraW ali ladaia na od te kot ,„-,rMMj,. rnd.Mar Ruiek, Oekland, OMemobUe. Kbe-vMaSC MaLoughlin. ferippe-Boetk. t-bevlofet, Oeneral'Motors TrtKHk Ramaon traktorji Itd. NajvaZnej - korporacije. kl eo lisjilt tnmtii General Motor«, pe ao: Tke Oetpi" 17. JTTLUA, 192,./ Nakup premogorovov in drufft induatrij po Fordu ni nič druie*. kot podvizana konkurenca Ford/ da ee tako pojači In poatane neod-viaen od drugih induatrij I„ u konkurenčni boj ne more prineatf drugega kot, da se Ford povip„« do prvega izdelovalca avtomobi* lov, ali de se do toge povzpne Ge. neral Motors korporacije ali da * Ford a avojimi intereai »druži Y General Motors organizaciji a ti. stim ali kakim drujim imenom. Ravnatelji truata Oeneral Mo. 1 toro so precej znani finančni mo. gotd in kralji z Wall Streeta, ts Pierre Du Pont, E. R. 8tetinio» (iz Morganovo hiže), 0. F. Baker, H: F. Du Pont, II. P. Sloan ih u.' j mott I)u Pont. CadaS Žlahta! Ta trust General Motors nlm« pod svojo, kontrolo nlkakih žela*, nic ali rudnikov, kar pa je čiite nepotrebno, kajti praktično pa. imajo možje, ki lastujejo truat, to j ao gornji ravnatelji, evoje velika interese v teh industrijah. Narav. | no jc torej, da bodo tatti, kjer ima. jo velike interese tudi vplivali na družbe alužiU • trustu. Saj je vae tako, kot če bi novčlč pre- | stavil iz desnega Eepa v levega. Ni i dvoma, da ft bo torej tudi ta trrm I «ilno raztezal in množil po svojem vplivu. Medtem ko ae tako ja?a avtomobilni trust s Wall Street«, dobiva tudi zaslombo pri drugih trustjanlh z velikimi avtomobil« niml korporacijami; to so; Pack. ard, Studebaker, Durant, Willkt Knight, Masvrell, Chslmers (pod kontrolo Maxwclla), Rolls Roica, Moon It. V* J : »v 41 'I •1I'4V;H ; '*V IfrV-* 'iS'-.* , I : ^felmftte ■' 1 Fordovi dohodki niao ravno majhni. Kot poroča AUen Benaoo, ima Ford vaako sekundo $8 dohodkov, vsako minuto $505, vsako uro $30,304 in vsak dan brea nedelj po $242,437. Toda vaak s evtomobilnlmi delnicami igrajoči se Krei ni tsko uspel. Malo njih, kl ao poizkusili, jih je uspelo. Razbitje Lincoln Motor Co., I4bcrty Motor Co. in nazadnje Wllle Saint Claire nam priča to. Borba na polju avtomobilne Industrije je ravnotako gorju p« in varajoča kot povsod drugod in predno pride do obeežnega truat i ran j a kako "avtomobilne industrijo, bo nedvomno So zletelo mnogo korporaeij. N Schwab, naS stari prijatelj U Betlehema (Pa., ne Palestins), je tudi atopil v avtomobilsko sr®-r*>, ko al je zasigural svojo vplivno kontrolo čez Stutz motorno koa-panijo. Prihodnoat v avtomobilni industriji je polna mogočih prei«-sašopj. Pe Uj je vse to asar mlljonu delavcev, ki izdelujejo avtomobile, čo slučajno aleti Ford, Du Pont, Stetinius, 8chwab in njegova kom-pauija. Če merimo bodočnost po preteklosti, bodo delavci v avts-mobilni industriji imeli Iste pofo-jc glede delavnega čaaa, mexdr is dela, kot jih bodo določile korporacije. Prav žalostna jd ta malo marnoet in nezmožnoat delavskega razreda. Kako dolgo bo še vzelo, da bodo delavci dokazali, da ao oni umi ustvaritelji silnega bogastva, s k« terira se danee zesmehljivo igrajo svtomobilni kralji. * 1 Delavec je tisti, ki je S koopers-tirnim trpljenjem, delom t možgani in rokami ustvaril sloveč« in udobne limuzine, da ae mofotei z njimi vozijo po gkidkih bulcvar-dih velikih tsu tt. Celo široke bo-levarde z dovršenimi tlaki, da J« udobnejša vožnja, je delavstvo moralo ustvariti, ki pa se žs a« eme po nji'.t teM, temveč se m« -ra atiakati po drdrajoflk pouličnih Železnicah Ilulevard nI sa nilji razred, je pregladek, po nJem pre-gladko teče fn vUda prepokojnl mir; delevee je v#jcn ropoU v tovarnah, torej sa njegovo uho nI udobni pokoj. In tako ae vozije mogotci v aristokratlčnlh "R ^ Royeejih" In demokratičnih "Ca-diUeeih" s mamehljlvim 1 bom ozirajoč ae na delevee. kl se mora atiaketl po eopripravnih ; nezdravih pouličnih WesaW. Velik kont rast je m, teko vrhk da je Movek presenečen, ke premi fljuje malomarnost In lndlf*rr.t no*t delavcev vzlk tolikim kriti- 17. JULIJA, \9tX :ne vesti. fVOBODOlKiaZLIVA 0 DL — v nedelje ob u dopoldne, t. j. dne 22. ho imel veliki svobodomi-Urnik H. PEIICV WAKD v0 predavanje o-vprašanju obrnil Ernest Hacckci iiistvu hrbet". V mladih le , £ prof. Erneat Hseckel (Z* pravoveren kristjan. Ir je izdana velika knjiga, )rj j0 povedana lastna Hae-povest, kako so ga po dolom notranjem boju j>risi-^ove znanstvene študijo o-\rUtjanstvu hrbet, rdovo predavanje va« o .kako misli velik moderen Fr'cnik o kristjanski religiji, fcležite se tega nadvse zani-|i predavanja, ki ae vrši dne ilija ob zgoraj navedenem ,f prostorih gledališča "Stana 410 8. Mlchlf&n Ohioago, HI. Vstopni-~ osebo 50 centov. Vra p prt a ob pol enajstih. ---- IONI IV ŽAROMETI. ___ D. 0. — čeprav ao »ni io mornarifcni atrokov-[prepričani, da morajo biti 0 orožje proti sovražnim pj,lovom takisto silni zrako- kljub temu niso merodajni izpustili kanonov in žaro-u ofi. Zato so sedsj izde-tiri nove protizrskoplovne 1 in en tskšeu Žaromet. _ teh novih morllnlh kano- strojna puSka velikega .50 trs, iz katere se da streljati loravni smeri na 27,000 čev-daleč, navpično navzgor pa 1,000 aH 12,000 ^evljeV dale?. btrelov se da oddati v eni mi- V jft * ' !* . Š _J| so nadalje nov žaromet emerom 60 palcev. Ta stroj [svetlobne žarke na 5,000 do 0 vatlov daleč. In svetloba to močna, da bi ae dalo v njej ■iem vremenu ponoči Citati S. PROSV Nemci oropani svežega sraka. « -"dalHBr trlln, 1«. iul — Francozi ao da morajo biti vaa okna iu in drugih meetih Po-fja zaprta vsako noč od deve-rečer . do šestih zjutrsj — [b vročini sto stopinj, v kateri laj kuha vaa srednja ln zapad-ivropa. Mnogo oaeb je že umr-leil neznosnp vročino v zapr- pkeh. . , elavskc organizacije ao apeli-na francosko poveljstvo, naj »li imeti okna odprta v hišah ^vcev in vpoatavi obrat cestne nce, ker mnogi delavei mo-zdsj hoditi peš cele ure na n, 16. jul. — Nemška polije včeraj popoldne aretirala Nemcev, ki ao rezali telefonske , in jih izročila Francozom. To rvi slučaj, da je nemška po-it izročili nemške sabotiate ncozom, odkar je Poruhrjc pirsno. Zdi ae, da ao občine žo I plačevanja denarne kazni za »nja sabotiatov in bodo poeku-■zatreti sabotažo. Luki general in fašist crod a diktaturo. ledrid. 16. jul.-4panaka vlada ■velikih škripcih radi fašiatov-P gibanja v ftpanlji. Ueneral Nlera, najvišji načelnik vojne-u> mornariškega eveta, ki je t.ga meacea. 'C C debijo aave žleae in dajalo (?) bodo dolgo volno. ■riz. _ Dr, »ergij Voronov, p.i ip^UlJrt M in "po ^•nje" Impotentnlh moških, Jmčsl te dni, de bo tu naredi na ŠO evnib. kaU»-h i* dala neka franeoaka druž-u *' »»Ojanje volne ln hi pla-^ M rošhe eksperimente. To- r P^svi, m mareern. kate vrrpfl Bere. vaelej zraali T*1" tfoati lasje. Ako torej laaje, zakaj ae hI l..aT ljudstvo v spk* ■ * "lo ad lege ve< koristi, l»«iifeM fronta dalo-' T dijileov. —t t (Leland Olds sa Fed. Presa.) Bojevite zveze velepodjetnikov kontrolirajo nad 75 odstotkov vse industrijske aktivnosti V tej deželi. V glsvnem so bile njih zveze organizirane, da ae bojujejo proti unijam. Od leta 1901 do HM 7 so zveze velepodjetnikov neprestano raatlc in vedno bolj izgledale pripravljene za vojno proti organiziranemu delavatvu. Pred vojno ao doaledno pričele nad-kriljevati delavske vK j|H vojnimi leti 1914 do 1918 pa pustile atrategično pozicijo, a bojeviti velcpodjetulkr v avojih zvezah so niso hoteli brezpogojno udati. Vsa predvojna borba med delavskimi organizacijami in ave-zami vclepotljetnikov ae ponavlja zopet boj je vedno bolj očivl-den iu izgleda,'da bo trpkejll kot kdaj prej. Kdorkoli je preučeval delavnost in stališče velepodjet-niških zvez tekom zadnjih dvajset let, mora priznati, da bodo delavske unije izgubile še marsika-ko borbo. V Clarence E. Bonnettovl knjigi so izjavljanja, ki bi morala vzbuditi pokornost pri delavakih organizacijah in njih vodstvih ter delavatvu samem. Knjiga so imenuje "Zveze velepodjetnikov Združenih držav" in v nji Bon-nett, ki jc profesor ekonomije z univerze v Tulani, La., razprav-lja o zgodovini proti delavskih organizacij ln uspehe radi njih nastopanja, proti jflUvekim unijam. V osnovanju svoje organiza-clje in zavzemanju stališča mora biti delavstvo dobro poučono o stališču svojega nasprotnika. Pisce one knjige pravi da ae zvezo velepodjetnikov lepo raa* raščajo, iz česar ni pričakovati drugega kot bojev, ki bodo r^a-lični kakor bo različen kapitalizem v avojem razvijanju. On pravi: Današnja industrija deli de-lodalce od delavcev v dve razliŠ-ni, nasprotujoči si skupini. Vsako nasprotovanje v različnih interesih bo jačalo, kakor bo indu-atrija napredovala in as bo aled-njič apremenilo v grenek boj." Dalje pravit "Boj med kapita lizmom in delavatvom ae bo nadaljeval po vaem civiliziranem svetu, med satiralci iu zatirane!, med podjetniki in delavei. Boj bo obsežnejži od leta do leta in bo imel nesrečne posledice trpljenje milijonov, če ne bodo isti zvesanl za medsebojno protekoijo in podporo. V "Boj bo vedno bolj postajal radi vzroka: kdo bo kontroliral industrijo," pravi dalje Bonnett. Teko jc malo upanja na mir tam, kjer se pojavljajo in raatejo močne organizacije. V tej boju ae torej gre za to, aH bo industrije kontroliralo organizirano delav-atvo, ali bo kontroliral organiziran kapitalizem. f.j / ' -- Kraljestvo broz kralja. KBAUliTVO BREZ K1ALJA. Budapežta, Ogrska. — Ogrska vlade je brez vsake oblike. Lahko se da reči, da je ogrrita vladavina kraljevina brez kralja. Vse javne ustsnovc so oznašena s besedo "kraljevski". Ogrski ministri so "krsljevaki" ministri. Ogrsks po-slanstva v tujini ao "kraljeveka" poslanstva. Ogrske pošte so "kraljevske" pošte. Na potnih liatih je pečat z napisom "krsljevsko ogrsko poalanstvo" Vsek povprečen Oger vem reče, de je Ogrske še vedno kreljc-vina. Ker ae ni mogel kebaburški kralj Karel vrniti na ograki pre etol, je izvrševala! poglavar ogr-akc deželo governer, ki je izvoljen ln odgovoren parlamentu. Ni pa izvoljen ze določeno dobo, ln njegova obleat ni jeeno delo Sena Admiral llorthjr, ki je aa-daj ograki poglavar, je vodil boj proti boljševikom. Governer je vrhovni poveljnik ogrske armade, more sklicati ia razpustiti parlament, Imenuje vae ministre. Ti so navad ae členi ogrekege parla-menta. aH nI pa treba, da M bili. Po imen o vsa ju ro ministri oJgo verni parlamentu, tioveroer ni ma moči da bi arnrl podeljevati plemeniUžke naslove la odlikovanja. Teh pravic nima nihče, de kler ne dobe Ogri avojega kralj*. Star! plemonltsiki naslovi ae š» redne prUnevani, ali ae de je jo pa nobenih posebnih privilegijev. Parlament sestoji *mo ia ena h ur. ki ae imenuje poaleneha zbor alea. Te šteje 245 članov Km ram tvori petdeset ilaaev. V Um ozira jc »la Ogrska v eno akraj ia Čebelo v a kija pa v drp go. Postave uveljavlja navadna večina navzočih članov. V raznih debatah v poslanski zbornici j« bilo Šestokret povedano ln poudarjeno, d % j« sedanji parlament le fcačeaon !n da ne bo ffopoln, dokler ne bo vapoatavljene gosposka zbornica. V tej ao bHi Še za čusa avstrijskega gospostva vi« soki plemenftaši, cerkveni dosto janstvenlkl in osebe, Id jih je i-menoval kralj. , » S Na O^rnkem je več kakor dvajset političnih strank. Nekatere le-teh nimajo nobenega > zastopstva v parlamentu. Nekatere atranke ali skupine ao označene a imeni avojih voditeljev. Poalau akr zbornica, katere člani so bili lavoljeni v mesecu juniju lani, jc aeetsvljens takole t VLADNE STRANKE: Klerikalci (mali kmetje In meManJe....... .........138 ?"I1/^« »k«Plna . , . 4 KrAfanski socialisti .......... 11 Heinrichovtt skupina ......... 2 Skupaj ie vladnih glasov .... 150 OPOZICIJA: Skupina Andrassy-Prledcrich.. 13 Hallerjevs skupina Vaisoiiyijcva sk Rassc Msll va stranka Neodvlsnetl . . . Narodni delavci Agrsrski socialisti ........... i Socialni demokratje ..........25 Iji-.n impiaa i, 4% J *i4«. >i\vijcvs^sk«jpiiia ......... krnel]«-- 18-IK -KosMltho Skupna opozicija Divjaki........... ŽC ncudlo^cn sedet Cela zbornica ..........245 Iz zgornjega seznama je raa vidno, da je poslanska zbornica v roki krščanskih msllh kmetov ln ineAčunov ali klerlkaleev. Ta stranka je sestavljena Iz raznih starih strank. Veleposestniki so V tej stranki. V njej narekuje politiko stsra madžarska veleposestniška oligarhija. 1 Med manjšimi političnimi strankami, ki podpirajo sedanjo vlado, jc Wolfova skupina proti eemlteka, krščanski sodni isti so klerikalna katoliška stranka, a v Heinrichovi skupini pa so velo trgovci. Največja opoaleljska stranka, aoclal-demokratje, nominalno pod pire drugo interneelonelo. Člani pa niao komunisti. V Združenih driavah ali na Angležkem bi tako atranko prej prištevali* med 'delaveke atranke\ kakor pa apcialiatom. Ta atranke ae poto-»u.jo aa vapoetavitev habeburžke rodbine ter zahteva vzpoatavltov poprejžnjlfa ogrskih mej. Znebiti je to nsjbolj Šovinistična stranka, kar jih je v Evropi, koder*je io vinizem najmočnejši. Hellerjeva ekupina podpira Habeburžanc. Tudi je proti-aamit-ska. Volilna pravica je nominalno spložna. Ker pa je volitev ponekod po mestih — tajna, a ls po deželi Javna, imajo vedno ari-stokrat je kontrolo ob volltvsh v rokah. Po osmih mesecih fašizma. Osem meseeev je kar so fsšistl na vladi. Do Vlad? eo prišli deloma potom svoje oktobrske ko-reogrefične lažlrc volite i jej1'i delo-me valed konstltuelouelno opravičene intervencije kralja. Faži. atovaka oktobrska laži revolucija je povzročila s por med^ tedanjo vlado, ki jI je načelovel Faete, in med kraljem. Govorilo se je, de kralj nI hotel odobriti sklepa tedanje vlade, ki je bila že dela svojim organom nalogo naj ae so* peretevijo fsšistovsksmu punta in nsj sretlrejo vse fešiatovske vodje. Vladin sklep je ostal brez kraljevega podpise S Faete je dcmiaionirel. Po običejnem po-svstovenju z nsčelniki demokratičnih atrank, ki ao vsi odklonil! sestavo nove vlade, je krelj po-klical k sebi poalanea Muasolini-ja in mn dal nalogo naj nove vle-do aeetavi en. ki je nelogo sprejel In jo iavršil. i I« tege slrdJ, de ni ves, ker tako redi pogestoius trde fašisti, da js nemreš njihove vlada izšle kot sod njihova revolucije in da M je more amstreti rsdi tege kot r« volne iona mo vlado. Mi aieer ne veam kaj ki ae bilo zgodilo ako bi hil kralj t>otrdU sklep Facteve vlade la tndl nečem« razpravljati e vprašanju ali bi bili državni organi tak sklep izvršili aH ne. lleteli amo le ugotoviti dejftvo, da ie prišlo da fešl»t«v*ke vle* rsdi navadnega -kraljevskega po-»redovenje in da je MuaaoliaJje' ve miafatrfetvo ravno tako malo s), niš revolucionarno kakor ae hls eae, ki ao jim naše Uveli Pse* te. Beaomi, OlolitU. Nlttl ia dragi načelniki »eVenahib demokre tšafk l''ilo. Jta so aaaedli ministrske stolčke. "Kralju so prisegli^ u danost in svostoboj parlament ao al* oer ponižali in mu vaell formalno tiate pravice, kj se jih ni posluževal nikdar, odpravili pa ga niso. In nlijutjo nobenega namena ga odpraviti, ker je Muaaollnljeva ♦leda pravkar Izdelala načrt vo-lilne reforme, po kateri ae nadeja dobiti v parlament večino avojih poslaacfv, ki bodo imeli nalogo odobriti vso vladne predloge in ho imel tako avet iluzijo, da je Italija demokratična drŽava v kateri ylada volja parlamenta. (Tudi Stambulijeki ai jo s posebno volilno prsvleo sagotovil ve člno v bolgarskem parlamentu pa ni redi tega imenoval svoje vlade "revolucionarno vlade". To, da so fašisti nadomestili uradnike na visokih političnih odgovornih mesti^ n svojimi zaupnimi ljud mi, ni alo posebnega in nič revo-luciongrncgs, ker so delalo tako vae prejšnje vlade ln delajo tako vlade vseh drŽav. Fašisti ao hoteli postati vlada. Ker niao mogli doaečl tega potom parlamenta ln v parlameutu ker jo bilo njihovo aaatopatvo pre pičlo, so 4 poalušill puntarsklh sredstev. Posrešllo se jim je, da so uspeli iu sedaj vlsdsjo. Vladajo ps tako, da je joj. V osmih meae cih avoje vlade so pokazali edino epoaobnoet v tem, da ao od vzeli proletariatu vsako svobodo ln ga ponižali ns nivo brezprav nega sužnja. Za časa njihove vlade je izgubil proletarlat skoro vae one moralno ln gmotne pridobitve do katerih je prišel tekom več desetletnega boja. Osemurni delavnik je skoro odpravljen mezde ao ss zniŽslo do akrajnost ln brospoaelnoat se je pomnožile Btrokovuim organizacijam je one mogoleno, da bi uapešno branile avoje Člane in delavstvo sploh pred požrešnostjo kapitalistov ln agrarcfcv. Politični shodi šo pre povedani in izhajanje proletar-^HFlaaopisja' otežkočeno. Po-tlsči)! so torej delavsko gibsnje sploh in to je edini uspeh faži-stovske laži revolucije. Drugo je ostalo pri starem, ali se je tudi iz metanskega ateližča In U stališča nar. koristi poalabšalo. Ko je Musaolinl stopil na vlado, je obljubil, da bo v teku treh mesecev podvojil vrednoat italijanske lire. fta&es, po osmih mesecih njegove vlade, Je vredna lira manj kot j« bila vredna za čass najšibkejših vlad. Obljubil je epMnO blago-stanje in ni dal drugega raeun va-likp povodnji govorane, ki so prestrašile zunanjo In nottanjo javnost ln odvzele njegevl vladi in fašist o vekom u gibanju še tiato malo resnosti, ki jo js spošetks imel s. Posebne vežnoati je tudi dejetvo, da si fašieti niso snsli pridobiti zaupanja niti v .meščanskih krogih, katerim služijo n-deno in keterim so žrtvovali ble-gost s nje vaege italljanakega pre-letariata. Danes po osmih meso-cih. ko so na vladi, so fešUti še vedno prlailjenl vladati s nasilnimi sredstvi la udsjetvovati z nasiljem ovoj tekozvanl program, o katerem ne ve še nihče, kaj hoče doaešl in kam hošsr priti. Vte« pil ao si v glavo, da moraje doee Či ravneveeje v državnem finsuč-nem proračunu. Tege niso še do-segli ln ne bodo dosegli ekorevno žrtvujejo temu avojem u malomeščanskemu stremljenju M stanje in življenje ogromne veči-ne Italjeaakege ljudstva. Odpravili ao redarje M, da bodo s tem prihranili mnogo denarja, pe ao pomnožili število oroiiiikaf in so aataaoviU avojo narodno mllieo aa katere Žrtvujejo ogromne vso-ie. KapovmlaJi so dobo miru, trdeč, ds nisseje nobenega nemens ae spuščati v vojna puetolovstva. Pa ao podprli Francijo ob aačetko njen«?« pobila v Poru h rje la Iz Trii»"!»■ «nirH-lhajajo skoro vs#)[ dan vesti o bojih, o krvavih bojih, ki SO odigravajo ne peššenih arabskih lieh mad rsdn«. Italijan ako vojsk« ia nerednimi arabskimi revoiafioaeraimi četemi. Id ae bor* m,svobodo svoje deasevfoe kekor »o se se a jo borili vojski evroptfclb aerodav. V < «rmh me^eih svoje vlad« en torij doeegli fašisti Še a 0. 40T W. »Ur St.. SeHagfMŠ, IU.. MarM« asum0i«r. a»« ara, oki«. pr«a n. vu.r, «•. en. niz. mu«.. M« TmtUU, k«i oa. Hsnš*rt«avUU, Pa., 414 W. N*r it. 8»Hn«fiol4. IU. BOLNIŠKI ODSSKi OSREONJk OKROAJEi BU.N.vtk, leaT-OS Sa. Uw*šaU Av. ti nu* N.vtk, leeT-oa s«. Uw«A Cki«*a«, uf VZHODNO okrout, Jmmmh AmbfkU, Ro« aaa. Mm«, Km, Pa« ]L Jah« Gr^.lJ, 14SSI P«*Mr Ava., Clavalai Ayan žalar, Raa 104, Graa«, Kaa«., aa J»l Mas Mar«. Bas I OS, Rukl, Miaa., as savankaaaaš. Mik. t«c*l. 8443 S. Wla«k.iur Si., Marrar, Ulah, Jaka GraAalJ, 14881 P< fcjuo« žalar. Bo. »04. I hUrc. L^aa tati. R lik. 2vC.l. 546J S. W»r Nadzorni odbori pr.4i.4aik, sesa w. saik st.. ^ ....... i Sli Frank Z. it a, Stmr.k, ftaoo Prassar Ave.. Clsvalaa«l, Om WUIts» Združitveni odbori PrW»»4alhi Fraai AlaA, 8184 Sa. Crawfar4 Ava., Cklss««, IU. Joik. Ovaa, 8888 W. U4lk S«.. Ckl.a«a. IU. Ja«. 8kak, 8404 Orisa Cl., CUvalanJ, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. P. J. Kara, 8888 Si. Clalr Av.. Clsvalaaš, O. pozor!—Kara«paašaa«a s gl. eškaratkt, M «l«Uja v glavsem »vode, sa v ril takalsi ^^SBfck JMI^^^^^a s^aaaa jpasBa a^* Pr.4«*ilniktva S. N. P. J., 8887-80 Sa. Lavašala Av.., Cklaao«. IU. VSE ZADEVE ROLN18KE PODPORE SE NASl.OVEi BalaMka tej« aUiva s. N. T. J., 8887-88 Sa. L»wa4ata Ava., Ckl«««., 111. -j«---- šala A, DENARNE POŠIUATVE IN STVARI. M sa tlisja jI. Isvvlavalaaes ra ia J«4aete vakla s* aaslavai TajaUtva S. N. P. J., 1887-88 Sa. Lawm< Av«.. CkUafa. lil. « VSE ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI se MŠttJaja a« nastavi Rlagsjalltva S. N. P. J., 8887-88 Sa. Ugašala Ave., CUaage, IU. ,'V«e astššžftinilBBajm^Rmaašii V al- Isvfiavalaaas ftJkara sa ssj paiUJaJa Praak Zaltsa, freassšalka aašsaraaaa a4kara. šlgar aaslav Je afar.J. Vsi arlalvl aa fl. parata! ašsak se naj paliljaj. aa aaclavi Jaka Uašsr* W.«d, 407 W. Har Mm Sprlaeflslš. Iti. '"JIM 4apl«l la dragi spisi, aasaanlU. aglasl. paralelna'la »plak vse har fm vsvaslsst»»ll*«»_|*J»<»««.«»J ss palllja aa aa slavi "Pr*iv«U", 8887*80 Le trajal« Ava., CkUsio, lil. ake atrankf so bile potisnjene ob strsn in so prepustile tallzmu prosto polje. Meščanska demokracija ao je odrekla evojemu po-slenstvu in jc dala M^uaaollnljevi vladi polne'moč v denarnih in vaeh drugih zadevah. Italijanaki parlament ja komaj še karikatura ln ga MusaoHnijcva vlada n} še raspustlla morda le zato, da ge ame amellti in n\u groziti ter ga delati odgovornega oelo za poulične apore med fešleti ln pripadniki drugih strank. -■f Kljub vsem svojim nouanehom v notranji In sonanjl politiki, kljub dejstvu, da morajo fašiatl nastopati. a nasiljem prt vaeh občinskih volitvah, ako hočejo doaečl smešne uspehe, kljub temu, da 1-mejo proti sebi veliko večino i* t albanskega naroda ls vseh krogov prebivslstvs, da jim no sau-pajo ne proletsrlat ne finančniki, ki juh temu se smatrsjo za gospo-darjs v državi In nastopsjo kot taki proti vacm. ki a« nočajo u-kloniti njihovi volji ln ki nočejo jim priznati onih sposobnosti, ki jih dejansko nimajo. Osem mesecev faiistovske vlada ae pokazalo celemu svetu kam labko zabrede narod, ki laroči absolutno polno moč, nad vso drža* vo enemu človek* In kaj ae godi z narodom, ki ne zna ločiti resnega in neresnega ln ki splavdira prvemu, ki Kita s koreografiji-ml sredstvi In demagoikimi na« stopi valllti svojo osebnost. Fa-listi tvorijo v Italiji strsoko, ki je aa vlado nsjmšnj sposobna. K-| dlnl njen uspeh je in bo reakcija proti protietaristu. Na tem polju so fašisti doms ln so v svojem elementu. To bi bilo nekaj ako bi taks reskeijs ksj za legi s Zaleže pe ne nll kakorkoli Je m, da trpi pri njej proletarii. Bodočnost bo pokszala. i še je-snejšl luči, kako ss je buržeesije motila, ko je mislile de se jI bo posrečilo 8 fslizmom udušiti za vedno voako proletarsko gibanje In kako ae fašlsem moti, kadar mlati, da bo smel dolgo vrate let samoobJaatno vladati nad narodom, ki je vajeo evobode ia ki svobodo rabi, ker j/bres nje ne* mogoč vsek razvoj io vssk ne prašek. - "Dslo". pro, ker da se drugače aadtifti. — Prepir pnstsne vedm» večji in pokličejo zato sprevodnika. "Umre m," mu pripoveduje debeluhar-ea, "če ao okna odprta, kajti vsled prepiha mo aadene kap." H "Zadušim ae," vakllktio suhsč, "Če so okns odprta I" — Spre-vodnik miall ln ugiba ter pregovarja. toda na najde lahodat fs. daj pravi nek potnik aledečai 44Najprej odprimo okna in debo-luhereo zadene kap. Potom sa-prlmo okna ln suaač se aaduši. Ko bosu oba mrtva, bomo imeli mlp iu stvar ji rsšena.M Med pgtniki v železniškem ka- C| ju ae vnams oster prepir. De I la dama zahteva, da aa okna se-pro, kar Ji prepih *kod»iM ih gospod pe zahteve, da sa okns od- H IlOHNBONOVA ZMAOA »0 m HUDJRUgniMVIAD. (Nadaljevanje s prve stPRtti.) uaravnoat, da bo smagal Johnson s 40,IKK) glasovi večine. Kepubliksncl prosijo boga, da bi jUn dal lepo vreme. Zakaj v takem »Išaju bodo ostali kmetje, rajši na polju, kakor ps ill na vo-lišče. Johneonovl pristsšl pa aa zanašajo na splošno razpoloženje po državi ter so uverjcnl, da zmaga 4 jih kandidat M Preus je unagal v tekmi sa go*1 vernersko službo lansko Mo,, •Tohnsona je porsr.ll * malo večino 14.000 glasov. Ali oh Isti priliki je hll poalsn km.Vko-delav-ski kandidat dr. IIeu.-lk MMp-ste a d v zvezni ssn|U porasivšl r#» piihllknnskege kandidata Franka Kelloga s ogromno vešlno 90,000 glasov. Kakor je soditi pe Izjavah, podanih od atrani vssh treh strank, upajo vel trije kandldstje na BBiifo,' Načelnik republikanskega volilnega komiteja Charltt R. Adams ja dejal i "Kakor ves kaže, je pričakovati velik« vdelelbo, In v takem slučaju bo Izvoljen fover-ner Praua." Načelnik kmečko delavakega o-arednjsga volilnega odaeka J javil, da bo Johnson porasli Pran* »i « 4f),fNK) gtaaovl večine. Tudi ia tabora demokrateka«a kandidata prljeke glaa, ki govori 0 ('srle/jevl zrasgl. Kolovodje njegove volilne kampanje napo vaduJejo4 da bo smagal 8 28,000 glasovi veČine o, Do kaklk SO govornikov Is dragih dršav je prHio v Ifjnne-soto pomaget kandidatu lastne stranke a govori in poBtllnlaH spletkami. Med njimi ao sveaai "natorji la govrrnerjl. VABILO NA PLESNO VESELICO BBRVi PiMK^ -Jjjff. —; društvo "vihar" v dunlo, pa. v soboto dna 21. iuUK tM. Začetek veaclica to€»o ob • UH tvočer VSTOPNINA ae aMŠha SO«, teashe prešlo vsespalas. ■ kaSe tovrstne ge4he ki aehava ho sa vsa. U |rin« h»4e vM«lraa«ke prsefarlHJene, postil. naSa sebe- vaJcr, vsM ^ OOOORf » . . . . življenje (A+r.) Lev Tolstoj: Rodbinska sreča. Prvi dal. eji bi ss Dalje.) ^ "Zinite vendar doli, — ds se ne ranite!" velel sil je; "A popravite »i lase, aro, lesko izgledate 1" v "Zakaj se tsko pretverjof Zakaj mi bule napraviti ieloetf" po mislils sem si v nevolji. In v Um trenutku prevzela me js želje, spraviti ga ie enkrat v zapreko in ekusiti na njem svoje ttotf. *'Ne, aama hočem trgati M-nje," dejala sem prijela se z obc-ms rokama nsjblilje veje, popcls se ns zid in poprej, nego me je mogel zadržati, skočila doli k njc- " Ksklos neumnosi polen Js te!" dejsl Je vnovič zarodevll, toda to pot me je njegova zadrega ni več veselila, marveč plalils. BiU sem soma v zsdregi in aem zsrudels ter izogibsje se mu, nisem znals, ksj bi govorils; začela ssm trgati črešnje, ksterih nisem imela kam deveti, Otočila sem si U ker ko-ssU in bsls sem se; zdelo se ml Je, da sem napravila slab vtis nsnj ter se na veke ponižala v njegovih očeh. , Molčala sva obs ln obema je bilo Ulko. 6e le Sofija naju relila tega mučnega pololsjs, ki ja prinesla ključ. Dolgo poUm nisva nič govortta in oba svs se obračala k Hofiji. Končno smo se vrnili vsi h Kstrl, ki nss je zogo-tavljals, da ni spaU, marveč vse slilsla ip umirila sem se nekoliko, s on js zopet poskulal, govoriti s svojim nsvsdnlm očetovskim gls-: som. živo sem ss spominjala roz-f govora, ki smo ga irneli prid nekolikimi dnevi. Katra je tudi jeU dokazovati, da je molu ložje ljubiti ln Izpovedati ljubezen, nego leni. J . "Mo* more reči, da ljubi, a le-na — ae,*' je dejala. "Ali meni ae zdi, da todi mol ne mote in ne sms povedsti, ds ljubi," rekel js on. "Sekaj ne?" vprslsla sem. "ZsU, ker to nikdar ne bo lati-na . . , Kakovo novo čudo pa je fudi, ako človek ljubi f Kakor de j, bi hot4 s tp izpovedjo Hng vs ksj provzročiti. Da — ljubiti f . . K#kor bi ae v tem trenutku, ko to -- ' izgovori, moralo zgoditi navadnega ... da, kakag imele prikaasti čuda ia ua nebu, ali bi jeli pokati Upovi. Meni se zdi." dodal je, "da ljudje, ki svečsno trde'Ljubim vss,' bodisi, ali varajo sami aebe, ol| kar je ie huje, — varajo dru^ g f," ' "A kako naj pozna žena, da je ljubljena, oko ae ji to, ne rečet" vprašala jo Katro. "Tega ne vem," odgovoril je. "Vsak človek se izralg na svoj način in ljubezen, oko se enkrst začuti, najde oi le izraz. Kadar čitam romane, predstavljam a! /m i raj, kako je morelo izgledati !" < Bkrelskega sli Alfreds, ki J« rekel: 'Jez te ljubim, Leonoral' misleč, da se i tem zgodi nekej nenavadnega; ali to se gi zgodilo ni na njej, niti njem t iste oči, isti nos in vse je isu." ; že tskrat sem začutiU, da jo v Uj šali tudi nekaj ozbiljnosti, ki se je tikala mene. Toda Katra ni dopuičela, da bi se kdo norčeval i junaki romanov. "Vi ate vedno čuden človek!" ga je zavrnila. "Povejte mi res-nico, ali Io niste nik > —-imjffnifff_'Hnla M; J-O K aiP- i* " . mi aru t-; kv ^ (Delje.) To, se ji js zdelo, mu mora pissti; nima pravlae, molčati na to njegovo vprašanje. In edino to mu je plssls, ničesar drugega. Ničeoar o srbi, nlkdar. Mič očitanj, ali ttnll tolažbe ne. No-bene hude, a tudi nobene dobro beoede ne. "Ml-miea pojde v šolo. Rsjko jo zdrav." "Mimica oe g veseljem uči čiUtl in pisati. Rajko jo trden in Živahen." "Učiteljico zelo hvali Mimieo, Rajko '<. ae dobro razvija, večji jo in močnejši kakor drugi otroci njegovih let." Toke vesti mu jo ploala v pismu. Le par stsv-kov \ ne le j, por vrstic. In samo jo odneoU pismo v mesto, da ne bi vedela domača goopodična na pošti, de mu piše.! Štela Je meseee moževega »oporo, o no brl-dok način. Se toliko let, io toliko meoeeev, ~ io toliko časa mira pred nJim. — to ji Je pomenila njegova ječa. &e toliko čooo vornootl pred novo aromoto, novim atrahom, novimi akrbml . . . ftc domisliti al nI upaU, kaj bo potem ... Koneem drugega leU jI jo plael, do nI pooeb-no adrev, da košljo. AH to le toko^illiiBili., O lavno Je plool o neki muhi v pioorni. Ploal je. do ima ananko, prijateljleo muho, kl stanuje v tU-tem kotu »ud pečjo In je še vaa mlada in šivahna. kakor da bi bil avguat ln ne december. Da Je člato navadna Šibka muho. bolj drobna ko debele, in da Jo veeela ter prijazno. Vedno prihaja k nJemu na mizo, kjer piše. lani po papirjih. Isprehaje se gor ln dol ln ves pogleds, vae preišče. Nič oo ga na boji, kar na roko mu sede. Včooih, kadar je posebno raepoaajeno, go malo draži, na noa mu «ede, pe ne glavo, žgečka ga. aitnari mu. Ali ona dobro ve. da jI no naredi ničeoar hudega. Malo jo od podi proč, mulo jo prestraši { aH ono le ve, kaj te pomeni, da jI ne preti pri njegovi mizi nobena nevarnost. Kmalu ee zopet vrne, sede ne drobtl-ne .kl Jih Ime vedno sa njo pripravljene, da ne bi poginila od glada. Prav Ijnbeoniva in diekret-no muho jo. Tiho, nič ne brenH. In aelo svests, ndana Je. Nikogar drugega ne oblaknje, aamo njega. Ve. da M ss jI dmgje prav lahko prlpe-tUo kaj neprijetnega 1'levtli bi jo in ubili Pri "J*m Je po aa varnem Rnkrat Jo podlo v tinto, uko Je bila nerodna. AH on jo Jo rešil Šo e prave« I*asu, na pivnik jo je položil, da so je poauii-la. Xbol oe K do ao jo morda prehlodlla hi umr-l aakaj drugega dne je nI bilo dolgo n, ns i/, pregled, šo Io popoldne je spet priletela pogledat. Prav imenitna muka jo ln on Jo Ima aelo rad. Tilda jo rozumeU, do je tiaploal te hiotorije jPV r <11*J, zaprt Jr, v ječ, oedi, kaznovan jo ae zlo-• ? »ramotne obleko kesajeneov. U ao poče go U obleko no koši po vsem tcleeo kakor m Živ ogenj. Ničesar ne piše o kosanju, o bridkih, prsčutih nočeh, o obupu, o žalosti, ki jo trpi, o sramni i. pod katero ae zvija ... O muhi piže . . . Ne spominja se s kosanjem v srcu tlsUga dne pred Božičem, takrat pred dvema letoma, ko so ga orožniki odpeljali izpred oči njegovih nedolžnih^ otrok ... NIČ no obeta za bodočnost, da bo delal, da ae potrudi, si ustvsriti novo Življenje, ds se nikdar več ne doUkne' kart in vina. . . Samo o muhi piše ♦ . . p , • ; ^ ■ • •• Vendar mu je že o božičnih praznikih odgo-H voriU. Pisala ma Jc, kej oia delale otroka, kako •ta sc igrata, -^ prvič js v pismu omenil« tudi njegs samega. Naj ao sglaoi pri sdrovniku zavo- J da in naj ga proai zdravila, če kašlja . ,. Popolnoma nič roano ni Smatrala one njegove vcati; zapisala je ta svet aamo Uko iz nekega tajnega, ne-priznanega usmiljenja, da reče por beoed. Zato, ker je bil nepioal tisto poveat o muhi. ki sc je MloH dotaknila njenega srca in ga ganila, čeprav al jo tajila to sama pred eeboj. O pustu je dobilo debelo uradno pismo, de ji je mož umrl; do je iupl jetiko, do pa nI mnog<> trpel t v ječi oo je vedel voorao in je bil zaradi avojega veaelega temperamenta priljubljen pri vaoh; val so ga Imeli rodi, tudi pazniki, jjftuhov-nik, sdravnik, eolo ura> In delajo vae, de hi bil bolj veeel in bi »o bolj KA js Uns napolaila roloto, jo vstela In šla preti kuhinji rslevUa ee je pri Tfoll In ro|S otroka, kako aa IgMUi "Velika sta le, kvaU Bogu. gaapo} * prihodnjič.) staM pri klavirju !n jela jo poljut)- Ijati, ali kako>{ hitro ae je vrnil, >< lila aem oe zopet reonobno, če udi sem komaj samogU dušiti smeh. "Kaj se je zgodilo danes I njo?" povprašala ga je Katra. < Ali on ni odgovarjal, marveč v Ie neprestano nasmeha val, kaj) j vedel je, kaj se jo zgodilo z me Glejta, kaka lepa noč!" rekel je i/, salona, uatavivši ae meri i Ki konovimi vrsti, ki vodijo na vrt. (Dalje prihodnjič.) f _ w Dojenje deteta. aja trrba posvetovati ae z njkom. f _ . . „ ' % t Ako fe dete doj) manj kot po J^tkni D dan, utegne dogoditi se, da se količina materin- -a m le-] l^i zmanjša. Ako se dftetu hoče vc hrane, naj ae mu prida je pravilno pripravljenega kravjega mleka, posebno ako iaae v?č kot sedem mesecev. oddelek FLIS.) Jfcienje avojega deteta je naj ljub&i čin, ki ga mati nfore oprav Ijatf. Dojenje preokrbuje dete ne le z najboljšo brano, ampak ga obvaruje tudi od mnogih bolezni, kakršne go poletne slabosti, nc-prebava io tuberkuloza. Dogna-no je, da izmed vsakih sto otrok, ki sc hrsnijo potom stekleničke, umre 25 v prvem letu, dočijn izmed onih, ki sorhranljo z materinim mlekom, le šest odsto umre v istem razdobju. x J Skoraj vsaka mati more dojiti svoje dete tekom prvih treh ali štirih mesecev njegovega Življenja, in ako ga more dojiti deset mesecev, tem boljše jc za deU. Tre&a ja da si ms^cre zapomni jo eno dejstvo, namreč: Ako mati tekom prvih tednov nima zadosti mleks, to no pomenjs, ds ga ns bo imela kasneje. Dostikrat se dogaja, da Be z dojenjem po veča količina mleka. Drugo tudi važno dejstvo je, da morajo matere dojiti dete v rednih prosled kifc> y Ako dete nc dobiva zadosti mleka od matere, naj se pomanj-kljaj nadopolni e pravilno pripravljenim kravjim mlekom, ali na vsak način naj to odloči zdrav nik. Dogaja ae, da je pomanjkanje materinega mleka le začasno, in se dotok mleka moro povečati a skrbnim prizadevanjem. Duševni mir je potreben za doječo mater. Idealno bi bilo, da no bi mati imela nikakih skrbi in da ne bi opravljala nikakega dela, ki provzrošujc utrujenost. Mati naj zavliva polno avoje običajno bra nc. Tekom Itirilndvajactih ur bi ona morala popiti najmanj dva kvanta tekočine. Ob vročem vremenu ae ta količina more poveča tt Preveč jesti pa ni umestno ni ti potrebno. Skoraj edina bolezen, ki mate ri prepoveduje dojenje svojega deteta, je tuberkuloza. Bledoat, nervoznost, utrujenost in boleči-ns na hrbtu niso zadostni vzroki zs oddojenje, ali v*Ukih slučajih je umestno, do se mati po tuje z zdravnikom. ■Umestno je, da se msteri kor mogoče olsjša dojenje in se ji nudi prilika sa odpoMtok. Dete naj doji vsske tri sli štiri ure, kakor peč dete zahteva. — Dognalo se. je, ds je primerne la udobno, ds mati. doji dete v sledečih presledkih tekom 24 ur: ob 0. in 9. zjutraj, opoldne, potem ob 6, 9 ali 10 zvečer. Kasneje se lahko opustiti to zadnje dojenje. Ako želi ie zmanjšati dojenje, tedaj naj mati doji voake štiri ure, namreč ob 6 in 10 zjutraj, ob 2, 6 In 10 zvečer. V od-morili pa naj mati daje drvt. tu ah lojeno zavrelo vode, posebno v poletnih dneh. f:I ■pravilno je, da os dete odvadi od dojenja po prvem lčtu. Boljlc je oddojiti dete po leti kot v spomladi V vsakem slučaju pa naj se dete ne oddoji takoj, marveč treba postopoma zamenjavali doje nje a kravjim.mlekom. Uko da dojenje z materinim t mlekom prestane popolnoma po par tednih. |Nevarno je oddojiti naenkrat, ako je dete premlade, In v takem slo- na krajih, koder je besnsls vojns. Koliko neoreč je ie pretrpelo pre bivalstvo v teh krajih, bodisi prt obdelovanju zemlje, v katerih le-||*na mnogih mestih zakopuno raznovrstno smrtonosno orožje, bodisi'vsled neprevidnega ravna njo s poslednjim. Dne 23. junija se je v Komnu pripetUo sliČna nesrečo. Dva dečka iz te vaai brat*. .Danijel in A-lek$auder Umek, sUra 11 odnosno 115 let, sta našla v nekem gozdiču blizu vasi nerazpočeno grana-rto, ki je ležala sapušČena tam med raznim vojnim materialom. Pobrala «U jo ter jo nesla domov, kjer sta hotela odtrgati bakren o-broč od nje. Na dvorišču blizu hiše sU dečka rtem namenom začela tolči po granati, ne da bi ju kdo izmed domaČih videl ter preprečil to nevarno opravilo. Zgodilo se je, kar je bilo neizogibno; granata se je pri prvih udarcih razpočila s strašnem pokom in mala neprevidneža sta obležaU vsa razmesarjena v luži krvi. Pok je privabil na kraj nesreče mnogo vaščanov, ki so ob pogledu na razmesarjena truplia vstrmell groze. Danijel jo Imef veliko itrno na čelu, segajoče v možgane ter dru go številno poSkodbe. Aleksander je bil ves razmesarjen po obličju Trpol Jo no sciotiki o lodju.A čali «e biiiUU |Z PRIMORJA. v i P¥ ITr 8trašna nameča z granato v varjala aakonoTi" Komnu. — Ncštevilne ao žrtve, ki ---- - - —- M' uii' ,: j jih žanje vojni material zapuictm k ti seji z dobrimi in pr ter je imel Ittotako' mnogo poškodb na drugih delih teleaa. ■ k*" r »v ' ' ' feii Ljudje so ranjenca prenesli v huo ln nekdo je hitel obvestiti o-rožnike o dogodku. Poslednji so telefonirali na rešilno postajo pO zdravniško pomoč. Čez pičlo u-ro jo prišel* Od tu na lice mesu zdravnik rešilne postaje, ki jc ranjena dečka za sflo obvezal ter ju dal'nato z automobilom reiil-nc poatajc prepeljati v tukajšnjo mestno bolnišnico. Tam so zdrsv-niki spoznali stanje Aleksandra (Jmcka za smrtno nevarno. Rane, ki jih je zadobil Danijel Umek niso Uko nevsrne; okreval bo v približno 20 dneh, toda najbrž bo izgubil desno oko.. Oba dečka sts bila iprejota v kirt^rgični odde- MBIHHHllHi^HB AU šalil mati pravilno pisat in Čftat angleško? Narodi si "Slo-7onsko-anglaško slovnico", katero je izdala in ima na prodaj Književna matica 8. M. P. J. je razvidno iz pisem, ki sen stučsjno dobil v moje roke, se i najhitreje nahaja nekje' v f Yorku. Ako po ono aama čits vrstice in je pripravljena meni otroke, jo ne bodem nic nadlegoval, jaz pridem sam otroke, kjer ao. Frank Gor P. O. Crucible, Ps. U |ZA KUHANJE PIVA J DOMA ^droie^^ne^oskSuS prepričajte, da Jo doma prt ni kuhani vedno le najbolj« in nojeo-nejši. Dobiti Jo Udi zbirko sodov, steklenic In raznih lonecv, Itd. Ml vam doitavimo naročilo po polti, točno v vao kraja. v < 'Grocerijam. aladšlčarjam In v prodajalne želetnirv damo primaren popust pri večjih naročilih. PiJitc po informacije na: FRANK OGLAR,B ■ 0401 Supariar CI.T.Und O. IZVBgTMA PRILIKA aat em, OHIOAOU. s. >-SMMjsasi Prodam hišo a ^petimi lotaral, Stalo garažo in kokošnjak, v hiši je mrzla ln topU voda, kopališče, električna razsvetljava in telefon. hišo prodam kravo, golobe in 150 perutnino. Cena za vse je $5000. Posestvo ee nahaja pet blo-kov od Krdzie avo. kare na 55. plače. Ugodna prilika v Hrvatsko-slovenski koloniji. Vprašajto pri lastniku: John Brdar, 8611 W. 56. Plače, Ckieago, 10. Telefon R»-public 361. (Adt.) Naznanilol sc Delničarja veuske zadružne J)r(>auj J Cononuugh, Pa., d« M na šest-mesečna saje, na kl na^aaan vook delničar tel ■Jl^Ml^bode imeli vsak deUWr pojaaniti srojT ■W|HRKIta bodoča I Hjll II iji bodenio | ljšati naša auja članstva. Vaak delnic ur naj, : i ' "K' ^ kor. ,PIošntJ Oruge. Osebnost ima odj fte^Mfc« tega podjetja j P h prošlost, ker šestih letih trdega dela in |g iManek. stoji zadruga nfl in zdravi podlagi, kar pa I lf povsem zasluga odboru | ampak je to delo eolidarnosiil «a članstvs. Torej sko želtjJ ber nopredek še nadalje jc ■ no od vos.bratje delničarji, ! Inošlevilno vdeležite s ..j, mogote rešiti vae važnej^ p! me, za ponoa in korist nuše ake zadružne AtganizačijeJ Seja ss vrš| v julija, t. L ob drugi uri pop v dvorani druitva 8v. AL Frank Pushnik, Ujnik. (Adv.jJ j 'iT TT Farma na prodi Proda ko 54 akrov farma, 31 pšenice, 12% akra ovsa, 6 ■ koruza, 1 aker krompirja, 3 ajd^ 1500 komadov vaajH zelja, 11 akrov sena in ostal« dober pašnik s studenčno ti 60. bu&ljev, koruze, 50 bul | 10 bufi. ajde, 200 kokoii, 3 krti eno tele, 2 konja, 19 prašičev bra št) i sobna hiša s plinom dob ra voda, klet, vrt in razno I no drevje, fttalf in vse pot« orodje in stroji. Prentog v 11 lji. Pet minut koda do mesto višje-Šole, dve milji od posta* milj od Butler City, 40milj PitUburglia, Pa. Farma se pre >z vsem ali pa brez pohištvs in I V agentov. Kdor želi kupiti to sestvo naj piše na naslov: Knima, Weat gunburj, Ps. ler Co.) m.. ( ROJAKI POZOSI ' ," 1 1 ■ • | $10.00 nsgrade dam onemo, mi prvi naznani sedanje bivati moje žene Marije Gorišek iz U cible, Pa. Dne 4. junija tli jc pustila in neznano kam iz lo, s seboj je vzels hčerko nijo, stsro 10 let ln Alojzija, starega tri leta. A meni je pa i KtiU Še ostsle štiri otroke, jo le rsdl otrok, ker nemaram, bi sc jim godiU krivies. V koli f y': «w sakisar™- france ... lafavett1 la savoib fahis....... ----4.S*. It, »P * 10. It 0*» sofsaai M gL mrUf-9 IINCH LlM t as Marta Darten Str*«. ie asoo» umi "** Y — NA KRVAVIH POLJANAH Jo laso knjigo, katero Jo spisal Ivmi Matlttt In v kateri aa» pvoOsUvt|a groaoia ovotovne vojno II OoHeije. a Dobfrrf Sa. o tlrotak«fo gorovja, od SpoospoiMV, »v. Gabrijela po do ** vo. In »otonšoa popis dogodjaj^ Skooaska— planteakogo 9*1* 94 prvega do aodnjogo dno. Knjiga vmbmh Udi raaoa tnum aliko U življenja vojakov lo cIviMolov oa tes svttovoo vojn* r^airi jo U nekaj, kar jo ia^dao aaaimivo U bi moralo *»«> ka kila. ZmU m odlaUJto Umvo« aoročHo knjiga lokaj. s • I.M. o * rodna Jo v rooaki v,liko veš. PoW oa pri ** pisatelja oa noolovu: FRANK MATlCfC, Cktcago,