Stav. 49.
Poštnina plačana v gotovini«
V Ljubljani dne 3. decembra 1924.
Leto XXXVII.
Uhaja viako ir.do ob 6 z|utra|. - Cena 38 Oia za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. - Posamezna Itevilka 1 Din. — V interatoeai delu vsaka drobna vrstica ali nio prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se poiiljajo Uredništvu Domoljuba, narečnina, reklamacije In inierati pa Upravotltv« Demo ljub a, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
»SLOVESNO IZJAVLJAMO, DA BOMO 6LI VSI KOT EN M02 NA VOLIŠČE, DA POKAŽEMO SVOJE POPOLNO RAZUMEVANJE ZA NAŠO VELIKO SLOVENSKO POLITIČNO IN KULTURNO ZADEVO, ZA SLOVENSKO SAMOSTOJNOST!«
To je bila kakor slovesna prisega vseh mož in fantov iz kranjske okolice na shodu v Kranju dne 2. decembra.
Slovenci! Branimo svojo domovino pred janičarji, iškarijoti in tatovi!
Vabilo na občni zbor jugoslovanske kmetske zveze.
Dne 15. decembra 1924 bo v Rokodelskem ilomu, Komenskega ulica 12 v Ljubljani popoldne ob 3.
redni letni občni ibor Jugoslovanske kmetske zve »o
z dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo tajništva.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Referat dr. Fr. Kulovca.
5.	Slučajnosti.
Vse okrajne kmetske zveze in podružnice prosimo, da v zmislu pravil in poslovnika pošljejo na občni zbor svoje zastopnike.
Za načelstvo J. K. Z.
Ivan Brodar,
t, č. načelnik.
l)r. Jakob Mohor iS, t. č. tajnik.
Zvišani davki.
Poglejmo koliko je resnice na kričanju onih, ki iščejo danes glavno orožje proti SLS v dokazovanju, da je naša stranka kriva velikim davkom, ki so se počeli baš za dobo našo vlade tirjati po Sloveniji. Da so naklada danes velike davke slovenskemu kmetu in obrtniku, o tem nikdo ne dvomi, a vprašanje je, katera vlada je to zaukazala in odredila. Kako se davki terjajo in kateri davki se naložijo za vsako leto, to določa poseben zakon, ki je skle-
njen z večino parlamenta in ima podpis kralja, in to je vsakoletni državni proračun. Za našo državo 7elja sedaj oni proračun, ki je stopil v veljavo s 1. aprilom 1924 in bo v veljavi do 1. aprila 1925. V marcu 1924, ko se je proračun sprejel in podpisal, pa je bil na vladi Pašič, ne pa Jugoslovanski klub, odnosno SLS.
Naši poslanci so po cele dneve in enkrat celo noč z vsemi dovoljenimi sredstvi zavirali sedanji proračun, ker vsebuje velike krivice, osobito za Slovenijo. Poslanci SLS so tako krepko nastopali ob znani ob-strukciji, da so vsi drugi priznali, da je naj pogumne jši nastop v oni znani seji, ki je brez prestanka trajala nad 36 ur, pokazal baš Jugoslovanski klub. Končno je pa bil proračun vendarle sprejet, ker so imeli radikali večino, a hrvatski poslanci takrat še niso bili v Belgradu. Jugoslovanski klub in Davidovič kot tudi Spaho so tako ostro protestirali proti sedanjim davkom, da so se celo odstranili iz zbornice, ko se je glasovalo glede proračuna. S tem so hoteli pobiti vsak najmanjši sum, da so kaj krivi na sedanjem proračunu.
S prvim aprilom je tedaj stopil v veljavo sedanji proračun. Kralj ga je podpisal še isti dan, ko je bil zglasovan proračun, in sedaj ga sploh nikdo ne more spremeniti do 1. aprila 1925. Vlada Davidovica pa je prišla na krmilo zadnjega julija in jo ostala do 18. oktobra. Kakšno zvezo je mogla tedaj Davidovičeva vlada imeti s tem proračunom?! Da so pa baš v avgustu prišli nakazani davki, osobito zloglasna dohodnina, je pa razlog v tem, da se vsako loto ne glede, kdo je na vladi, napove davek v februarju, v juliju in avgustu se pa predpiše. Isto je bilo letos!
Res je, da so demokratski uradniki nalašč večji davek po nekaterih glavarstvih predpisali, to pa zato, ker so s temi hoteli dati orožje liberalcem, ki bi naj udarili po naši vladi, češ, ta je kriva, da so taki davki! Proti takim nasilnežem je pa naša vlada sama nastopila s tem, da je v mnogih slučajih ustregla našim poslancem. V čem se je ustreglo? Prvič v tem, da se je rok za priziv mnogim, ki so ga bih zamudili, podaljšal. Nadalje v tem, da se je plačevanje dohodnine razdelil na več ro-
kov in se tudi v prav mnogih »lučajih odi ložil do rešitve priziva.
Prav izdaten uspeh pa se je dosegel s tem, da se je uporabila pri dohodnini od posekanega lesa važna olajšava. To sa pravi: vsota, izkupijena za les, se razdeli na 6 delov. Nato se od vsakega dela posebej računa dohodnina, seveda šestkrat in ne naenkrat od cele vsote. N. pr. Če jo kmet prodal lesa za 60.000 Din, se ne predpiše od 60.000 Din, marveč od 10.000 po šestkrat. Ali je v tem kaj olajšave? O. je, pa še precejšnja. Dohodnina je progresiven davek, to se pravi, čim višja je vsota dohodkov, tem večji je procent dohodninskega davka. Dohodnino je vpeljala a\M strijska vlada. Določeno je bilo, da kdor ima 1600 K dohodkov, počne plačevati dohodnino, in sicer od 1600 K do 1700 je bilol 13 K 60 v, od 1700—1800 je bilo 15 K 20 v, tako je šlo vedno višje in višje, tako ja bilo od 10.000 K že 273 K, od 60.000 K že nad 3000 K. Če vzamemo torej gornji slučaj, bi kmet za 60.000 K posekanega lesa plačal čiste dohodnine 3.000 K. Po olal-šavi pa, ki jo je dosegel Jugoslovanski klubi in dovolila Davidovičeva vlada, pa bi pla« čal 6 krat od 10.000 K, to je 6 krat 278 = 1638 K. Je torej za polovico manjši nego! od celih 60.000 K.

NILO »GAZELA" ODTEHTA
PO [SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
vse manjvredne, cenejie Izdelke. DOBITE GA9V VSAKI TRGOVIN'-
Tako se je neki vdovi iz kočevskega okraja predpisala dohodnina od posekanega lesa do 21. 000 Din. Po intervenciji poslanca pa se je priznala ženski ugodnost člena 13. in se ji znižal davek za 9000 Din, kar ni mala vsota za kmeta. Pomniti moramo namreč, da se na dohodnino nanašajo že drugi davki, to je 30 odstot. pri-bitek in invalidni davek. Če je dohodnina torej manjša, je manjši tudi pribitek in manjši tudi invalidni davek, ki je istotako progresiven davek kot dohodnina. Označena ugodnost je dovoljena kmetom, pa le do gotove vsote. S tem se je mnogim kmetom zdatno pomagalo. To je tedaj naredba pod našo vlado. Doslej so imele vse vlade član 13, vlad štejemo baš trinajst, a nikdo ga ni hotel kmetom priznati.
Ponovno so slov. poslanci posredovali pri fin. delegaciji in pri ministru glede previsoko odmerjene dohodnine. Zagotovilo se je, da se ob priliki, ko se bodo reševali prizivi, skušalo to in ono popraviti.
Nastopil pa je Jug. klub če z raznimi predlogi glede davkov, ki bi se bili upoštevali pri novem proračunu. Predvsem se je zahtevalo, da se dvigne vsota, od katero se začne plačevati dohodninski davek. Minister je bil Ee pristal na 60.000 K, zahteva kluba poslancev SLS je bila 80.000 K, dočim je sedaj 20.000 K. Silno važno je tudi to, dna bi se bila spremenila letnica.. Kaj je pa to? Povedali smo že zgoraj, da je dohodnina toli višja, čim višja je svota dohodkov. Pri 1600 K je 13 K60 v. Pri vsoti 14.000 K, ki je približno 9 krat večja kot 1600 K, davek ni samo 9 krat višji, temveč 32 krat, t. j. 428 K. Pasičev minister Stoja-dinovič, ki je Slovenijo pritisnil, kjer je mogel, je vedno držal staro lestvico.. A poslanci SLS so zahtevali, da se i ta spremeni v tem oziru, da počne prva vsota, od katere se dehodnina predpisuje tudi z najmanjšim zneskom glede davka, ne pa da bi vzel za 20.000 K ono dohodnino kot prej, ko se je začel računati dohodninski davek z 1600 K dohodkov. Obenem se seveda spremeni vse v dinarje, kar bi zopet zdatno spremenilo ves rezultat. Ko bi bil tak način dohodninskega davka sprejet, potem bi se bil v Sloveniji oddahnil kmet, obrtnik in 6rednji trgovec. In to je hotela uzakoniti naša vlada. Baš zaradi tega, ker je naša vlada hotela olajšati davčno breme v Sloveniji, so se velesrbski politiki vrgli nanjo in jo onemogočili. Zato pa vsi, ki polagajo novi vladi pri volitvah, so največji škodljivci Slovenije. Predvsem seveda klika okrog Žerjava. Vse zabavljice proti SLS padejo nazaj na naše nasprotnike, ki se ne zavedajo, kaj delajo, ko podpirajo največje sovražnike Slovencev. Dajte ob volitvah zopet moč SLS, pa boste videli, kako bodo davčni čeki drugače govorili, ko bo sprejet nov proračun predvsem dohod-Treba pa tudi časa vladi, da zvrši svoj program. Zato pa na delo ob volitvah, kajti ona stranka, ki bo prišla na krmilo, bo tudi takoj delala proračun za nadaljno dobol Če pa kdo govori, da je vlada, v kateri so bili poslanci SLS, zvišala davke Sloveniji, povej mu, da je slepar, če ni slepar, je pa tepec, v vsakem slučaju pa svari poštene ljudi pred njim in ogni se gal
Slovenski republikanei v hrvatskem jarmu.
2erjav in Prepeluh — sorodni dnSi.
Slovenci imamo vedno kake ljudi, ki mislijo, da morajo vleči tujčev voz. Dva posebna zgleda, kako nekateri silijo pod tuj jarem, sta Žerjav in Prepeluh. Prvi vleče z vsemi silami srbski voz, drugi napenja vse sile, da bi pretegnil hrvatska kola preko hrvatske meje na Slovensko. Oba sta složna v tem, da služita tujcu.
To je povedal dr. Korošec v nedeljo 23. novembra o Prepeluhu in o njegovem suženjskem mišljenju nasproti Hrvatom. Popolnoma pravilno je označil voditelj SLS take ljudi kot narodne izdajalce. Prepelu-ha je ta resnica zelo zabolela in naredil je, kar naredi užaljen šolar. Z velikim zmerjanjem je proglasil dr. Korošca, ki noče s Prepeluhom skupaj vleči Hadičevega voza, — za izdajalca. Možakar misli, da je s tem sam sebe opral, če je malo pozmerjal. Toda slovenski kmet in delavec nista tako nespametna, da bi hotela radi Prepeluha pod hrvatski jarem. Stiskanja od strani tujcev imamo že dovolj.
Prepeluhova nedolžnost in Koroščevi grehi.
Več točk našteva Prepeluh, da jih je zagrešil dr. Korošec. On namreč doslej še ni imel prilike, napraviti kak greh, zato brezskrbno žvižga v Radičevi kletki. Mi bi na dolgo zabavljanje v teh točkah tole vprašali:
1.	Ali je g. Prepeluh kaj odprl usta, ko je Narodno Vječe v Zagrebu sklepalo o uiedinjenju s kraljevino Srbijo? Čemu je takrat molčal? Ali ni socialistična stranka, katere duševni voditelj je bil Prepeluh, takrat istotako glasovala za ujedinjenje in Bicer po svojem zastopniku Kristanu. Zakaj je Prepeluh takrat molčal?
2.	Mož, ki z Žerjavom vozi voz tujcev po slovenskih tleh, izjavlja, da je dr. Korošec moral podpisati rapalsko pogodbo, ki je izročila primorske Slovence Italiji. Prizna, da je Korošec moral to narediti, da se izognemo Se hujšim nesrečam, pa ga vseeno napada. Poštenjak pa taki
3.	Imeli smo že priliko pokazati slovenskemu ljudstvu Prepeluha kot moža, ki rad dejstva zavija po svoje. Ob neki priliki je dr. Korošec izjavil v narodni skupščini, da slovenski poslanci razumejo srbski zapisnik, ki se je prebral in da ga torej ni treba po slovensko ponavljati. V »Slovenskem republikancu« pa sedaj beremo strašen očitek, da je dr. Korošec »pred vsem svetom« izjavil, da slovenski jezik v Belgradu in v parlamentu nima kaj iskati. Tako poskuša Radičev varovanec imeti Slovence za norca. Ali ima Prepeluh, ki nas hoče izročiti Hrvatom, sploh še pravico govoriti o pravicah slovenskega jezika.
4.	Dalje trdi, da Korošec za Koroško se mezinca ni ganil, on pa da je o Koroški še celo nekaj zapisal in podpisal. — Slovenskim Korošcem bi bilo najbrž veliko več pomagano kakor s podpisom, če bi junaški g. Prepeluh takrat peljal nekaj svojih Hrvatov Korošcem na pomoč, ali pa bi sam šel na Koroško in tamkaj »gibale. Izza plota metati kamenje je silno lahka stvar.
B. Tudi v poslednji točki možakar 8ara sebe pohvali. To mora, saj je vendar kandidat in se bori za mandat po Radičevi mi-losti! Pravi, da je Korošec bil svoj čas zagrizen centralist, on pa, da je bil za staro deželno avtonomijo. — Pozabil je seveda ta svoj stavek dokazati. Za tak dokaz je zmanjkalo korajže. Mi pa vemo, da hočemo samostojno Slovenijo, ne samo kak stari deželni zbor.
Te kamne je zagnal Prepeluh na dr. Korošca in SLS. Vsak izmed teh kamnov pa je temeljito zgrešil svoj cilj. Krogljice zavednih Slovencev, ki nočejo pod noben jarem, tudi pod hrvatskega ne, pa 8. februarja ne bodo zgrešile svojega cilja. Takrat bo ta mož spoznal, da zastonj vlače Radi-čev voz.
Ravnaj se po lastnih besedah.
Takole je zapisano v »Slovenskem republikancu«: »Politik, čigar načela so premagana, se mora umakniti ali začasno ali pa za vedno. Tega pa slovenski ljudje še ne vedo in to je žalostno.« — K tem silno resničnim besedam si dovoljujemo dostaviti sledeče: Radičev pomagač v sedanjem volilnem boju proti Slovencem g. Prepeluh je bil socialdemokrat. Tega ne more tajiti in izbrisati s svojega čela. Z znanim socialističnim ministrom Ante Kristanom sta se skupaj pehala za socialdemokratsko stranko na Slovenskem. Danes pa nastopa g. Prepeluh spet v novi obleki. Padel je na kolena pred g. Radfčem in ponižno poljubil njegovo zastavo. Ker vemo, da se prepričanje ne da v par mesecih izpremeniti kar meni nič tebi nič, zato tudi vemo, da ni poljubil Radičeve republikanske zastave iz srčnega prepričanja, ampak iz želje, da pride do mandata. Poznamo iz sveteca pisma nekoga, ki je tudi iz želje po dobička poljubljal brez srčnega prepričanja. Njegovo ime imenuje zgodovina samo z zaničevanjem.
Kamor pride z novo zastavo, ga vprašajte, če je še socialdemokrat. Stavite mu vprašanje, kako da je zapustil svojega prejšnjega komandanta g. Kristana? Ali smatra, da so njegova prejšnja načela premagana ali jih je samo zato zapustil, ker nova bolje kažejo? Mi gospodu, ki tako obrača plašč po vetru, svetujemo, naj prebere, kaj je napisal njegov lastni list o politiku, čigar načela so premagana. Dostavili bi samo, naj se tisti ljudje, ki slečejo prepričanje kot srajco samo radi mandata, umaknejo ne Ie začasno, ampak za vedno.
Porotni prstani
14 kar. zlato 6 kar. zlato amerlk. dubl«
vedno v zalogi
r. čuden
LJubljana, PieSernova i Selanburgova 7
d Naročnina na »Domoljuba« bo zna-fiala za prihodnje leto enako kot letos: 38 dinarjev za celo leto za one posamezne naročnike, ki prejemajo časopis naravnost na svoj naslov. — Za skupne naročnike, ki prejemajo časopis pri poverjeniku, je določena cena na 36 Din. Ta znižana cena bo napotila še mnogo dosedanjih posameznih naročnikov, da se zglase pri po-verjeništvih in tam naroče svojega »Domoljuba« in to tem raje, ker jim list preje pride v roke. Za tako skupno prejemanje zadošča, da se jih zbere 5 ali 10 in si naroče »Domoljuba« na en naslov. Seveda je to treba upravi pravočasno naznaniti, da se ustavi pošiljanje na posamezne naslove. Posamezni naročniki naj pošiljajo naročnino naravnost upravi po priloženih položnicah, skupni odjemalci pa naj izročajo naročnino naravnost samo poverjeniku dotičnega kraja. — Za kraje izven naše države znaša celoletna naročnina radi višje poštnine Din 60.— (15 lir ali 1 dolar). Za pošiljanje naročnine prilagamo danes položnice za vse naročnike v Jugoslaviji, Češkoslovaški, v Avstriji in Italiji. Naročniki v drugih državah naj pa pošiljajo naročnino na način, ki se jim zdi najbolj primeren. — K siklepu vabimo ponovno vse dosedanje cenjene naročnike, da ostanete zvesti svojemu »Domoljubu« tudi v njegovem 37. letu in mu s tem pripomorete do vsestranskega napredka. Somišljeniki na delo/ — Uprava »Domoljuba«.
d Pazite na položnice! V današnji številki prejme vsak posamezni naročnik položnico za obnovitev naročnine na »Domoljuba« za leto 1925. Najbolje stori vsak, da Jo takoj izpolni s svojim natančnim naslonom in z denarjem vred (38 Din) odda na domači pošti. Čimprej se to delo opravi, tem bolj si vsak zagotovi redno prejemanje Usta in olajša novoletno delo pri upravi. Če se položnica komu pokvari, naj po dopisnici zahteva novo, da ne bo treba poši-3jati naročnine po dragih nakaznicah.
d Posvečenje novega škofa. V nedeljo je bfl v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani posvečen za škofa lazarist č. g. dr. Janez fcrnidovec. Novi škof je bil rojen leta 1873. v Ajdovcu na Dolenjskem, je bil nekaj časa kaplan v Vipavi in Idriji, nato pa je šel študirat in po dovršenih študijah je postal ravnatelj novo ustanovljene knezoškofijske gimnazije.v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je »odil zavod 14 let. Nato je šel k lazaristom, letos pa je bil imenovan za škofa v Skop-lju, v najjužnejši škofiji naše države. Je to misijonska škofija, silno razsežna. Ondotni katoličani so po večini Albanci, deloma pa Srbi. Novi škof, ki je znan po svoji apostolski gorečnosti, je pretekli pondeljek zapustil Slovenijo ter se preko Belgrada podal na svoje novo mesto.
d Predrznost liberalnega učitelja. Liberalni učitelji so dobili korajžo. Začeli so yihteti svoje protikrščansko kopje, zakaj Bobro vedo, da Žerjavu najbolj s tem ustre-Žojo, da lopnejo po stvari, ki ima zvezo s
krščanstvom. Šolski vodja v Šmarju pod Ljubljano je prepovedal Orlice. Orlovska organizacija je krščanska in zahteva od svojih članov v prvi vrsti krščanskega življenja — zato proč z njo! Pač pa so otroci povsod lahko sokoli, pri katerih imajo prvo besedo najzagrizenejši brezverci. Da ta prepoved ni niti piškavega oreha vredna, je jasno. Zato bodo otroci še naprej telovadili in se vzgajali pri orličih in noben liberalni učitelj ne bo komandiral našim vernim staršem, da otroka ne smejo pošiljati v krščansko družbo.
d Živela pravica! Iz ječe so izpustili načelnika Orjune, inž. Kranjca, ki je poleti vodil orjunce v Trbovlje, kjer so njegovi junaki po nedolžnem pobili nekaj ljudi, mučili in ustrelili rudarja Fakina ter zažgali Delavski dom. Ves čas je državno pravdništvo zbiralo gradivo in na podlagi nabranega gradiva Kranjca dalo zapreti. Dne 4. decembra bi se imela vršiti porotna obravnava, kjer bi prišla na dan vsa orjun-ska grozodejstva, namesto tega pa je vlada ukazala Kranjca in vse druge orjunce iz-pustti, obravnava pa se ne bo vršila. Zakaj Kranjca potrebujejo državni tatovi pri volitvah ... Ali je še kak Slovenec, ki bi se mu to početje ne gabilo do dna? G. Baltič pa pišejo Slovencem pismo: ni nasilja, ni krivice, ne nepostavnost, temveč povsod
red, zakon, pravica.....
d O. veliki župan pišejo, da ni nasilja. V istem času, ko so g. župan pisali to pastirsko pismo prav nič lahkovernim Slovencem, je vlada protipostavno upokojila vodjo agrarne reforme v Sloveniji, g. Ma-siča, ki je bil miren, izboren in na vse strani priljubljen uradnik. G. Masič je šele 10 let v službi, mlad mož — a je moral v pokoj, da je naredil prostor nekemu Zerja-vovcu. Davkoplačevalci imajo namreč dovolj denarja, da lahko tudi mladim in dela-zmožnim ljudem plačujejo pokojnino. Gospod Baltic, nasilja ni!!
d Popravek velikega župana. Veliki župan ljubljanski, ki so v Sloveniji za Pa-šiča, so poslali »Slovencu« popravek: ni res, da denar, ki bi se moral porabiti za armado, za ceste, za izboljšanja položaja urad-ništva... daje vlada 'na razpolago Lazi Markoviču za podkupovanje volivcev.« Gospod veliki župan imajo pa za vsak slučaj pripravljen v jvoji miznici hujši popravek, ki se glasi: ni res, da daje vlada denar davkoplačevalcev za podkupovanje volivcev in oboroževanje nasilnih band, res pa je, da bo vse to stotine milijone, ki jih bodo razsipale vladne stranke za volitve, prinesel sv. Miklavž, veliki patron g. Pašiča.
d Invalidi. Invalidom je celo kralj obljubil, da bo invalidski zakon rešen. Pa se ni zgodilo, ker so skupščino, preden je sploh začela delati, razgnali. In sedaj hodijo invalidi k vladi, naj jim pomaga Toda vlada izjavlja, da nima denarja. Zakaj g. veliki župan Baltič so napisali Slovencem, torej tudi invalidom, pismo, da je denar za »ceste« in za »armado«. Ej, ej, mi dobro
poznamo te »ceste« in tisto »armado«, za katero je dovolj denarja.
d Vse somišljenike po deželi, ki so prejeli v razprodajo koledar Jugoslovanske Kmetske zveze prosimo, da ga hitro razpeeajo ali pa vrnejo. Le izvodi, ki jih sedaj prejmemo vrnjene, morejo še priti pravočasno v razprodajo. Pravtako prosimo, da čimpreje napravijo obračun.
d Koledarja Jugoslovanske Kmetske zvezo nimamo več v zalogi. Nekateri somišljeniki, ki so ga prejeli, ga niso doslej ne plačali ne vmili. Opozarjamo, da moramo stroške v tiskarni in knjigoveznici kmalu poravnati. Prosimo torej, napravite čimprej obračun, oziroma nerazpečane izvoda vrnite. Prepozno vrnjeni izvodi so za na« lahko brez vrednosti. — Tajništvo JugosfJ Kmetske zveze.
d Silno lepe so letošnje knjige Družbe sv. Mohorja. Vidi se vešča roka novega urednika g. pisatelja in župnika Finžgarja. Koledar je kakor šmarno okinčan ženim Vsako stran mesecev krasi lepa umetniška! dvobarvna naslovna slika, črke so posebno slovesne, pomenljivi reki, zgodovinski spomini — to ti je lice letošnjih mesecev. VJ vsebinskem delu pa najdeš toliko poučnega gradiva, da si bodo čitatelji znatno razširili svojo obzorje, če vse to prebero in premih slijo. Prava šola za odrasle ta Koledar. Poleg koledarja je izšel tudi poljudno in za-r nimivo pisan življenjepis velikih aposto-j lov sv. Petra in Pavla, kar bo vsakdo čitaj z velikim užitkom. Krasna povest Carski, sel je izšla v drugem delu — to je bodo, veseli naši ruski in sibirski vojni popotniki — inž. Turk pa je spisal za našega kmeta velepomembno knjigo Travništvo.1 Fant, mož —ne v ostarijo, kjer je izgub« na vse strani — temveč te knjige v roko,' pa si nalagaš kapital.
d Študentje štrajkajo. Pribičevič je n», zagrebški univerzi kar na lepem upokojil več profesorjev, ki niso bili njegovega mis-I ljenja. Študentje so zato sklenili, da 5 dnf1 ne pridejo v šolo ter so pozvali na štrajkf tudi ljubljansko in belgrajsko univerzo.
d Amerikansko pismo. (Dalje.) Tretja naselbina je v Collinwoodu, severnoza-hodno od sv. Vida. Izmed treh je ta najmanjša. Imajo zidano cerkev, ki je izmea slovenskih cerkva najlepša. Prejšnji žup-i nik Škur se je zadnja leta svojega službovanja zelo trudil, da je cerkev prenovil, dal jo je poslikati in tudi mnogo drugih novih reči je napravil. Cerkev je posvečena Mariji vnebovzeti. Spodaj pod cerkvijo je lep samostan, v katerem imajo šolo angleške nune — uršulinke. Naj ob tej priliki malo spregovorim o učiteljicah v Ameriki. Na javnih kot katoliških šolah učijo le ženske, seveda izvzeti moramo javne višje in visoke šole in pa latinske škofovske šole in semenišča. Po javnih šolah so državno izprašano učiteljice, ki nO smejo biti omožene. Po katoliških normal-
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke
A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10. njivo alt travnik. Ca ne boS podpisal, n« dobil
nih šolah so pa nune ali kakor jih v Ameriki nazivljejo sestre. Teh sester je zelo zelo veliko tukaj. Kongregacij in redov, iz katerih prihajajo, je skoro brez števila. V Clevelandu uče največ sestre Notre Dame, dominikanke, neke vrste Frančiškanke, sestre sv. Jožefa, božje Ljubezni, uršulinke in ena posebna vrsta poljskih sester. Največ je sester Notre Dame, ki imajo materno hišo v Clevelandu, a glavni samostan z glavno prednico je na Nemškem, zato pa te sestre znajo večina vse nemško. Pravične so te sestre in zato skrbijo za naraščaj od vsake narodnosti, pri katerih so učiteljice. Tako je pri Sv. Vidu več sester, ki znajo slovensko in te učijo male otroke v 1. in 2. razredu tudi slovensko in da bi ti slišal, kako otroci v cerkvi lepo slovensko molijo. Dominikanke v Nevvburgu tudi skrbijo zato, da Blovenska dekleta vstopajo v njihov samostan in ta pozneje pridejo kot učiteljice nazaj domov. A te že niso tako vnete za slovenski jezik kot pri Sv. Vidu, ampak delujejo na to, da bodo otroci se polagoma poamerikanili. Posledica tega bo, da otroci od sedanjih otrok ne bodo znali nič več slovensko.
Uršulinke v Collinwoodu 6o pa pristne Irke ali pa Amerikanke, ki se za slovenski jezik nič ne brigajo. Vprav zato je pa večina teh otrok popolnoma zavrgla materni jezik. Ker je to storila, je postala bolj slaba in ni lepega obnašanja in majhne ma-nire. Kolikorkrat sem šel popoldne, baš ko je šola minila, mimo šole v Nevvburgu in Clevelandu, so me vselej otroci pozdravljali, a če sem bil pa v Collinwoodu, me noben otrok ni pogledal razun otroci mojih prijateljev, ki so mi pomagali v Ameriko. Prav tako so se usuli iz katoliške šole kot otroci iz javnih šol, kričali so in leteli po cestah, da si bil v nevarnosti kot pred drvečimi avtomobili. Iz tega sledi: Dokler otroci slovenskih staršev ne zaničujejo materinega jezika in ga govore še sem in tja, toliko časa ohranijo pristno slovensko lepo maniro, če pa se ne brigajo nič za slovenski jezik, izgube popolnoma slovenski značaj in postanejo surovL Sedaj uvidite, katere sestre v teh treh cle-velandskih naselbinah so najboljše — uršulinke v Collinvvoodu so večina same vzrok, da so otroci taki.
d Dr. Opekovih govorov nadaljna knji-ga, »Z g o d b e o č 1 o v e k u«, izide kmalu po Novem letu. Obravnava v 20 govorih prevažna vprašanja za orientacijo življenja in bo zlasti prikladno berilo za postni čas. Opozarjamo nanjo že zdaj, obenem pa priporočamo za Miklavževa in novoletna darila doslej izišle Opekove govore, ki so jih naši in hrvaški listi vseskoz laskavo ocenjevali in ne samo duhovnikom, marveč tudi laikom vneto priporočali. Dobivajo se v Prodajalni K. T. D. (H. Ničmanovi) po naslednjih cenah: Brez vere 6 Din, Za resnico 10 Din, O dveh grehih 12 Din, Začetek in konec 16 Din, Velika skrivnost 18 Din, O ljubezni 16 Din, Kam greš? 10 Din, Vstajenje duše 28 Din, Mesto na gori 18 Din. Po pošti vsaka knjiga 1.50 Din več.
d 3 metre visok sneg so dobili v minulem tednu v Romuniji. Ustavljen je malone ves železniški promet in glavno mesto Bu-
karešt je prenapolnjeno tujcev, ki ne morejo odpotovati.
d Največji predor v Jugoslaviji prično graditi na progi Sarajevo—Gruž pri Ivan-planini. Dolg bo predor okoli 5 in pol kilometrov ter so stroški zanj proračunjeni na okolu 100 milijonov dinarjev. Delo bo trajalo tri leta.
d Vosfila ii Francije. Sprejmite na tisoče najlepših pozdravov od nas Slovencev it Francije. Voščimo vesele božične praznike in v novem letu obilne sreče ter blagoslova vsem slovenskim fan-tom, dekletom in vsem bralcem Domoljuba I — Anton Zakrajšek, Anton Meglen, Franc Hren, Ivan Marolt, Jožef Marolt, Vrdel Vinko, Anton Tralar, Ivan Zekol, Ivan Lindič, Franc GaČnik.
d Voščilo if mrile Kanado (Severna Amerika). Minilo je ie nekaj mesecev, odkar smo se poslovili od 6vojih dragih. Spomini, ki se n m vzbujajo po rojstni gomili, nam ne dajo miru, da se tudi mi ozremo na svoje ljube starie, brate in sestre ob času, ko se bližajo božični prazniki, ob ka-lerili so bodo ninopi veselili. Nekaj jih bo pa tudi vmes, ki se bodo spominjali nas, ki smo jih zapustili in se podali v daljnjo tujino. Zato tudi mi kličemo vsem znancem, prijateljem in rojakom Sirom domovine, posebno pa našim dragim: Vesele božične praznike in srečno novo leto I — Andrej Mele, Jožef Ponikvar, Andrej IlerSič iz Cerknice pri Rakeku; Janez Mihelčič, Anion Knafel, Anton Kraje iz Grahovega pri Cerknici; Jožef Skrlj, Janez Hren Bezuljak pri Cerknici; Franc Popek Begunje pri Cerknici; Franc Otoničar, Podslivnicn nad Cerknico; Anton Primšar, Dolenja vas pri Cerknici in Kan'l Koprivec iz Predgrada. Ivan Nosan, vas Vin-ce pri Sodražici.
d Sodražica. Dne 27. novembra je preminul v Zamostcu Ivan C v a r, posestnik. Bil je,mož značaj, zvest pristaš SLS in dolgoleten naročnik Domoljuba. N. v m. p.l
d V Selcih smo na sv. Katarine dan pokopali Marijo Bešter iz Jamnika nad Kropo, daleč naokrog poznano Mohorjevo mater. Rila je izvrstna gospodinja in dobra mati. Položili smo jo v grob poleg dr. Krekove matere. Počivaj v miru!
d Smrtno se jo ponesrečil minuli petek v Melju pri Mariboru sin sprevodnika Mlinariča. Na potu proti domu mu je izpo-drsnilo. Padci je tako nesrečno na glavo, da je po preteku ene ure umrl.
d 13 letna deklica zgorela. V mestu Imotski v Dalmaciji je 24. novembra pri štedilniku zgorela deklica Ljubica Furlan. Zbog silne burje, ki je one dni pihala po raznih krajih Dalmacije, je plamen z vso silo švignil iz štedilnika in vnel obleko deklici, ki ie v silnih mukah umrla.
d Ubila ga jo električna žica. Minule dni se je v Skoplju smrtno ponesrečil krojač Jančevič. Peljal je na trg voz zelja. Na nekem mestu se je hipoma utrgala električna žica in ubila konja. Voznik ni vedel, kaj je vzrok, da sta konja padla, in se je dotaknil odtrgane žice. Bil je tudi on hipoma mrtev.
d Smrtna nesreča na železnici. V nedeljo, dne 23. novembra je pri Višnji gori (v smeri proti Stični blizu prve čuvajnice na ovinku) povozil popoldanski vlak ob pol treh 60 letno Marijo Markovič iz Vira št. 36 pri Stični. Nesrečna žena je bila v neki hiši onstran proge na obisku. Ko je odhajala proti domu, je morala preko tira. V tistem hipu je privozil izza ovinka osebni vlak, ki jo je podrl in železni bat jo je sunil v glavo s tako silo, da je odletela daleč naprej proti čuvajnici. Vlak so ustavili. Zdravnik dr. Jenko iz Št. Vida, ki se je vozil v vlaku, je konstatiral smrt. Bila je tudi drugače precej poškodovana. Zapušča
moža in 4 otroke, ki so že preskrbljeni Odpeljali so jo na njen dom.
d Smrtna nesreča slovenskega rudarja t Franciji. V premogokopu Merlebachu jo slovenski rudar Rudolf Kovač, ki je prišel iz Trbovelj, z dvema svojima tovarišema delal prehod skozi debelo plast premoga. Nenadoma se je utrgal orjaški blok premoga v teži 3000 kg in se zavalil na Kovača. Potrebovali so celo uro, preden so nesrečneža dobili izpod premoga, a žal že mrtvega, kajti križ mu je popolnoma zlomilo. Ponesrečni je bil 41 let star in oče dveh otrok.	R. S.
d Mrtvo žensko trnplo so potegnili minuli četrtek iz Drave pri Sv. Lovrencu na Pohorju. V truplu, ki je že razpadalo, so spoznali posestnico Partovo iz Mute, ki jo pogrešajo od 8. oktobra.
d Avto povzročil smrtno nesrečo. 18-letni kmečki sin Rade Andelič iz Vognja pri Slavonski Mitrovici je vozil z njive koruzna stebla. Na potu ga je srečal avtomobil. Mesto da bi bil šofer s počasno, tiho vožnjo prešel obloženi kmečki voz, je med brliz-gom piščaike drvil mimo z vso naglico. Konja sta se splašila, Rade je padel z voza in si — zlomil tilnik.
d čujte, kaj žganje dela! Kmeta Kovač in Vargovic iz Budrovca v Slavoniji sta si bila prav dobra prijatelja. Te dni je šel kovač s prijateljevim vozom v gozd. Proti pričakovanju Be je izredno dolgo zamudil v gozdu. Prijatelj mu je šel s sekiro na rami naproti. Med potoma se je ustavil v vsaki krčmi in se pošteno opiL Poano zvečer se srečata. In glej: popolno opit je ležal Kovač na naloženem vozu. Oba pijanca sta se — menda prvič v življenju — sprla in Vargovic je s sekiro udaril po prijateljevem obrazu. Kovačev krik jo hipoma streznil Vargoviča in mesto domov je nesrečnik zapeljal voz s prijateljem pred bolnico. Ra- . njenec bržkone v kratkem podlež« rani.
d Avtomobil se je prevrnil. Dne 2. decembra zjutraj okoli šeste ure je vozil avtomobil precej potnikov iz Železnikov v Školjo Loko. Po bregu pod Studenom nad Selcami pa je avtomobil, ker mu je odpovedala zavora, zavozil po bregu in se par-krat prekucnil. Šofer in še dva dniga so pravočasno poskakali iz avtomobila. Pri padcu se je težje ponesrečil g. Tone Kr-žišnik, katerega so dali v sv. olje, več oseb pa je lahko poškodovanih. Avtomobil se je popolnoma razbil.
d Vagon je gorel. 30. novembra je pri brzovlalku, ki je vozil iz Maribora proti Ptuju, začel goreti zadnji vagon, ki je bil poln potnikov. Strojevodja ni opazil ognja, zato je z nezmanjšano brzino vozil dalja Šele, ko je sprevodnik potegnil za zasilno zavoro, se je vlak ustavil in so ogenj pogasili.
d Orjunci so napadli v Ljubljani nekega Hrvata ter ga z noži obdelali. Hrvat je bil zato najbrž aretiran.
d Orjunee obsojen. Ko so orjunci ubili več nedolžnih oseb v Trbovljah ter mučili in ustrelili rudarja Fakina, so se v Ljubljani spravili tudi v stanovanje dr. Le-meža, kjer sc razbili vso opravo. Pri tem ie bilo ukradenih tudi 400 Din. Pred sodiščem sta bila zalo obsojena orjunee Anton Hro-vatin in njegovo dekle orjunka Javorniko-va, ki je služila pri Lemeževih,
d Se en obsojen orjunec. Binkoštno eoboto bo napadli orjunski pretepači, med katerimi se je nahajal sam predsednik or-juncev Kranjc, mirne goste v neki kavarni v Ljubljani. Ko so jih dotični tožili, so pa ti »junaki« skušali vse lepo utajiti, poklicali so še orjunske priče na pomoč, a vse 6kupaj ni nič pomagalo. Obsojen je bil tajnik orjuncev, akad. iz Dalmacije Galzigna na 150 Din kazni ali dva dni zapora in na povračilo vseh stroškov, tako da bo ta pretep dobro pomnil. Predsednik crjuncev inž. Kranjc pa še pride na vrsto.
d Sodišča se je bala neka pred kratkim iz umobolnice došla oseba v Mariboru. Foli"ija je morala s silo udreti v njeno stanovanje in jo z rešilnim vozom odpeljati na sodnijo. Po zaslišanju j© po3tala revica zopet cisto mirna.
d Naročajte »Občinsko upravo«! Izšla je zadnja številka prvega letnika Občinske uprave«, ki je glasilo »Županske zveze za Slovenijo«. Občinska uprava« je prinašala prvovrstne strokovne članke o vseh panogah uprave. Že prvi letnik je prinesel nebroj sestavkov, v katerih so čitatelji našli nasvete o davčnih, vojaških, domovinskih, cestnih, poštnih in drugih zadevah javne in občinske uprave. Neprecenljive vrednosti je »Občinska uprava* za občinske urade, župane in svetovalce, pa tudi sleherni zasebnik bo našel v »Občinski upravi« dragocene nasvete. Uredništvo je v rokah najboljših strokovnjakov tako, da se človek na ta navodila lahko brezpogojno zanese. Silno veliko ugodnosti nudi »Občinska uprava« svojim naročnikom s tem, da ima vsak naročnik pravico vprašati uredništvo za pravni nasvet r vseh zadevah. Dobi odgovor aH takoj pismeno, ali pa v naslednji števlki lista. Same en tak odgovor bi veljal pri odvetniku več kot pa znaša celoletna naročnina »Občinsko uprave«. Tukaj pa ga dobi naročnik brezplačno, lo poštnino poravna v priloženih znamkah. >>0bčinska uprava« so naroča v Jugoslovanski tiskarni, Kopitarjeva ul. 6 v Ljubljani in stano za občino letno 100 dinarjev, za posameznike pa 25 Din. Vsak napreden gospodar bi moral biti naročnik »Občinske upravo«.
VOJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje: Sem 63 let star in sem služil v bivši avstro-ogrski vojski 3 leta. Prvi sin je služil tudi polni rok, drugi 4 leta, tretji sin 3 leta. Ali ima četrti sin pravico do skrajšanega roka. — I. P. M.
Odgovor: Ako so vsi sinovi služili kot aktivni vojaki, tedaj ima zadnji Vaš sin pravico do skrajšanega roka. Če je bil potrjen na polni rok, naj vloži prošnjo, ki jo je poslati komandi voj. okrožja.
Vprašanje: Imam tri brate, ki so že ozenjeni in so nad 20 let od doma. Imam doma 68 let starega očeta, mater in tri sestre. Ali imam pravico do skrajšanega roka? F. K.
Odgovor: Ako so bili bratje vsaj pred Petimi leti od hiše popolnoma odpravljeni, kar pa je treba dokazati z uradnimi listinami, se smatrate za »prvenca« in imate Pravico do skrajšanega roka.
Ako pijei »BUDDHA« čaj. vživaš že na zemlji raji
p Pašičevi pomagači v Sloveniji. Vsa naša javnost ve, da bi že davno centralizem strt ležal na tleh, ko mu ne bi Radie s svojo večkrat naravnost noro politiko priskočil na pomoč. Tako se zdi tudi zdaj. Radič odločno odklanja enotno fronto vseh proticentralis&vuh strank, kar daje Pašiču največje upanje, da zmaga. Slovenijo hoče Radič razbiti, zato kandidira na Kranjskem Prepeluha, ki je bil najpreje socialist, potem je hodil okrog SLS, nato pa jo je zavil na hrvaško stran. Zdi se, da bomo vsled nore Radičeve politike še dolgo morali pustiti velesrbskim državnim tatovom, da nam bodo vlekli kožo s telesa.
p Proti Hrvatom. Vladne stranke se zavedajo, da bodo ostale pri volitvah v veliki manjšini, čs se bi vršile svobodno. Zato je sklenjeno, da so začne z nasilji in sicer vsestransko. Najprej bo zadelo nasilje Hrvate, ker jih je največ in se nasilje zaenkrat najbolj izplača. V ta oar\en so ponaredile vladne stranke celo vrsto raznih Ra-dičevih izjav in obvez napram ruskim bolj-ševikom. Med drugimi so ponaredili listine, v katerih se Radič obvezuje, da bo januarja izvedel v Jugoslaviji revolucijo. Na podlagi teh docela izmišljenih listin bo Radič izročen sodišču, njegova stranka pa tik pred potekom roka za vlaganje kandidatnih list razpuščena. Istotako se pripravljajo ogromna nasilja proti Slovenski ljudski stranki, ki se vladi ne zdi nevarna toliko po svojem številu, pač pa najnevarnejša po svojem vplivu na vse druge protivladne stranke in po svoji spretni politični taktiki.
p Hrvatska ljudska stranka bo povsod postavila svoje kandidate. Pri zadnjih volitvah ni dobila nobenega poslanca.
p Nerodni popravkarji. Velesrbski liberalci, ki so nas prodali in nas še prodajajo državnim tatovom, so začeli volivno agitacijo. Veliki župan pošilja popravke in izjavlja: ni res, da se oborožujejo teroristične bande, res pa je, da se ne oborožujejo. Veliki župan ima prav, zakaj te bande so že do zob oborožene in bivši minister Nastas Petrovič je črno na belem dokazal, da jih je oborožila neka višja soldaška gosposka, tudi pri nas. Dalje pravi veliki žuoan dr. Bultic: >Ni res, da se je v Sloveniji začelo z vplivanjem višje oblasti na županstva, da bi pomagala pri - olivnih goljufijah, res pa je, da se to ni začelo. V istem času pa je isti veliki župan odstavil našega župana na Jezici. K županu so namreč prišli neki ljudje ter zahtevali potrdilo, da 6o že 6 mesecev v občini. To potrdilo rabijo za vpis v volivni imenik. Župan jih ne pozna, naznanjeni mu niso bili nikdar, zato seveda potrdila ni smel dati. Zvedelo se je tudi pozneje, da so nekateri od teh žo vpisani v ljubljanski volivni imenik. Župan je bil odstavljen, go-spodiči pa so dobili potrdilo. A gospod Bal-tič so slovesno napisali in mi jim zato še bolj slovesno verjamemo: »res pa je, da se v Sloveniji ni začelo z vplivanjem višje oblasti na županstva, da bi pomagala pri volivnih goljufijah.«
p Gospod Žerjav, ne smešite se s svojimi popravki. Kdo Vam sploh še verjame v Sloveniji? Ali se spominjate na pogodbo med Vami in Ravniharjem radi ljubljanskega mandata? — In ali ni tudi Juda Iškarijot naredil najnedolžnejšega obraza, ko jo poljubil svojega Gospoda in ga prodal njegovim mučiteljem? Ne smešite se, gospod, po kraljevi milosti minister!
p Nasilje divja. G. Baltič pišejo: ni nasilja. V istem času je vlada odstavila v Zagrebu par vseučiliških profesorjev samo zato, ker so Hrvatje, med njimi znanstvenike svetovnega slovesa.
p V južni Srbiji nastopijo vse stranke, ki so proti nasilju in korupciji, enotno. Proti enotnemu nastopu je samo Radič, ki je že neštetokrat rešil Pašiča pred polomom.
p Prijateljstvo z Italijo. Znano je, da je izmed vseh evropskih držav edinole fa-šistovska Italija navdušeno za današnjo vlado v Jugoslaviji. To pa zato, ker ve, da lahko s Slovenci dela, kar hoče. In res je sedaj italijanska vlada z novimi nasilji pritisnila na Slovence. Prepovedala jim je —■ predstave v slovenskem jeziku. V plačilo zato je naša vlada sklenila, da gre naša kraljeva dvojica slovesno v Rim na obisk.
Po zelo nizki ceni kupite sukno za zimo, perilo in druge potrebščin-: pri Naši Slogi, Ljubljana, Poljanski nasip 10, t. j. tretja hiša od Jugoslov. tiskarne za vodo.
Odvetniško pisarno {e otvorfl v Kranja dne
2. dcccmbra t. L g. dr. Igo Jane, doslej odvetnik v Mariboru. Dr. Jane je rojak iz tržiškega okraja.
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani — r. 1.1 o. z.
ki se je PRESELILA iz hiše UrSulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunsk« cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
nafbolfše
z ozlrom na višino zneska in odpovedni fes
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker po*
seduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela «Union« v Ljubljani. —i Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poStnih položnicah.	5881
Zoper
slabokrvnost £te£ebavo *
ost vsake
vrste naročajte aromatično železnato tinkturo, izdelek lekarne na Vrhniki! Polliterske steklenice po 20 Din. Po poŠti po 3, 6, 8 in 12 steklenic razpošilja samo izdelovalec lekarnar STANKO HOČEVAR — Vrhnika.	7300
I/TIDII7 A nova, zdrava, se zopet IVUnU&A dobi FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36.
Perfektna kuharica ijftvSk
pomagati poleg sobarice tudi druga domača dela, se iSče proti dobri plači in ob dobrem postopku • 1. dec. t. 1. k mali slovenski družini. Ponudbe zta Marijana JAKIL, Karlovac, Domobranska ul., Hrv,
HIŠO kupim
in zraven toliko zemlje, da se lahko redi I kravi« PiSite župniku V, pa uprav« lista pod iter. 7MQr
..... -	\sy
POSVETU
_^_Mi
Angleški imperializem. V severozahodni Afriki leži na obeh straneh reke Nil dežela Egipt, ki slovi po svoji rodovitnosti. Tudi to deželo so izvohali podjetni Angleži, ki so v 19. stoletju jx> vsem svetu ustanavljali svoje kolonije in jo osvojili. Nekaj desetletij so Angleži precej nemoteno izkoriščali in vladali bogato deželo. Kot mnogi drugi narodi, so tudi Egipčani pričeli hrepeneti po neodvisnosti in samostojnosti. Angleži 6o res morali vedno bolj popuščati in leta 1922 so priznali popolno neodvisnost Egipta. V resnici pa popolnoma neodvisen Egipt ni. Ima sicer svoj parlament in svojo vlado, vendar stoji pod ču-ječim nadzorstvom Angležev. Egipčani bi se bili že radi otresli tega varuštva, a Angleži o tem niso marali ničesar slišati, zato so spori med angleško in egipčansko vlado na dnevnem redu. Dočim je angleška de-!avska vlada skušala mirnim potem rešiti 'o spore, je sedanja konservativna vlada /kazala železno pest. Povod temu ji je .1 umor angleškega generala Stocka, vsled •sar so naložili Angleži za neodvisno dr-avo naravnost poniževalne kazni. Poleg soke denarne kazni je morala egipčan-xa vlada odpoklicati svoje čete iz Sudana, >er so vladali skupaj Angleži in Egipčani. \ngleži so poslali v Egipt mnogo vojaštva, ki je zasedlo vse važnejše točke. Postopanje Angležev vzbuja med Egipčani čim dalje večje razburjenje.
Italija. Rimski parlament je izglasoval Mussoliniju zaupnico in s tem odobril njegovo politiko, kakor je bilo pričakovati. Od 535 poslancev je glasovalo 337 za Musso-linija; opozicija s 130 poslanci se pa seje sploh ni udeležila, da s tem vidno prote-tira proti fašistovskemu terorju. Proti vladi so glasovali tudi nekateri poslanci, ki so bili izvoljeni na vladni listi. Zelo odločno je nastopil proti vladi 83 letni izkušeni italijanski državnik Giolitti, ki jo je rotil, naj opusti nasilja in vrne italijanskemu narodu zopet svobodo. Vsi znaki kažejo, da se fašizem ruši in da ni več daleč čas, ko bo tudi italijanski narod smel zopet svobodno dihati.
Pri volitvah v Nemčiji, ki bodo 7. decembra, bo nastopilo 25 strank. Velikih strank, ki pridejo v poštev pa je le 8.
Iz češke republike. V petek so končali proračunsko razpravo. Pri glasovanju se je opozicija odstranila, proračun je bil nato od večine sprejet. — Tudi na Češkem imajo fašiste. Te dni so sklicali shod, na katerem so govorniki zahtevali, da se v Pragi proglasi fašistovska diktatura. Zboro-valci sami nefašisti so se jim rogali in zapustili zborovanje, tako, da so ostali sklicatelji sami.
Rnski begunci pri papežu. Te dni je
sv. oče sprejel 60 ruskih beguncev, ki bivajo v Rimu. Sv. očetu se je za njegovo podporo zahvalil 80 letni bivši konzul Kre-bel, nakar je imel papež prisrčen govor na begunce ter jim je podelil svoj blagoslov. 61
TRSTEN1K.
(Kmetij st.o.)
Na sr. Andreja dan je imel ta predavanje marljivi gospod ekonom llladnik o živinoreji. Predavanje jo prišlo poslušat tudi nekaj ion in deklet, kar je prav. V trsteniški župniji ni mlekarne, je pa kakih 35 posncmalnikov, kar jo ia naše raimcre povsem primerno. Začetkom novembra so odšli iz župnije brije mladeniči na kmetijsko šolo na Orni.
JEZICA PRI LJUBLJANI.
(Odstavitev župana.)
Vlada jc odstavila župana, ki nekim orjuncom, ki se pri županstva niso nikdar zglasili in Jih žu-pan ni poznal, ni mogel izdati potrdila, da bivajo šest mesecev v občini. Zupan je delal pošteno in pioidno in ni potrdil nekaj, o čemer ni vedel, r« je to resnično. l'a jc bil odstavljen. Seveda sedaj so na vladi prijatelji Sokolov in Orjuncev in so zato radevolje ustregli dolgotrajni želji domačih orjunrev. Kaj pa je pravi vzrok, da so že pred 14 dnevi nekateri tukajšnji orjunski postopači vpili, da morajo h pomočjo vlade dobiti občino v svojo roke? Nič drugega, kakor občinska knsal Naš župan in drugi naši občinski možje so pametno in varčno gospodarili in prihranili občini lepo tisočake, ki ji bodo še zelo prav prišli. Teb tisočakov se hočejo polastiti nekateri postopači, in zato so vprizorili gonjo ne samo proti župauu, ampak proti vsem kmečkim in delavskim odbornikom ter proti vsemu našemu kinctskemu in delavskemu ljudstvu. Zaenkrat jim jo vlada le toliko vstrcgla, da je odstavila od svobodnega ljudstva izvoljenega poštenega župana. Trije postopači pa dan na dan letajo v Ljubljano prosit, da bi vlada tudi občinski odbor razpustila in njim prepustila občino. Naj le uganjajo nasilja Naše ljudstvo se jih ne boji. Kakor jo že večkrat, bo ob prvi priliki temeljito pumcdlo z vsiljivci. Občinsko ka*o lahko vzamete, ker imate vlado na svoji strani. Toda 8. februarja vam bomo z volilnimi kroglirami temeljito poplačali. Vsiljivci, ki vas nihče ne mara in »te si morali pri občinskih volitvah svoje odbornike prigoljufati (mladoletni kandidati) ne bo=te se dolgo igrali z našim pošfe-nim ljudstvom!
SV. RUPERT V SLOV. GORICAH.
(Naše društveno življenje.)
f'as jc, da tudi kaj od nas izve širni svet: Kako sc pri nas gibljemo? Dasi smo skoro tisto od-rozani od sveta — le avtomobilska zvcia od sv. Lenarta do Maribora nas veže, hvala Bogu, te s svetom — si tudi pri nas znamo napraviti življenje udobno, živahno in veselo. Naša mladina je vneta za vrb dobro in blago. Naš »Orel« se bujno razvija. Dokaz temu je pohvalna diploma. Dne 5. oktobra t I. pa smo ustanovili tudi >0r|iški krožek«. Ustanovnega občnoga zbora sta sc udeležila oba domača dušna pastirja. Gospod župuik Pajtier jc izpod-bnjal v izbranih besedah dekleta k izobrazbi srca in duha s tem, da mnogo berejo. Za predsednico je bila izvoljena Marija Vogrin, za načclnico Pepika Lorbcrjeva, tukajšnjega trgovca hči, za tajnico Alojzija Cal; gospod kaplan Pohrašky pa jc prevzel dnhovno vodstvo orliškega krožka. Sedaj pa pridno telovadimo ter sc duševno in telesno organiziramo. Čedno duševno razvedrilo so nam napravile naše mlade Orlice v nedeljo, dne 23. novembra. Priredile so gledališko predstavo »Goslarica naše ljube Gospe«. Obisk jc bil nepričakovano obilen. Gledališka dvorana jc bila nabito polna; znamenje, kako zolo ljubi naše ljudstvo pošteno zabavo. Igra se je obnesla sijajno in v občo zodovoljnost vsega občinstva, dasi so Igralke povečini šole prvič nastopile na odru. Za praznik sv. Štefana pa bodo Orli priredili »Pravica se je izkazala«. Bog živi našo mladino!
MOŠNJE.
(Občinske volitve.)
V nedeljo dne 14. decembra bomo imeli pri nas občinske volitve. Zdaj so skozi tri leta v naši občini šarili in vladali liberalci in samostojueži. Od 14. deeembra naprej bo p.-«, v naši občini vihrala zastava Slovensko ljudske stranke, če se bodo naši možje in fantje količkaj volitev udeležili.
Ali boste morda še pustili, da so bodo v naši občini na odločilnih mestih šopiriti liberalni mogotci in samostojneži. Nasprotniki bodo napeli vse sile; pijače in guljažev bode dovolj I Poslužite sc enega ali drugega, a volite pa po svojem prepričanja. Naj imajo liberalni trgovci in gostilničarji svojo stranko, naj ima to ali ono ime, program je vedno isti — kmeta in delavea odirati. Zavedajmo sc, da je nas v občini 90 odstotkov ali še več, ki si s i«. Ijavimi rokaini služimo svoj vsakdanji krub. Zatorej, možje in (ontje, na dan volitev vsi do zadnjega moža na volišč«. Zapomnite si to: nasprotniki pojdejo vsi na volišče, ker jim gre za prvenstvo v «b> čini.
VRANJA PEG.
(Razno.)
Ob koncu leta pa se že spodobi nekaj dobrih in slabih novic kot so povsod. — Ccz leto so na« prccej obiskovale telesne nezgode. Več jih je moralo iskati pomoči v bolnišnici. — Da nismo čist« brez protiverskih časopisov, je znana stvar.— Da jih je nekaj, čeprav malo, ki po svoji stari navadi vozijo od časa do časa barko po dolini in ravnini, ali pa v hrib, itak vedo tudi naši sosedje. — .No, pa kljub temu jc pri nos marsikaj lepega. Hvalevredno je, da jc čez leto dobilo več hiš lično streko iz opeke, par hiš je pa kar novih zrastlo. — Da naši fantje na splošno rogovilijo, kot so sliši od drugod, vedo najbolje orožniki in sodnija, pa tudi dekleta so na splošno poštena, kar priča krstna knjiga. — Da se cerkve trdno držimo, nam pričajo posamezni mececi, ko z redkimi izjemami vsi pristopamo tudi k olbajilni mizi. — Da bo prej ali slej stekla boljša pot iz Kamnika do nas, nam go> vori načrt zanjo, za katerega se je občina pogodila z inienjerjem. — Da skušamo iti v izobrazbi s • asom naprej, nam pričajo zlasti številni naročniki Domoljuba, ki ostanejo, kakor upamo, zvesti tudi v prihodnjem letu iu pridobijo šc katerega novega. Saj ima Domoljub toliko poučnega v sebi, da se ie splača dati tisto dinarje na leto. Brez času primerne izobrazbe tudi ni napredka. — Dostavimo šo da se nam bliža pomenljiva slovesnost: stari Vidmarjev oče in mati bosta prav kmalu zlatoporočcnra. Kaj. če hi kapelica v spomin na to redko slovesnost dobila kak zvonček? rte pozni rodovi hi pomnili tok dan. Lašonri, zganite se! In posvetitev družin Srcu Jezusovemu sc lepo poda za tuko slovcsnoat.
.ŠMARTNO PRI LITIJI.
(Razno.)
Dne 27. t. m. je uinrla v graščini Grmačo gdč. Rozi Zore. Ravno letos je obhajala petdesetletnic« nepretrganega zvestega službovanja pri istem gospodarju. Pač nekaj izrednega. — V nedeljo 14. decembra bodo priredili naši Marijini družbi proslavo Brezmadežne z zanimivim sporedom. Slavnostni govor bo imel bivši tukajšnji kaplan, kanonik g. dr Hrhar. — Nekateri, ki so bili že vse — liberalci, samostojni itd., so se prelevili (udi pri nas v republikance. Dober tek!
MORAVČE.
(Poroka.)
Poročil se je g. Janez Podbregor, lesni trgovec, odločen pristaš SLS s gdč. Franco Nemec t« Javoršice, pridno članico izobraževalnega društva na Vrhpolju. Castitamo.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
Novoposvečeni škol dr. Janez Gnidovce so pretekli ponedeljek obiskali tudi našo farno cerkev, kjer so kot rektor zavoda sv. Stanislava »n®-gokrat spovedovati in pridigali. V cerkvi s« zbranim vernikom podelili škofovski blagoslov, šli so tudi na pokopališče molit na »grobove vojakom in gg. prof. Ribola in pref. Pečkaja. — Prva prireditev v novem ljudskem domu bo Miklavžev večer.
Ia.
se Imenuje lina rujava kotenlna, Izdelana iz "ai" boljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi p" A. & E. SKABERNE -> Ljubljana, Mestni trg 10-
Vodnjak ob norem ljudskem dom* se zidarji pokrili, ker je bil ie vet lel neraben in je bila nevarnost, da kdo pade vanj. Zato so nam na&i ne-prijatelji po odvetniku dr. 2irovniku naprtili tožbo, ki se je vlekla eelo leto. Po dolgih obravnavah je sedaj sodišče tudi na drugi instanci tožbo zavrnilo s pripombo, da je nadaljnja pritožba nedopustna. Tako so tožniki sebi naprtili nepotrebnih stroškov, kor ui verjetno, da bi jih bil dr. Zirovnik zastopal na »Bog plačaj.r<
08ILNICA.
(Občinske volitve )
Večjo neumnosti kakor pri nas Se niso liberalci zapisali v nobeni občini na Slovenskem. Na kandidatno listo za ponovno obč. volitve so napisali: »Gospodarska stranka«:, a nosilec liste jc Pod-nnr. Se s občinskimi denarji naj bi se gospodarilo tako kakor se je s poštnim. — Vedite pa, da mi nočemo pri občinskem gospodarstvu mož, ki le pol mezinca kažejo Pašiču ali Pribičevien. Janez Kovač je dal pa eelo roko dr. Sajevicu, ki je pristaš vole-trbsko radikalne stranke.
IZ PREDDVORA NAD KRANJEM.
(Rasno.)
V nedeljo 30. novembra po jutranji maši sta ftnela poslanec Brodar in urednik Smodej v dru-itvoiii dvorani dobro obiskan shod. Volivci so se vsi izrekli navdušeno za našo Slovensko ljudsko stranko. — Tu jo umrla v torek 25. novembra go-rtiluicarka Marija Velkavrh. N. v m. p. — Tukajšnje kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 7. in na praznik S. decembra predstavo. Na sporedu je kraina narodna igra s petjem v štirih dejanjih: »Po dvanajstih letih« in dvo pesmi. Začetek obakrat ob 3. pop. Uljudno vabimo.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
(Gospodarski tečaj.)
Na*a »Kmetslia nabavna in prodajna zadrugac bo obhajala v torek 16. decembra t. I. petletnico svojega obstoja s prireditvijo gospodarsko-zadruž-nega tečaja. Ob 8. bo v dekanijski cerkvi sv. maša za žive in mrtve člane, takoj potem bo v društveni drorani eno gospodarsko in eno zadružno predajanje * razgovori. Popoldne ob 3. zopet dvoje predavanj, ob konca nekaj za razvedrilo. Možje in iene, odrasli fantje in dekleta — skrbite, da bodo predavanja dobro obiskana. Predavali bodo možje stroko* iijak L V izobrazbi in zadružništvu jo moč in rešitev našega ljudstva!
HAMBORN V PORBNJU.
(Srebrna poroka.)
Dno 7. novembra je bila izvanredna slavnosL Obhajala sta svojo srebrno poroko g. Jakob Burnik in njegova žena roj. Pagon. Oba sta doma iz župnije Nova Oselica na Gorenjskem. Omenjeni je ud tukajšnjega Društva sv. Barbare ie od začetka, namreč 1902. Od I. 1904. je pa podpredsednik tega društva in požrtvovalno deluje. Oba sta pri pevskem odseku >S)avčckc in tudi tukaj neumorno poma^ gata. Par dni pozneje pu je obhajal 25 letnico kot rudar, vea čas v Thvsscnovih rovih še na mnoga letal
; OTNIK.
(Zdravstveno predavanje.)
y nedeljo dne 23. novembra je ime) pri nas idravstveni nadzornik dr. Ivo Pire dvakrat, dopoldne in popoldne, predavanje o domačem zdravstvu. Vrlo zanimivo tvarino je nazorno pojasnjeval b kinematografskimi slikami. Opoldne istatako v bpitaliču. Udeležba vseloj zelo obilna. Saj nas je tudi seznanil z jetiko, ki pobere 50 odstotkov umrlih pri nas, da se jo vsaj po možnosti varujemo.
OHRN
se dobi v vseh specc/ijskih prodajalnah
□SPEJbR
POŠLJITE PREDSTAVNIKE SKRINJIC!
Nekateri krajevni zaupniki nam Se vedno niso poslali predstavnikov naših vo-livnih skrinjic. Zadnji« jih pozivamo, da to takoj store. — Tajništvo SLS.
VI. Sadni izbor.
_ Reformacija našega sadjarstva je zamišljena na ta način, da se bo polagoma, toda dosledno trebilo iz sadovnjakov vse tisto sadno drevje, raznih plemen, ki v nobenem oziru na daje primernega užitka. Obenem se bo pa vstrajno razmnoževalo — torej cepilo, precepljalo in podsajalo — le jabolčno drevje in sicer v določenih maloštevilnih sortah, ki naj bi obvladovale čim-večja okrožja.
Koliko pa bo tistih sort, katere bodo in kdo jih bo določil? To in zopet važna vprašanja, katerih povoljna rešitev je silno težka, a vendar mogoča.
Že večkrat smo poudarjali, da tri, štiri sorte zadostujejo popolnoma, ker moramo računi ti, da se preustroj sadjarstva ne bo nikdar izvršil tako temeljito in do kraja, da bi ne ostalo še vedno preveč raznih drugih sort, ki bodo delale napotje v enotnosti pridelka. Najbolj preprosta bi bila rešitev, ko bi izbrali — recimo torej — štiri sorte za vso Slovenijo. Toda tak izbor bi ne rešil slovenskega sadjarstva iz sedanje krize, ker imamo vendarle preveč različno podnebje in takih sort skoro da ni, ki bi uspevale povsod brez izjeme. Tak najožji izhod za celo Slovenijo bi bil tudi zato brez pravega uspeha, ker bi se ne oziral na sedanje stanje posameznih po podnebju in drugih prilikah različnih krajev. Najprej bo treba torej vso Slovenijo razdeliti po podnebju in po gospodarskih razmerah v primerne dele — sadjarska okrožja — in šele potem za vsako okrožje določiti primerne štiri glavne sorte, ki naj bi se širile pred vsemi drugimi.
Pri določitvi tistih štirih sort se bomo ravnali jx> sledečem načrtu: Najprej se bo dognalo za vsako okrožje posebej, če se goji v njem v večji meri kaka dobra domača sorta z vsemi tistimi potrebnimi lastnostmi, ki jih mora imeti kupčijska sorta (n. pr. v krškem in novomeškem okraju vo-ščenka, v radovljškem okraju »rožmarin« itd.). Taka domača sorta bi se vzela kot prva v izbor. Potem bi se pa od veščih sadjarjev pcizvedelo, ikatere pomološke sorte v vsakem okrožju najbolje uspevajo in so že kolikortoliko razširjene. Iz tistih bi se potem poizbrale še tri najprimernejše. Odločali bodo v tem važnem vprašanju pred vsem sadjarji sami, kajti nikdo ne more poznati razmer bolje nego starejši praktični sadjar, ki ima leto za letom opraviti z drevjem in sadjem. Vsa ta poizvedovanja, končno ureditev in objavo bo izvršilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani in sicer še tekočo zimo. Na pomlad, ko bo čas cepiti in zasajati, bo lahko
vsakdo, ki se bo hotel zanimati, natančno vedel, kaj mu je storiti. Mislimo, da je to no samo prava, ampak tudi edina pot, po kateri pridemo do sadnega izbora, ki bo ustrezal našim potrebam. Pri letošnjih sadnih razstavah se je v tem oziru že mnogo storilo. Kjer pa ni bilo sadnih razstav, se bo pa potom sadjarskih podružnic dognalo, kar je potreba.
Pravočasno podkovanje
Pri skrbi za zdrava kopita, čijih dobro stanje je eden izmed glavnih pogojev za zdravje živali, stoji na prvem mestu pravilno jxxlkovanje. Podkev omejuje obrabo roga, brani kopito pred udarci, pozimi varuje živali na opolzlih tleh pred spoddrsnenjem in popravlja nepravilne oblike kopita. Vsled tega treba vedno in pravočasno obnavljati podkovanje in sicer že po šestih tednih do dveh mesecih. Če prekujemo konje prej, se rogovina preveč preluknja z žeblji-podkovniki; če pa no prekujemo najkasneje po dveh mesecih, nastopijo lahko sledeče slabe posledice: kopitna rogovina preraste čez podkev in se lahko pokvari; podkovniki, s katerimi bi morala biti podkev trdo pribita, se raz-majejo, podkev ne drži več trdno in v3led njenega majanja se rog često zlomi; to je zopet vzrok, da konj slabo hodi, »šantac, se lahko spodtakne in pokvari. — Kdor hoče torej imeti zdravega konja, mora raz-ven umne prehrane, oskrbovanja, čiščenja itd. skrbeti tudi za pravilno in pravočasno podkovanje. Zimska doba je tu, čas opolzlih cest. Dolžnost vsakega gospodarja je, da pravočasno poskrbi za pravilno podkovanje svojih konj.
Pokrivanje vprežne živine pozimi.
Vprežne živali, konje, vole, pokrivamo pozimi zaraditega, da zabranimo pre-hlajenje, Pri tem se pa večkrat dogajajo napakb, vsled katerih dosežemo ravno nasprotno tega, kar smo nameravali. Predvsem treba povdariti, da živine ne smemo! odevati pri delu, kajti tedaj se še bolj spoi tijo in še prej prehladijo. S pokrivanjem živine hočemo namreč preprečiti izgubo toplote iz njih telesa in zabraniti pristopj mrzlega zraka. Toda če ni ravno prehudega mraza, ne odevajmo živine, kajti ta sel pri tem še najprej privadi mrzlemu zraku; so utrdi, ne da bi se omehkužila. Če sel pa živali redno pokrivajo, tudi pri malem mrazu, se omehkužijo in tim lažje prehla-t dijo. Torej dosežemo ravno nasprotni učinek od onega, ki smo ga nameravali. I* vsega tega sledi pravilo: Vprežno živinoi odevajmo šele po delu, ko stoji na mira ali ko počiva, nikdar pa ne pri delu sa« mem; in tudi to šele tedaj, ko je zračna toplota tako nizka, da obstoji nevarnosti prehlajenjo. pri živini.
Striženje dlak.
Glavni pomen dlak pri živini leži v tem, da tvorijo naravno osamljivo zunanjo vrsto kože. Koža, ki ni pokrita z dlako, jo narovnost izležena vplivu zraka: poleti se hitro ugreje, pozimi pa brzo ohladi. Dlaka pa preprečuje prehitre spremembe topline, ki nikakor niso zdravju koristne. Striženje dlak vobče ni priporočljivo, posebno pa še na jesen ne, ker se tedaj z dlako vred odstrani s telesa živali tista plast kože, ki ima namen pozimi kakor plašč braniti žival pred mrazom. Saj narava sama oskrbi živali že jeseni proti zimskemu mrazu s toplejšo edejo t. j. z gostejšo toplo dlako, divjačino z debelo kožuhovino, ptice z gostim finim perjem itd. Pustimo torej tudi mi našim domačim živalim njih zimsko obleko, ki jh varuje pred mrazom. To bo njim pa tudi nam v korist.
Kmetijsko posvetovanje.
(Kcnec.)
Obdelovanje zemlje jo zbolj-Šati z modernimi za naše zemlje prikladnimi stroji. Posebno prihajajo tu v poštev dobri plugi, njivske in travniške brane, ki jih je čimbolj razširjevati. V to svrho naj vlada oddaja po znižanih cenah take stroje, podpira blrojne zadruge in kmetijske podružnice ter izvaja praktičen pouk pri obdelovanju zemlje.
Scmenogojstvo in rastlino-g o j s t v o je temeljito obdelal inž. Fran M i k u ž, vodja semenogojske postaje v Beltincih v Prekmurju. To polje je pri na6 še prav malo obdelano, četudi je tako važno, da si brez njega ne moremo zamisliti povečanja naših pridelkov. Glavno delo obstoja v odbiri semenskega blaga v velikem in s tem v zvezi tudi v priznavanje semenskega blaga. Pri odbiri v velikem moramo razločevali med odbiro polom izločitve slabih rastlin ali delov celih posevov in odbiro potom zbiranja rastlin z dobrimi lastnostmi. To delo lahko izvaja vsak priprost kmetovalec, samo da ima bister pogled za kakovost rastlin in lastnosti pridelka. Tega načina zboljšanja kulturnih rastlin so se že oddavna posluževali tisti poljedelci, ki so ee po lastnem opazovanju prepričali, da se med številnimi rastlinami nahajajo take, ki dajo več in boljših pridelkov. Če torej stalno gledamo na to, da sejemo le seine najboljših rastlin, bodemo sčasoma dobili vrsto, ki se bo po svojih dobrih lastnostih precej razločevala od prvotne vrste .
Drugi način zboljšanja semena obstoja v priznanju semenskega blaga zunaj na polju potom ugoditve po-koljenja, izednačenosti rastlin, čistosti in zaplevelosti poseva, odpornosti proti boleznim itd. Tako priznavanje semenja igra posebno v začetku izbire važno vlogo, ker se pri tem lahko pride na vrste, ki so prila-godene domačim razmeram, podnebju in zemlji, ter imajo glede kakovosti in množine pridelka najbolj zaželjene lastnosti. Odbira in priznanje semenskega blaga se pa dopolni v laboratoriju z ugoditvijo lastnosti semen, ki so značilne za posamezne vrste, 8'
Vsega takšnega dela pri nas dosedaj še nismo poznali, vsled tega so tudi pridelki posebno naših žit tako pičli. Da bi naši kmetovalci upoštevali izrek: da jo najboljše seme komaj dovolj dobro za setev, ter bi odbiri semena posvečali posebno pozornost, potem bi jim polje vrglo znatnejših pridelkov.
Gospodarska obvestila.
DKNAR.
g Vrednost denarja 3. t. m. Vrednost našega dinarja v Curihu je 7.50 centimov. Domačo borze notirajo tuje valute povprečno: 1 švic. frank Din 13.30, 1 franc. frank Din 3.78, 1 lira Din 2.98, 1 češka krona Din 2.06, 1 zlata marka Din 16.43, 1 dolar Din 68, 1 funt šterling Din 315, 1 romunski lej Din 0.35, 1 bolgarski lev Din 0.48. Za 1 dinar dobimo 1030 avstrijskih kron ali 1064 mažarskih kron.
g Kovanje drobiža. Ministrski svet je za kovanje drobiža razpisal dražbo. Kovalo se bo 50 milijonov kosov po pol dinarja, 75 milijonov kosov po dinar ter 50 milijonov kosov po dva dinarja, skupno za 200 milijonov dinarjev. Kovinska zmes, iz katere se bo ko\al drobiž, mora vsebovati 25 odstotkov čistega niklja ter 75 odstotkov čistega bakra. Kovanje tega drobiža bo j)o-verjeno oni tvrdki, ki bo nudila najboljše plačilne pogoje.
g Kovanje zlatega denarja. Finančno ministrstvo namerava odrediti tudi kovanje zlatega denarja v kosih po 20 Din v skupni vrednosti 20 milijonov Din. Vrednost tega zlatega denarja nasproti papirnatemu bo mesečno določalo finančno ministrstvo na podlagi slauja naše valute.
g Maksimiranje obrestne mere. Narodna banka namerava urediti obrestno mero pri bankah tako, da se določi najvišja meja obresti za jtosojila na 18 odstotkov, a za vloge na 10 odstotkov lelno. Ljubljanski in zagrebški denarni zavodi so se izjavili za to ureditev, ter jo hočejo podpirati, belgrajske banke pa se protivijo tej nameri. Vzlic temu odjX)ru namerava Narodna banka izvršiti to namero, ker ima za seboj denarne zavode na Hrvaškem in v Sloveniji.
CENE.	v
g Ljubljanska blagovna lwrza. Cene za žito in druge pridelke so notirale v Ljubljani za blago postavljeno v Ljubljano: pšenica domača Din 405, bačka Din 450; oves bački Din 340; koruza srbska, 5 od-stot. bela par. Belgrad Din 187.50; otrobi srednje debeli Din 225; laneno seme Din 700; fižol postavljen v Ljubljano: ribničan Din 430, prepeličar Din 495, mandalon Din 390, rjavi Din 410; fižol očiščen fran-ko Postojna transit: ribničan Din 525, prepeličar Din 590, mandalon Din 490.
g Tržišče z lesom. Bordonali, smreka ali jelka, 1.50 do 6 m, postavljen na mejo Din 415, jesenovi plohi brez grč od 3 m dolžine I. postavljen na imeji Din 1250, brusni les od 1—3 m dolžine naprej meja Din 1400; deske 18 mm I., II., Ill.fco Ljubljana Din 580, topolovi plohi 40, 50, 60, od 3 m dolžine III. meja Din 550.
g Tržišče z vinom. Položaj na naših vinskih tržiščih ni ugoden. Vinogradniki
namreč zahtevajo za slaba vina cene, po 5 Din za liter, a za boljša celo 7 do 8 Din-vsled tega se je kupčija Bkoraj popolnoma ustavila. Radi visokih cen se opaža, da se vina celo vedno manj uživa. Edino Dalmacija zaznamuje živahnejšo kupčijo, ker gre od tu precej vina na Češkoslovaško Bela 11—12 odstotna vina se plačujejo franko pristan Sušak po 5.50 do 6 Din li-ter; črna 12—13 odstotna vina pa 4 do 5 dinarjev liter.
ŽIVINA.
g Mariborski živinski sejem 25. novembra. Na ta sejem je bilo prignanih: 2 konja, 30 volov, 1 bik, 148 krav in 4 teleta; 6kupno 185 komadov. Povprečne cene za kilogram žive teže so se plačevale: poide-beli voli 13 Din, biki za klanje 10 Din, pl©. menske krave 9.75 do 11 Din, kravo za klobase 7.50 do 8. 50 Din, mlada živina 8.50 do 12.75 Din, teleta 16.25 Din. Sejem je bil zelo slabo obiskan od ponudnikov kakor od kupcev, vsled česar je bila tudi kupčija slaba.
g Živinoreja v Jugoslaviji 1924. Po štetju v januarju letošnjega leta je bilo v naši državi: konj 1,063.930 (v letu 1923 1,034.139), goved 3,869.985 (4,053.110), prašičev 2,496.723 (2,577.704), ovc 7,639,258 (7,542.115), koz 1,730.204 (1,681.219) in perutnine 14,195.668 (13,153.670). Število živine v celi državi je torej nazadovalo pri govedih in svinjah dočim je pri vseh drugih vrstah napredovalo.
DAVKI.
g Pobiranje dohodnine za leto 1924.
Kmetovalci z dežele se najbolj pritožujejo, os se iztirjuje tudi že dohodnina za leto 1924., četudi še ni odmerjena in predpisana. Na te pritožbe je sedaj finančna delegacija pojasnila, da gre pri tem ::za plačilo na račun« v smislu § 5 zakona z dne 9. marca 1870, drž. zak. št. 23, po katerem jo direktne davke, dokler niso končnoveljav-no predpisani, začasno pobirati v izmeri prejšnjega leta. Ta določba velja po odredbi § 283 zakona o osebnih davkih tudi za dohodnino. To pobiranje dohodnine za tekočo leto je torej zakonito in tudi v interesu davkoplačevalcev samih, ker so jim plačila na račun samoobeebi vknjižijo v dobro. Ob končni odmeri tega davka jim torej ni treba plačati cele dohodnine naenkrat, ampak samo razliko med novim iu prejšnjim predpisom. Vendar postane to »pobiranje na račun« lahko usodno za marsikaterega kmetovalca, ki bo imel nižja dohodke ▼ primeri s pretočenim letom, na primer če je bil prej obdačen izredni izkupiček za les ali za kaj drugega, kar se ne ponavlja. Da se omilijo trdote zakona, ]d finančni delegat že z odlokom od 16- janu" arja t. 1., št A. I. 1545 odredil, da je v takih primerih zahtevati na račun le tolika kolikor odgovarja normalnemu (povprečnemu) letnemu dohodku, če so davkoplačevalci v resnični zadregi, naj si pa poma-
Dobro in poceni
80 kupuje v manufakturni trgovini A. & Ei SKABERNE -r LJubljano, Mestni tri *0,
gajo na ta način, da pred plačilnimi termini (februar, maj, avgust, november) pravočasno vlože prošnjo, kolkovano s 5 Din, za plačilne olajšave. Delegacija ve dno rada ustreže takim prošnjam, v koli kor ji je namreč mogoče in do skrajne inc je dopustnosti. Seveda pa stvar ne sme iti tako daleč, da bi se opustilo vsako plačilo, ker se 6icer zaostanki na davkh tako na kopičijo, da povzročajo davčni upravi in davkoplačevalcem resne neprilike, kor jih je končno vendarle treba iztirjati. NAREDBE.
g Oprosttev Sivine, priprege in vozi! od vojaških dolžnosti. Minister za vojsko in mornarico je izdal naredbo, glasom katero se živina, priprega in vozila od izvest-nih državnih naprav in privatnih industrijskih podjetij ali poedincev oproščajo od porazdeljevanja in odvzemanja za vojaške potrebe. Med temi so podjetja, ki delajo za državno obrano, oziroma za državne potrebe. Pri ostalih napravah sme oprostitev dosezati kvečjemu 50 odstotkov. Po členu 4. so v miru in ob vojni oproščene: 1. vse plemenske državne živali: žrebci in kobile, biki in krave, bodisi da so v državnih zavodih, bodisi da so med prebivalstvom; 2. vso plemenske živali: žrebci in kobile, biki in krave privatnih kobilarn, dirkalnih kobilarn poedinib lastnikov, živinorejskih postaj, konjerejskih zadrug, ki so priznane in so pod nadzor-stvom ministrstva za poljedelstvo in vode; 8. samo v miru so oproščene vse breje privatne kobile s preko pet mesecev brejosti kakor tudi kobile z žrebeti do štirih mesecev; 4. od delovne živine in vozil pri državnih napravah (v kobilarnah, šolah in trtnicah) so oproščena v miru vsa, ob vojni pa 50 odstotkov. V privatnih kobilarnah in ostalih zavodih, navedenih pod točko 2 tega člena, je oproščenih od delovne živine in vozil v miru in ob vojni po 50 odstotkov. Vsako drugo leto bo strokovna komisija vojnega ministrstva pregledala plemenske živali in izdala lastnikom potrdilo o oprostitvi. V miru in ob vojni sta oproščena po en par konj in volov in en voz ali po en avtomobil: 1. ubožnim kmetovalcem, ki nimajo več nego te dve živali ter imajo zemljišča manj nego pet hektarjev; 2. kočija-žem, voznikom in kmetovalcem, ki nimajo več nego te dve živali in ki sta jim te žival edini vir zaslužka; 3. šoferjem, ki imajo vsega skupaj en potniški ali tovorni avtomobil in jim je ta avtomobil edini vir zaslužka. Vsi lastniki in vse naprave, ki imajo po tem pravilniku pravico do oprostitve živine, priprege in vozil, si morajo takoj po razglasitvi tega pravilnika preskrbeti dokumente, potrebne glede izvora plemenskih živali, v dokaz svoje pravice in sicer državne naprave od kmetijskega ministrstva, zasebniki pa od občinskih oblastev. Te dokumente z živino, priprego in vozili treba pokazati prvi prihodnji komisiji. Po členu 13. ima pa vojni minister, že nastopi neizogibna vojaška potreba, pravico, odstopiti od odredbe tega pravilnika ter odvzeti tudi ono živino, ono pri-prego in ona vozila, ki so oproščena od porazdelitve za vojsko s tem pravilnikom.
KROJAŠKEGA VAJENCA sprejme takoj FR. SKRABEC, Ribnica - Dolenjsko.	7194
GDSPQDIt1]H
NAVODILA ZA PLETENJE ROKAVIC.
Da preračunaš, koliko petelj moraš začeti za rokavico, pomeri zapestje s cen-timeterskim trakom; potem primerjaj, koliko petelj pride na 1 cm; nato pomnoži centimetre širine zapestjo s številom petelj, ki pridejo na 1 cm in s tem dobiš število petelj za začetek. Paziti pa moraš, da bo to število deljivo 3 4, da se dve desni in dve levi petlji (dve narobe, dve nalice) lepo izidejo. Rob (zapestje) delaš namreč tako in sicer toliko dolgo, kolikor se ti zdi primerno. Vsekakor je bolje več kot manj. Najbolje je, ako rokavico med delom večkrat pomeriš na roko, da veš, če je dovolj velika.
Volnene rokavice in te največkrat delamo, je treba delati z debelimi iglami in zelo mehko (ohlapno), da se volna preveč ne raztegne in ni delo pretrdo, ker drugače se ne prime roke. Cez roko in dlan, kakor tudi čez prste naj bo nova rokavica rajše obilnejša, kakor pa pretesna, ker volna, ko se zimoči, itak uskoči, pretesne rokavice pa potem ne grejejo, ker ovirajo prost obtok krvi.
Imamo rokavice samo z enim prstom (palčnike) in z vsemi prsti. One, samo z enim prstom so za delo trpežnejše, so tudi gorkejše, ker se prsti dotikajo drug drugega, pripravnejše in lepše za oči pa so one z vsemi prsti.
Rokavice samo s palcem.
Osnutek 64 petelj, ki so za porazdeliti na 4 igle. Zapestje: 2 levi, 2 desni je visoko 60 vrst. Potem je treba plesti še 30 vrst gladko. Za palec je treba vzeti (za desno rokavico na desni, za levo na levi strani) 18 petelj in jih nasnovati še 16, tako, da ima palec pri korenini 34 petelj, ki jih jo treba razvrstiti na 3 ali 4 pletilke. (Ostale petlje za roko in prste naberi med tem časom, ko delaš palec, na nit, da te cel kup pletilk preveč ne ovira pri delu.) V prvih 4 vrstah palca je treba v vsaki vrsti dva-erat, ob desni in ob levi 6trani snemati, j. poplesti dve petlji dvakrat, da se palec nekoliko zoži in lepše oprime prsta. Zdaj e treba plesti še 28 vrst gladko. Nato se prične snemanje proti koncu prsta. V ta namen je treba vcako četrto in peto petljo skupaj poplesri ic sicer v treh vrstah tako. Ostale petlje je treba nabrati na močno nit, obrniti palec narobe in na narobni strani dobro zašiti, posebno še volneno nit, ki jo odtrgaš, ko je palec zgotovljen.
Zdaj pa je treba nabrati petlje, ki so na niti zopet na igle in nadaljevati roko, dlan in ostale prste obenem. Nabrati pa moraš tudi onih 16 petelj, ki si jih nasno-vala za drugo polovico palca, da imaš zaokroženo in moreš plesti na okrog. Zdaj pleteš 36—40 vrst gladko, potem pa prič-neš s snemanjem in sicer popleteš vsako osmo in deveto petljo skupaj, nato šest gladkih vrst in zopet osmo in deveto skupaj in zopet šest gladkih vrst toliko časa, da je še 8 petelj, ki jih s šivanko nabereš
na močno nit, obrneš na narobno stran In dobro zašiješ kakor pri palcu.
Tu je preračunjeno za zelo veliko ro> kavico, posebno če je volna debela. Za manjše roke pa primeroma vse nekolike zmanjšaj.
ŽENSKA ROKAVICA.
Osnutek 56 petelj, na 4 pletilke, torej na vsako pletilko 14 petelj. Za zapestje 50 vrst, eno desno, eno levo petljo. Nato 48 vrst in sicer 2 vrsti gladko, v tretji vrsti 1 desno, 1 levo petljo. Zdaj je treba pričeti palec; s prve igle vzemi 5 petelj, z druge 6 peteli in na posebno iglo nasnuj še 7 petelj. Na teh treh iglah pleti gladko 32 vrst, na koncu prsta hitro snemaj, da nI prešpičast, zadnje 4 ali 6 petelj pa zašij na narobni strani. K onim peti jam, ki so namenjene za roko in ostale prste, naberi še onih 7 petelj, ki si jih nasnovala k palcu, da imaš zopet zaokroženo delo. Pleti zdaj 20 vrst: 1 levo eno desno petljo. Za kazalec vzameš 7 petelj nad palcem, 7 petelj od vrha roke in nasnuješ na novo iglo še 4 petlje in pleteš gladko 37 vrst, snameš in zadnje petlje na narobni strani zašiješ. Za sredinec vzemi 4 na6novane petlje od kazalca, 6 od vrha roke, 6 od dlani in nasnuješ še 3 petlje ter pleti 40 vrst,
Eotem snemi za špico in zadnje petlje zašii akor pri kazalcu. Za prstanec vzemi 3 petlje od sredinca, 6 petelj od vrha roke, 5 petelj od dlani in nasnuj še 3 petlje in pleti 34 vrst gladko, snemaj in zašij kakor prej. Za mezinec je ostalo 13 petelj in 3 petlje od prstanca, ki jih pleteš 26 vrst gladko, snemaš in zašiješ. Za levo roko pričneš s palcem ravno na nasprotni strani in delaš vse ravno v nasprotnem redu kakor pri prvi rokavici.
KUHINJA.
Krompirjevi slaniki. Deni na desko 15 dkg moke, 8 d leg surovega masla, 10 dkg kuhanega in pretlačenega krompirja, veliko žlico kisle smetane in nekoliko soli. Napravi iz tega testo in ga pusti četrt ure počivati. Nato napravi iz tega testa 40 malih prst dolgih klobasic (palčic), jih pokladaj na pomazan pleh, pomaži z raztepenhn jajcem in s soljo in kumno potresi; deni jih v precej vročo pečico in rumenkasto zape-ci. Postavi jih kot močnato jed na mizo.
Polentni žličniki. Zavri v loncu pol litra vode in pol litra mleka, osoli in v zavrelo stresi pol litra koruznega zdroba, napravi v sredi do dna luknjo s kuhalnico, da se zdrob prekuha ,pusti da vre 10 min. potem ga začni mešati, dokler se popolnoma ne zgosti. Razgrej v podolgasti pekači za veliko jajce surovega masla in v raztopljeno maslo devaj z žlico cmoke; le-
Vedno najnovejše
volneno blago za ženske obleke In bluze A. & E. SKABEkNE ™ LJubljana, Mestni trg 10.
S
jih podolgasto oferoži, in jih deni v vročo pečico, da se prav malo zarumene; potresi jih s parmazanskim sirom in daj same ali s kako prikuho ali zmešanimi jajci kot samostojno jed na mizo.	M. R.
STREŽBA BOLNIKOV.
Prehrana bolnika je velike važnosti za potek bolezni. Pri zdravniški oskrbi bolnika predpiše zdravnik natančno, kaj sme in česa bolnik ne sme jesti (dieta). Naloga strežnice je, da se natanko drži teh predpisov in da se prehrana pravilno izvrši. Bolj kot druga zahteva bolniška hrana, da je pripravljena skrbno, snažno in okusno; da je pazljivo osolena, osladkana in le malo začinjena. Bolniku je treba hrano prinesti v malih porcijah in okusno napravljeno. Ni namreč za bolnikov dober okus in prebavo vseeno, ako mu prineseš malo porcijo v veliki posodi, da se mora naravnost truditi, da kaj doseže, ali celo v loncu ali ponvi, kakor si kuhala, da se umaže, speče in bogve kaj še vse. Sama veš, da bolnik nima posebnega apetita, ker pri dolgotrajni logi trpi tudi prebava; zato mu skušaj zbuditi veselje za jed vsaj s tem, da mu nudiš lepo in okusno ono malo, kar sploh more uživati. Nič te no stane, ako naložiš jed lepo na krožnik, ali ako nameocš tja brez reda in okusa in bolniku vendar lepo dobro dene in že zaradi tega morebiti bolj z veseljem seže po jedi, kar je gotovo tudi za pravilen potek bolezni veliko važnosti.
V splošnem velja pravilo, da je pri kratkih, z vročnico zvezanih boleznih priporočljiva lahka, le malo redilna hrana na mestu, pri dolgotrajnih boleznih, brez vročnice, pri oslabelosti in pri okrevanju pa lahko prebavna, po možnosti zelo redilna hrana na mestu. Seveda pa bolniki in okrevavci, četudi čutijo apetit in veselje do jedi, ne smejo popolno zadovoljiti temu veselju, ker navadno pri njih tudi prebava ni v redu. Nasprotno pa je treba onim bolnikom, ki nimajo nikakega veselja za jed, a zelo potrebujejo okrepčila, pomagati zlasti s priljubljenimi jedrni, z različnimi jedili, zlasti še s takimi, ki pospešujejo tek.
Zelo važne so pri bolniški prehrani tudi pijače. Hladilne pijače, ki so posebno važne pri vročnici so poleg mrzle vode: limonada (sok 1 limone na 3 decilitre (ma-selc) vode, 5 do 8 kock sladkorja), malino-vec ali kak drug sadni sok. Redilne pijače zlasti za bolnike s slabim tekom: mleko, žitna kava z mlekom, lahko juhe itd. Poleg tega so še razni čaji za pregretje, potenje in mehčanje. O teh bomo govorili pri domačih zdravilih.
KURJEREJA.
Vrste ali plemena kokošja. Zelo dobro je, ako gospodinja pozna in razločuje kurja plemena, njih svojstva in lastnosti.
Najbolj navadno je domače pleme. Kokoši tega plemena so srednje velike. Njih barva je: siva, rjava, rumena ali pisana. Rože so srednjevelike, pri petelinu večje. Na leto znesejo 150—170 jajc. Kokajo pa zelo rade.
Pri nas v zadnjem času so zelo navadne »italiianke*. Navadno so rjave barve in imajo zelo velike -rdeče rože. Po velikosti
so slične našim domačim. Navadno so bolj divje. Ker navadno ne kočejo in tako ne prekinejo nositi jajc, so kot jajčarioe najbolj priporočljive. Njih meso pa ni posebno okusno. Ako se pa križa italijanka z domačim plemenom, tedaj je tudi dobra za kokljo.
Ker pri kurjereji pride v poštev tudi okusnost glede mesa, zato so priporočljiva tudi taka plemena, ki nam nudijo poleg jajc tudi okusno pečenko. K plemenu teh kokoši spadajo plumouth-rocki, orpingtoni, Brahma, Hode islam in sulmdolsko pleme.
Iz Amerike smo dobili plumouth-rocki pleme. Kokoši tega plemena so velike, sivo grahaste, polne, široke postave in z majhnimi grebeni pri kurah. Za pitanje so posebno priporočljive, ker imajo veliko zelo finega in oknsnega mesa. Jajc znesejo na leto 130—160. Barva jajc je rjava, rumenjak pa temnorumen. Mladiči hitro rastejo, so trdni in se povsod kmalu udomačijo, zato so za naše kraje in razmero zelo priporočljive.
Orpingtoni so tudi velike kokoši, ki se po barvi delijo v črne, bele in rumene. Orno se spreminjajo na zeleno in se lepo svetijo. Znesejo na leto 120—150 jajc. Njih meso je okusno.
Wyandoti so podobni plumouth-rockim. Njih barva je bela, rumena in rjava. Glava je kratka in široka, kljun rumen in zapog-njen. Priporočljivo so posebno zato, ker nesejo tudi v hudi zimi. Niso preveč požrešne in si same poiščejo hrane. Na leto znesejo 140—150 jajc. Njih meso je zelo fino.
Za kraje s suho peščeno zemljo so posebno priporočljive Bruhma. Od drugih plemen se razlikujejo po s perjem zaraščenih nogah. Barve so svetlo- ali temno-rjave. Ker so dobre jajčarice in imajo fino meso, so zelo priporočljive v gori opisanih krajih.
Rode-islam so doma iz Amerike. Kot jajčarice niso posebno pridne, a za roditi so priporočljive radi hitre rasti mladičev in radi okusne pečenke. So rdečkaste, velike in težke.
Po Štajerskem je najbolj udomačeno sulmdolsko pleme. Na leto znesejo 120 do 130 jajc, ki so zelo debela. Za pitanje se izplačajo, ker se zelo hitro odebele ter imajo dobro in fino meso.	(Dalje.)
DA SE MLEKO NE PRISM0DI,
priporočajo sledeče: Za mleko imej posebno posodo, da ga v nji zavreš, t. j., da v tisti posodi nikoli ne kuhaš kaj drugega. V tej posodi naj stoji vedno čista voda, kadar ni mleko notri in mleko ne vlij nikoli v suho posodo. Če slučajno nisi imela vode notri, pa posodo vsaj splakni z vodo. To namreč, da je posoda mokra, varuje mleko prismojenja.
KIT,
ki se je strdil, se zopet z in e h 5 a, ako vliješ nanj par kapljic terpentinovega olja in ga potem s kladivom dobro pre-tolčeš in potem zgneteš. V isti namen lahko rabiš tudi petrolej; nikoli pa ne la-nenega olja, ker postane premehek in se prijemlje rok«
nRznnmiH
m_^_M
n Somi«. Podružnic« Jug. Kmetske zvrne v Semiču vabi vse svoje člane iz občin Semič, Kot, Crešnjevec in Vinji vrh na svoj 5. redni občni zbor, ki so vrši v nedeljo, dne 14. decembra po prvi sv. maši v veliki dvorani <l)ruStvenega doma> v Semiču.
n V nedeljo dne 14. decembra je občni zbor Kmetske zvoze 7,a Zusavje na Vačah in sicer po prvi sv. maši.
n Jciira. Orlovski orlsek priredi 5. decembra ob pol 8. zvečer »iMiklavžev večer« in šaljivo burko »Dijaška smola:. Darila se sprejemajo dva dni pred Miklavževim večerom in na dan prireditve v (kiimi Preprodaja vstopnic pri br. Fr. Severju »Andrejčku«.
n Orel v Metliki praznuje praznik Brezmadežne, 8. decembra, takole: Dopoldne ob 8 odliod k sv. maši in skupnemu sv. obhajilu. Popoldne ob 3 v dvorani Hranilnice in posojilnice: 1. Orlovska himna. 2. Nagovor g. pokrovitelja ob razdelitvi častnih diplom, ki so jih zaslužili člani in naraščaj pri letošnjih tekmah. 8. Petje treh pesmi. 4. Dve de-klamaciji. 5. Igra v 3 dejanjih: »Pri kapelici«. — Pridite in poglejte 1
n Katfll. flor. izobraževalno društro v St. Jur-ju pri (iroaupljem priredi v nedeljo dne 14. dec. ob 10 dop in ob pol 3. pop. gledališko predstavo: »Domen< s petjem v petih dejanjih. — Vabljeni vsi od blizu in daleč.
n .Šmartno pod šmarno goro. Tukajšnje KSII) priredi v nedeljo 7., in pondeljek 8. decembra, obakrat ob pol Štirih popoldne: J. Jalen »Srenja«, dramo v štirih dejanjih. — Vsi uljudno vabljeni I — Odbor.
n Šmartno pri Kranjn. »Upor Bohinjcev«, igrokaz v 5 dejanjih, se ponovi v nedeljo, dne 7. decembra ob 3 popoldne.
n Središče. Ljudski oder v Središču uprizori dne 26. decembra, na Štefanovo ob 6 zvečer krasno zgodovinsko ljudsko igro: »Miklova Zala«. Prijatelji poštono zabavo in duSevnega užitka, pridite na Štefanovo v Krekovo dvorano v Središče. Ljudski oder nastopi s 45 igralci. Med odmori »vira godba, se prodaja pecivo in malinovec.
n Šmartno pri Liliji. V Društvenem domu bo v petek zveier ob 7 Miklavž nosil, otrokom in odraslim. — Praznik, 8. decembra, bo orlovski dan. Zjutraj ob 8 bodo Orli z Orlicami in naraščajem med sv. mašo skupno prejeli sv. obhajilo. Popoldne ob pol treh pa bo med lepim sporedom slovesen sprejem novih članov. Starši in vsi drugI ljubitelji krščanskih organizacij, pridite!
n V Dražgošah je na sv. Lucije romarski shod. Letos bo ta dan Se posebna slovesnost. Zupljani so si namreč omislili dostojen vojni spomenik padlim vojakom. Po 10. duhovnem opravilu v cerkvi so bo izvršilo slovesno blagoslovljenje lega spomenika na pokopališču. Sodelujeta pri tem dva sosednja gg. bivša vojna kurata iz Selc in Davče.
n Obrtna zadruga lesnih strok t St. Vidu pri Ljubljani razglaša, da bodo vajeniške, oziroma pomočniške preizkušnjo za zadružne pripadniko prva dni meseca januarja 1925- Reflektanti naj vlože pri zadružnem načelstvu nekolkovane prošnje, katerim je priložiti dokaz o redoviti prestani učni dobi, krstni list in morebitno šolsko izpričevalo, najkasneje do 21. decembra. Dan preizkušnje se vsakemu posamezniku naznani pismeno. — Berili Rok, zadružni načelnik.
n Odbor Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica Ljubljana, namerava za BožiC P0" leg revnih otrok in sirot, ki so se žo priglasili, obila-rovati po možnosti tudi svoje revne invalide m vdove. V to svrho se poživljajo Mani in članice, H želijo biti deležni tega obdarovanja, da »e zglase * društveni pisarni Sv. Petra vojašnica med uradnimi urami in sicer v času od 2. do 10. dec. t L
ZAMAŠKE,
ki jih ne moreš izvelči iz stekleni^ nega vratu, zakapaj z nekaj kapljicami olja in postavi steklenico v bližino gorke peci ali ognja. Ko se je steklenica Ogrela, lahlM odstraniš tudi zamašek.
IZDBRHZBl
Storimo veliko dolžnost.
Vsak naročnik pridobi še nekaj ali T saj onega novega!
Zakaj?
1.	Zato, ker mn boš koristil le v gospodarskem ožim. Saj veš, če si pridno prebiral čez leto »Domoljuba«, koliko lepih in poučnih člankov prinaša. O živinoreji in sadjarstvu, o vzgoji otrok in kuharski spretnosti, o žitnih, denarnih in drugih cenah. Ni še dolgo tega, ko sem ponudil odličnemu višjemu bančnemu uradniku »Domoljuba« na vpogled, pa pravi, ko ga pregleda: 5Vsekako poučen, zanimiv in dobro urejevan list. Od vsake stvari nekaj.«
—	Resnično! Kdor pridno bere »Domoljuba« skozi celo leto, pa vsaj nekaj tega spolni ,kar mu priporoča, bo prav kmalu imel z obrestmi zopet v žepu ono naročnino, ki jo zanjo da. In kolikokrat lahko človeka : Domoljub« obvaruje škode in sitnosti. Le pomisli na razne vojaške in davčne odredbe, ki se prav pri nas tako hitro izpremi-njajo, kako lahko človek zaleze v sitnosti, če jih ne pozna. »Domoljub« te pa o vseh 6proti seznanja ali vsaj opozarja.
2.	Pridobivaj nove naročnike -Domoljubu«, ker lahko rečemo, da je to tvoja dolžnost kot dobrega katoličana. »Vera mora biti,« tako slišiš večkrat celo iz ust tisti Ii, ki na vero nič ali pa prav malo dajo.
—	Vera pa je v obilni meri odvisna tudi od takoimenovanega javnega mnenja, to je, od tega, kako ljudje na splošno sodijo in mislijo o kaki stvari. Sicer je res, da javno mnenje vere ne more ubiti. Resnica ostane resnica, naj jo tudi ves svet taji. Vendar pa javno mnenje vpliva na vsakega posameznega človeka in v posameznikih lahko versko prepričanje podira, pa tudi lahko podpira. — Javno mnenje pa je današnji dan v prvi vrsti odvisno od časnikov. Krščanski listi delajo krščansko javno mnenje, brezverski pa brezversko. — »Domoljub« pa veš, da je odločno krščanski list. Kot neustrašen kranjski fant v najboljših letih prijema pošteno ravno tiste, ki go-bezdajo nepremišljeno o stvareh, ki so v zvezi z vero. Nič se ne boji, ker njemu je krščanska resnica nad vse, čeprav mu mnogi to njegovo odločnost zamerijo. — Mi kot verni katoličani mu pa ne bomo zamerili, ampak pohvalili in skušali vrata odpreti tudi v tiste hiše, kjer ga doslej še niso slišali. Tako bo katoliški tisk vedno bolj razširjen, s tem bo tudi javno mnenje ostalo oziroma postalo zopet krščansko in z njim se bo v marsikoga vrnila vera, ko bo pa zopet več vere na svetu, bo tudi manj raznih lumpov in tako bodo prišli boljši časi na svet.
3.	Pridobivaj nove naročnike »Domoljubu«, ker te k temu vabi zgled naših krščanskih nasprotnikov. Kaj vsega ne storijo Judje, čifuti za svoj tisk. Vse ceste in pape bodo sedaj proti koncu in začetku Je.ta oblezli po svojih agentih, v vsako hišo, kjerkoli imajo kaj upanja, svoj nos vtak-
nili, da spravijo v družine brezversko časopisje. Zastonj, če treba, bodo pošiljali, samo da ljudje požirajo njih strup.
Če to, ali naj katoličani križem roke držimo? Ali naj mar spimo, ko satan seje svojo ljuliko? Ali naj bodo otroci teme mo-drejši od otrok luči? Ali ne vemo kot katoličani, da moramo biti slednji izmed nas v svojem krogu apostol za dobro stvar? — Pojdi torej in širi vse naše katoliške liste. To je današnje dni prav tako dobro delo — če so listi v resnici katoliški in taki vsaj hočejo biti vsi naši slovenski katoliški listi — kot vbogajme dajati in moliti. Ms.
Hranilnico in posojilnico v vsako faro.
Očitajo nam, da smo kmetje staroko-pitni, da smo proti napredku, ker se branimo in smo nezaupljivi proti novotarijam, ki še niso preizkušene.
Novi slovenski škof dr. Janez Onidovec.
Očitek je krivičen. Mi nismo staroko-pitni, mi nismo proti napredku, mi smo le previdni. Dobro vemo, da je vsaka nova, še ne preizkušena stvar korak v temo. Kdor po stopa v temo, ta vaga, da pade. Takih korakov v temo pa mi kmetje ne smemo delati. Mi imamo vsak samo en grunt. Če ga izgubimo, ne moremo dobiti drugega. Trgovec mnogokrat pade in vse izgubi. Toda zopet lahko začne s trgovino in kmalu si zopet pomaga na noge. Kmet tega ne more.
V eni stvari pa se nam vendar lahko očita starokopitnost in nerazumevanje za napredek. Ena stvar je, ki je že dolga, dolga Jeta preizkušena in ki se je povsod ravno za potrebe kmečkega stanu naravnost sijajno obnesla. Ena stvar je, katere sadove in dobrote marsikje uživajo že dvajset da trideset let in bi si jih danes ne dali vzeti za noben denar. Ena stvar je, ki je v marsikateri fari do malega vsem kmetom v teku dvajset do trideset let na en ali na drug način pomagala v nesreči ali pa jim pripomogla k izboljšanju gospodarstva. Ena stvar je, ki je v marsikateri fari v dvajset do trideset letih spremenila lice vse^a kmetskega gospodarstva tako, da bi sa dedje čudili blagostanju in napredku posestni'ov, ako bi danes vstali iz groba. To so hranilnice in posojilnice, s katerih ustanavljanjem se začne nova, srečnejša in naprednejša doba za slovenskega kmeta.
Čeprav se je pokazalo, da je taka hranilnica in posojilnica pravi blagoslov za vsak krij, kjer se ustanovi, pa je vendar žal še mnogo takih krajev, kjer hranilnice in posojilnice nimajo. Zato pa se upravičeno lahko očita kmetom v onih farah, kje« hranilnice in posojilnice nimajo, da so sto-rokopitni, da nimajo zmisla za napredek.
Hranilnica in posojilnica varuje pred oderuštvom, ker hranilnica in nosojilnica vsakemu brez razlike nudi posojilo po nizki obrestni meri. V taki fari ni več posla za oderuhe. Vsak rajše vzame posojilo pri posojilnici, nego da bi prišel v pest oderuhu, ki ga z visoko obrestno mero na-
Hranilnica in posojilnica pospešuje napredek kmetijskega gospodarstva. Vedno 8e najdejo v lari kmetje, ki
imajo zmt-
sel za napredek in bi pri svojem gospodarstvu eno ali drugo reč želeli izboljšati. Toda zmisel sam še ne zadostuje za vsako izboljšanje. Za uvedbo strojev, za lepo plemensko živino, za dobro seme, za izboljšanje zemlje itd., je treba denarja. Hranilnica in posojilnica nudi po nizkih obrestih tudi malim posestnikom posojilo sa izboljšanje gospodarstva.
Hranilnica in posojilnica pomaga kmetom v nesreči. Nobeno gospodarstvo ni tako izpostavljeno raznim nesrečam: vremenskim nezgodam, ujmam, boleznim, požarom itd., kakor ravno kmečko. Na tisoča slučajev bi lahko navajali za dokaz, kako so hranilnice in posojilnice ravno v nesreči kmečkim posestnikom nudile najboljša oporo s cenenimi posojili.
Hranilnica in posojilnica navaja posestnike, pa tudi mladino k varčnosti. Kako je varčnost za dobro gospodarstvo potrebna, ni treba posebej poudarjati. Opozoriti moramo samo na to, da nas varčnost varuje tudi pred vsemi napakami, ki izvirajo iz zapravljivosti, to je zlasti pijančevanje, veseljačenje in čezmerno Hšpanje. Ne bo pa izobrazbe in ne bo blagostanj« na kmetih, ako ne bo zmisla za varčevanje.
Hranilnica in posojilnica vodi kmečki stan k samostojnosti in ga osvobojuje ne le iz rok oderuhov, ampak tudi iz rok trgovcev in mešetarjev, ki hočejo v velikem številu živeti na račun kmeta. Mnogokrat mora kmet prodati pridelek ali živino v nepravem času, ko je najbolj poceni, ker nujno rabi denar. Aiko pa mu hranilnica in posojilnica pomaga y zadregi s kreditom,
potem lahko s prodajo počaka do tedaj, ko upa doseči najboljšo ceno.
Vse to so zkusili in izkušajo tam, kjei imajo hranilnico in posojilnico, zato povsod priznajo, da je hranilnica in posojilnica blagoslov za celo faro. — Ker pa je danes še veliko fara, kjer hranilnice in posojilnico nimajo, je zalo dolžnost vodilnih mož, da poskrbijo za ustanovitev hranilnice in posojilnice, kakor je sklenil katoliški shod. Hranilnico in posojilnico v vsako >as!
Šolsko vprašanje v naši državi.
Minister javnega pouka je izdelal dva načrta o šolski postavi in sicer enega za ljudske in drugega za srednje šole. Prvega je že tudi podpisal kralj, da pa predložijo skupščini poslancev v razgovor, drugi še ni potrjen. V naslednjem naj sledi to, kar tiče verouka:
1.	Verski pouk se daje v ljudski šoli na zahtevo staršev. Namen ljudske šole je ustaliti nravna načela za življenje. Če pa starši nočejo za svoje otroke verskega pouka, bo šola kljub temu gledala, da doseže svoj cilj, to se pravi, da vstali v njih otrocih nravna načela za življenje. Po naše bi se to reklo: namen ljodske šole je vzgajati otroke hrozversko. — Duhovniki-verouči-telji se no štejejo med redne in stalne učitelje. V krajih, kjer bi se duhovnik branil prevzeti poučevanje verstva, bo minister za uk poveril to mesto drugi za to sposobni osebi. Ta določba je naravnost v nasprotju s cerkveno postavodajo, ki zahteva, da more biti tisti, ki poučuje verouk, pooblaščen v to od cerkvene oblasti. Pravtako je ta zahteva v nasprotju z ustavo samo, ki določuje, da naj se uravnava poučevanje verouka primerno načelom posameznega ve-roizpovedanja. Načelo vsaj katoliške vere pa je, da naj poučujejo verouk le osebe, ki so pooblaščene od cerkvene, ne pa od svetne gosposke. — Šole prosti dnovi so lahko tako ob državnih kakor cerkvenih praznikih, seveda onih, ki jih kot tako označi minister za uk. Tudi ta zahteva ni ▼ skladu s cerkvenimi predpisi. Zakaj cerkvene praznike more določevati edinole cerkvena oblast, zato bi so moral z njo minister v tej zadevi sporazumeti. — Cerkvi ne pristoja nikak pravica do nadzorstva glede pouka o verstvu ali glede izgoje po šolah. Njeni predstavniki ne smejo biti več Plani krajnega ali okrajnega šolskega sveta. Zasebne ljudske šole (to se pravi one kongregacij in cerkvenih redov) se bodo zaprle v krajih, kjer je državna šola. Kjer pa take ni, tam se morejo zasebne dovoliti, toda pod takimi pogoji, da bi jih bilo sko-rej nemogoče ustanoviti. Šolski in cerkveni zaklad bi se moral uporabljati v smislu ene in iste državne postave, ki izide v letu 1925. Tudi se bo delil ta zaklad med vse priznane veroizpovedi. Razdelil se bo enakomerno med cerkvijo in državo, če ne bo idrugače določeno, po kaki drugi postavi.
2.	Načrt šolske postavo za srednje šole floločuje: Kakšni predmeti se bodo poučevali v srednjih šolah, se bo določilo s posebnim kraljevim odlokom ▼ smislu člena 8. Ta člen pa nima ničesar o poučevanju
verouka. Člen 41 določuje: Mod drugim bo tudi pouk o temeljih države in higijene. Pouk v verstvu je zajamčen v srednjih šolah (I). Učence, ki pripadajo veroizpovedi, ki nima učiteljev svojega verstva, je mogoče oprostili, da ne prisostvujejo verskemu poučevanju v šoli. Kar tiče srednje zasebne šole, pravi določba 17. in 18., da jih more ministrski svet svet trpeti pa le na predlog ministra za uk, potem ko je podal svojo izjavo najvišji svet za uk. Izvolitev vodjev in profesorjev mora potrditi minister za uk v sporazumu z istim svetom. Zavod združen z zasebno šolo more obstojati le z dovoljenjem ministrskega sveta. Minister za uk mora nadzirati po svojih nadzornikih srednje zasebne šolo.
Ni čuda, da so škofje vložili priziv na ministrstvo zoper tako brezbožno postave.

Orličevo" pismo staršem.
h.
»Dragi starši 1
Te dni se pripravlja sv. Miklavž, da pride obiskat in obdarovat Vaše malo. Tudi jaz, »Orličc, prijatelj Vaših malih, sem imel v mislih sv. Miklavža in sem v zadnjih dveh številkah prinesel njemu v čast pesmi in igro.
Z Vami, dragi starši, bi se pa rad jaz o sv. Miklavžu drugače pogovoril. Dajte, berite mojo pismo I
Veseli so Vaši otroci Miklavža. Ljubijo njega, njegov prihod in njegove darove. Vendar tudi misel na Miklavža ni popolnoma brez primesi bridkih kapljic. Saj vsak otrok ve, da pride z Miklavžem — čeprav malo bolj zadaj — tudi parkeljl In ta vzbuja strah. Čeprav sicer dober olrok nima nič posebnega na vesti in ve, da par-kelj do pridnih nima inoči, vendar mu misel na parkeljna vzbuja zle slutnje. Saj čuti globoko v duši kos tiste negotovosti, katero je sv. Pavel izrazil z besedami, da človek ne ve, jeli ljubezni ali sovraštva vreden . . .
No, hvala Bogu, večinama 3e posreči, da sv. Miklavž prepreči vsako parkeljnovo intervencijo in le malokateri otrok izgine v njegov koš. — Toda pomislite, kaj bi bilo, če bi sv. Miklavž nehal hoditi okoli in bi dobil parkelj vso moč v roke . . .
Pa se Vam morda zdi, dragi starši, da govorim z Vami preveč otročje. O ne, motite se! Vprašam Vas, ali ni prihod in odhod Miklavža zgolj nekak simbol, nekaka slika vsega življenja Vaših otrok? Sv. Miklavž predstavlja dobro, plemenito, resnično, ki naj bi se ga oklepali otroci v življenju, parkelj, ki prihaja z Miklavžem, je zastopnik slabega, grdega, lažnivega, ki tudi vedno stika za Vašimi otroci in jih skuša dobiti v svoje kremplje. Kaj ne, to vidite sami, da so Vaši otroci izpostavljeni pre-mnogmi nevarostim?
Kako torej, dragi starši, obvarovati otroke pred nevarnostjo slabih vplivov? Skrbeti je treba, da bo Miklavž zmerom močnejši od parkeljna! Potem ne bo noben otrok izginil v koš hudega, v blato življenja.
Vi sami seveda na vso moč skrbite, da bi vse dobre reči vladale in imele moč nad Vašimi otroci. Sami jih lepo učite in nava-
jate k plemenitemu življenju, v cerkev jih pošiljate radi, posebno k sv. zakramentom, skrbite tudi, da se za goap. kateheta v šoli dobro pripravijo — prav imate. Po-leg tega sto jim naročili ta ali oni dober list za otroke, vpisali ste jih v »Marijin vrtec« in jim dovolili, da hodijo tudi med »Orliče«, ker veste, da je vse to za otroke lepo, da je vse to zanje — Miklavž, ki jih čuva pred grdobijo, pred parkeljnoin.
Sedaj Vas pa vprašam, ali poznate Vi ljudi, ki bi bili tako grdi, da bi hoteli otrokom Miklavža vzeti in poslati k njim samo parkeljna? O, pa. so tuki ljudje! So in še na,, visokih mestih sede in precej oblasti imajo v rokah — vsaj domišljajo se tako. En tak gospod so tudi tisti, ki so sedaj na Slovenskem za -ičeviča. Ali niso tak gospod od samega tega hudega? Tak gospod niso samo -rjav, o ne, celo črn so, pa še kako!
Toda o tem in takem Vam bom drugič nadalje pisal, danes moram nehati. Preden pa zo|>et dočakato moje pismo, vzemite dopisnico in pišite tudi Vi, takole pišite: Uprava »Orliča«, Ljubljana, Ljudski dom. In na drugo stran dodajte svoj naslov ali pa naslov svojega otroka. In zgodilo se bo, da Vas bo na domu obiskal, prav za prav Vaše otroke, še preden Vara bo pisal tretje pismo
Bog živil	Vaš »Orlič«.
Fncpttvn mai^no> v 7C'° dobrem stanju, pri-rUoCSlVU pravno tudi za trgovino ali drugo obrt, naprodaj v veliki vasi na Gorenjskem za ~0 tisoč Din. - Naslov v upravi lista pod iter. 7594
STRASNO
se pritoiuje nad draginjo, kdor se Se ni prepriča],
POCENI
kako
je mnnalakturno in galanterijsko blago ter nsaje pri tvrdki
»DANICA« '•C
MAJZELJ & RAJšELJ, Ljubljana, Tnrjaikl trg 1,
Redka prilika!
Slav. občinstvu naznanjam, da sem dobil zopet tnnogo manulaktnruega blaga za zimo, katerega prodajam vsled ugodnega nakupa mnogo pod dnevno ceno. Za cenj. nakup se najtopleje priporočam
J. MENART, trgovec, Domžale. Pozor!	Pozor!
Najboljše in najcenejše
kupite MANUFAKTURNO BLAGO, kakor SUKNO vseb vrst, HLAČEVINE, KOTENINO, SIFONE ia drugo krojaško potrebščine pri
Ivan Kos
SREDNJA VAS ST. 2 (Podbrex|e) - Gorenjsko. Krojači in tivilfe poseben popust!
Sprejme se tudi J** UČENKA.
Našim rodbinam
priporočamo našo pravo domačo
Kolinsko =—-5
cikorijo
Izvrsten prldatek za kavo. __
LISTEK
Če
Sovraštvo in ljubezen.
(Dalje.)
»Dovolil? Nikar se no moti Matija 1 Prek sluti denar, je vsega zmožen. In saj je javno rekel. Rekel je, da bo cunjar-jevi hčeri že iztrgal zlato ribo.«
Goreč je izgubil ravnovesje.
»Brivec — ona — moja — moja hči Henrika sploh noče — noče, — razumeš — noče, — povej to ljudem I Sedaj pojdi proč! Kako sploh prideš do tega, da izdajaš meni svoje prijatelje? Nič več nočem vedeti — nič več!«
Zavil je na stransko pot in brivec j«) glodal za njim.
• * •
Po cesti so šli mladi fantje. Bili so v mestu pri naboru. To je važna točka v življenju teh ljudi. Priti k vojakom ali ne, to mnogo pomeni.
Tedaj ti naši ljudje, kakor vedno, da jih zadene kaj izvanrednega — pijejo. Ali iz žalosti ali iz veselja, to je za žejo vseeno. Pijejo, in čimbolj je važen dogodek, tembolj pijejo. —
Ob strani pa je šel — Janček. Ni mnogo pil in tudi pisanih (rakov si ni pritrdil na klobuk kakor drugi. In vendar bi imel po splošnem ljudskem pojmovanju pravico, zakaj bil je »potrjen«.
Z zelo mešanimi čustvi je šel Janček jvojo pot. Veselilo ga je, da bo sel proč v mesto, proč iz samote, in da bo nosil pisano uniformo z svetlimi gumbi. Predstave, pričakovanja in na"rti so se vrstili v njegovi glavi. A vendar mu je bilo zelo težko pri srcu.
Srečal je Leno, ki je nesla južino na polje. Povedal ji je, da je potrjen in da bo jeseni vpoklican.
»Veseliš se pač, da boš Sel končno proč?«
»O da! Veselim se Lena! Mislim da bo prav prijetno pri vojakih!«
Ničesar ni odgovorila in je šla hitro
dalje.
Čez nekaj časa je izpregovoril: »Prav-
laprav so pa prav nič ne veselim, Lena.«
Odgovorila je nekoliko sunkoma in naglo:
»Zakaj ne? Prišel boš med ljudi; mnogo boš videl in slišal, in ob nedeljah boš lahko plesal z mestnimi dekleti. To ti bo pač ugajalo.«
Vznemirjen jo je prijel za roko:
»Ne, Lena, ne! Ne bom plesal z mestnimi dekleti, niti z eno ne bom plesal, samo tebe imam rad, samo tebe!«
»No, Janček, kaj ti pade v glavo?«
»Moram ti povedati Lena, preden grem proč! Ne vzdržim drugače; prvi dan bom 6»cer ubežal. Tako zelo te imam rad, in če m° ti nimaš rada, potem je najbolje, da J"nrem. Moraš me vzeti za moža, moraš, Lenak'
Pogledala ga je in se spustila v doneč smeh.
»Lena, ne smej se! Ne smej se, Lena!
Resno mislim I Nehaj se smejati! Sicer bom znorel!«
A ona se je smejala dalje.
»Zakaj se mi smeješ? Ker sem ubogi oskrbnikov sin in ti Nagličeva Lena? Zato?«
Tedaj je postala bolj resna.
»Ne, raditega baš ne! Ampak, ker si domišljuješ, da me imaš rad, to se mi zdi smešno. Moram se smejati. Mene nihče ne mara. Vem to! In ti najmanj, ker tebe sem najbolj jezila.«
»Ampak če te imam rad, Lena! To bom i pač bolje vedel kot ti. Že od nekdaj 1 še, ! ko smo hodili v šolo —«
»Ker ne poznaš nobene druge! Če boš l v mestu, boš že našel kiko drugo.« Znova se je zasmejala; nato je nadaljevala: »Ti si pa res smešen, Janček/ Torej res, poročiti me hočeš? In od česa bi živela? Ti nimaš ničesar, In jaz nimam ničesar! In ti pač ne veš, da moram ostati pri Henriku?«
Obstal je.
»Lena, če bi bil bogat kmetski fant, bi me hotela?«
»O da! Potem že! Bi vsaj od česa lahko živela! Zakaj to mora biti, Janček! Od nič ni nič. Poglej, ni drugače. Da bi pa bila hlapca na Bukovju, to mi pač ne ugaja.«
»No, potem — potem čakaj, da pride kak bogat!«
Njen obraz je pestal mehkejši in njen glas tišji.
»Nisem rekla, da hočem koga drugega So lahko zanesešl Ti imaš največ pravice na mene, ker ste nam toliko pomagali.«
Grenko se je zasmejal.
»Pomagali 1 Oče je dobil svojo plačo, In jaz svojo. Ničesar nam niste dolžni.«
S tem se je obrnil. Ona pa je rekla čisto resno:
»Žal mi je, če ne verjameš. Rada bi, pa ne gre, in kar ne gre, se mora izbiti iz glave. Sicer je človek neumen!«,
Čakala je njegovega odgovora; toda
sedel Je na rob polja in ni rekel nobene
besede.
Tedaj je ona šla. Ko Je bila dovolj daleč, se je vrgel »veseli Janček« v cvetočo travo in bridko jokal.
Tam na cesti pa so fantje prepevalL
Lena je obstala in je poslušala pesem. Solze so ji stopile pri tem v oči.
»To imajo od tega, Liza in Janček in tudi oskrbnik in Matija. Nehvaležnost! Ne-
hvaležnost! Henrik noče in jaz ne morem!« * • •
Pomlad in poletje je minilo, jesen Je stala pred durmi. Bil je delapoln čas. Bu-kovski ljudje so bili še bolj molčeči kot sicer in so hodili kot tujci drag poleg drugega.
Liza je odšla z Bukovja in je stanovala spodaj v vasi pri svoji teti.
In nekega turobnega jesenskega dna se je poslovil tudi Janček. Z malim kov-čekom v roki Je stopil v sobo.
»Prišel sem, da rečem še >Z Bogom«, Čas je že, da grem na kolodvor.«
Henrik mu je prisrčno stisnil roko.
»Zdravstvuj, Janček! Naj ti bo dobra pri vojakih. In tisočkrat hvala za vse k
Janček se je obrnil.
»Hvala — hvala tudi Vam za vse!«
»Pogrešali te bomo, Janček. Jaz Se> zlasti! Toda, ko bosta minuli dve leti, se boš pa zopet vrnil.«
Janček je stal s sklonjeno glava Ni rekel niti da, niti ne. Hotel se je premagati, a težko je dihal in rahlo se je tresel.
»Če boš česa potreboval, piši! Ni ti treba trpeti pomanjkanja. Razumeš, Janček?«
Nobene besede ni rekel, stal je tu c bledim obrazom in mečkal klobuk med prsti.
>ImaS še kaj povedati, Janček?«
»Nel — Iti morami Čas je. Z Bogoa% Henrik!«
»Pozdravljen, ljubi Janček!«
Obrnil se je. Na klopi ob peči je sedela Lena in lupila krompir.
»Z Bogom, Lena!«
Deklica 8i je obrisala ob predpasnik roko in mu jo podala. >Z Bogom, Janček!« Ni ga pogledala. Tako je čel iz sobe in
Kje je papiga?
m
PALAČA ZA ŠTUDIRANJE.
V	amoriškem mestu Pittsburgu bodo napravili prihodnje leto poslopje, ki bo imelo 32 nadstropij, bo nad 200 metrov visoko, 108 metrov dolgo in 78 metrov široko. To bo pittsburška visoka šola. 12.000 dijakov bo lahko študiralo notri, 16 dvigal jih bo prepeljavalo po raznih nadstropjih v učilne sobe in knjižnice. Univerza bo Imela štiri vrata, visoka po 12 metrov.
LISZT IN ROTSCHILD.
Franc Liszt (1811—1886) je bil nedosegljiv mojster na klavirju in znamenit komponist. Dopisoval je veliko z znanim ljubiteljem umetnosti Aleksom Telekijem in iz te korespondenco nam je znana sledeča anekdota:
V	Frankfurtu je bil dal bankir Anzelm Rotschild natisniti na povabila k večerni zabavi tole naznanilo: »Gospod Liszt bo igral.« Pa ni bil Liszta prej nič vprašal. Umetniku, ki je bil tudi med povabljenimi, seveda še na misel ni prišlo, da bi se bil ponižal; in ko mu je bogataš namignil, naj igra, je kratkomalo odklonil: »Ne za denar in ne zastonj.«
Rotschild je rekel: »Zakaj pa potem Občinstvu igrate za denar?«
Nato Liszt: »To je pa nekaj drugega. Poglejte, ljubi moj gospod! Knez Esterha-ty prodaja na svojih posestvih vole, krave, teleta, ovce in prašiče; a če bi vi pri njem naročili porcijo izrezka, bi je prav gotovo ne dobili; kaj ne, da ne? Vidite, prav tako je z menoj in z mojim razmerjem do občinstva in do vas: občinstvu prodajam bolj na debelo za denar, vam pa Ba drobno umetnosti ne morem prodajati.«
ZAVAROVANJE PROTI POŽARU.
Nekdo si je zavaroval hišo proti požaru in je rekel uradniku: »Koliko bom dobil, če mi jutri hiša pogori?« — »Po mojem nmenju najmanj tri leta,c mu je odgovoril uradnik.
LISICA IN LEOPARD.
Zadnjič je bilo v živalskem vrlu v Londonu veliko razburjenje. Neka lisica je zašla na nepojasnjen način v kletko leopardov. Naenkrat se je znašla pred dvema velikanskima leopardoma. Tako sta bila presenečena, da sta kar gledala. Ko sla se umirila, sta pa začela pošteno pihati, in zdelo se je, da je lisici odbila zadnja ura. •V smrtnem strahu je pa začela delati take skoke, da ji sicer zelo urna leoparda nista mo^la blizu in jo je rešil strežaj s tem, da je odprl mala vratca, skoz katera jo brž smuknila.
Henrik ga je spremil na dvorišče. Tam je sedel stari oskrbnik kot voznik na malem vozu in se delal popolnoma ravnodušnega, imel pa je vendar temnordečo glavo.
Kmalu nato so konji potegnili. Z Bogom, ti stari doml
Samo no 1 besedo!
in siccr na varstveno znamko »Elsa« moralno paziti, nko nam jc do najboljših MIL LEPOTE in ZDRAVJA. To so edino lc FELLERJEVA MILA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO »E L S A«, s katerimi umivati sc je pravi užitek! Nežna, dobra, čista, jako peneča, diskret. vonja v 5 različnih vrstah!
ELSA - LILIJINO - MLEČNO MILO, prvovrstno cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno.
ELSA - GUCERINOVO MILO, vpliva izrecno na roke, ki trpe vsled dela in mraza.
ELSA - BORAKSOVO MIL9 je najpriljub-ljeneje sredstvo za odslranjenje fatalnih peg, priščev itd.
ELSA - KATRANOVO MILO za lase in
glavo.
Končno ELSA-MILO ZA BRITJE, posebno line vrste.
Za POIZKUS 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic, z zavojnino in poštnino 52 Din, toda le tedaj, ako se pošlje denar naprej. Po povzetju 10 dinarjev več, torci 62 Din. Naročila nasloviti na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar,
v Stubici Donji, Elsa trg 16 — Hrvatska.
OBRTNA BANKA
t Ljubljani, Kongresni trg 4
daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. — Obrestuje vloge na knjižice po
na tekoči račun po dogovoru od dne vloge do dne dviga. — Ima dovoljenje za poslovanje z devizami ............ in valutami. ..............
Odvetnik
dr. Igo Jane
naznant«, da fe otvoril dne 2. decenr. t.1. svožo pisarno v Kranju v hiši žt.l8,ori Plemonlezarjn'
Svetovno znnnl najboljši Šivalni slrni je edino le Sloewer za rodbinsko in obrtno rtibo.
ZALOGA
L. Baraga, Ljubljana
Selenburg. ul. 6/1.
Parna lokomobila • Hvpor u-osebni avto
pri Ljutomeru.	75^
VINO na debelo-
raznih vrst se prodaja po konkurenčnih' cenah — posebno za Gorenjce
v hotelu POŠTA na Jesenicah
Tam se tudi kupnjejo in prodajalo razni DEŽELNI PRIDELKI.
Najboljši šivalni stroj |e edino le
JOSIP PETELINC-A
inamka
Gritzner in Adler
s* rodbinsko ln obrtno rabo v vieh
opremah
LJUBLJANA blizu Prežernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačen.
Votlstna garancij*.	Ptpravljalnlca na razpolago.
Bolni na pljučih,
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi	UMET-
NOSTI HRANJENJA, -mc ki je te mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, d« se bolezen hitro premaga. - Nočno potenje ia kašelj prestane, telesna težina se poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine.
Resni možje
zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete t mojim načinom prehran|enja, tembolje bo za vas,
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste izčrpali mnogo koristnega znanja, ker bo moj založnik izdal vsej« skupaj samo
10.000 komadov zastonj
in razposlal. Pišite takoj, da se boste mogli tudi vi prištevati krogu srečnih dobitnikov te knjige,
Naslov:
August Marzke - Berlin,
Wilmersdorf, Bruchsalerstr, 5, Abtl. 869,
Popolnoma varno naložite denar v
i!
r. z. z o. z. v LJubljani
Mestni trs
ker ima že nad
10,000.000 Din
jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice iti tekoči račun obrestuje najugodneje.
Današnji Številki je priložena priloga bančnega društva A. Rein in drug v Za-
(jrebu, glavne kolekture državne razredne oterije, ki na zelo enostaven način omogoča nabavo državnih 6rečk.
DVAKRATNI ZEPPELIN.
Pred par tedni smo prinesli sliko zračne ladje Zeppelin in njen opis. Sedaj so pa naročili Angleži zračno ladjo, ki bo še enkrat tako velika, za 50 metrov daljša in bo imela moči za 4200 konjskih sil, do-
čim jih ima opisani Zeppelin samo 2000. Prostora bo imela za 100 potnikov, vozila bo pa s poprečno hitrostjo 110 do 115 kilometrov na uro. Namenjena je za vožnjo med Angleško in Indijo, morebiti bo pa vozila celo v Avstralijo.
HRABRA ŽENSKA.
Najvišje odlikovanje na Francoskem je red častne legije. Dobila ga je zadnjič gospa Eettremieux, že na mrtvaškem odru. Iz goreče tovarne je rešila šest otrok. Ko
je slišala, da sta še dva notri, je šla še enkrat nazaj, a tramovi so jo pokopali pod seboj.
PETROLEJSKI VRELEC.
Francoska ima n^lo petroleja in je vsak petrolejski studenček zolo dobrodošel. Sedaj so navrtali neki tak studenec, ki da na uro cel kubični meter petroleja, 1000 litrov. Na dan torej 24.000 litrov. Se že splačal
Opominjamo Vas,
da se pri nakupu manuf a kturnega blaga v prvi vritl ozirate
na tvrdko LENASI & GERKMAN v LJUBLJANI
RAVNO DO ŠLI i PLIS, ASTRAKAN, ŽAMET za PLAŠČE In JOPE	SVILA
znano najbolje moiko sukno.	Barhant, kolenlna, lifon, garnitur«, odele, kod, v*IIVi* rut«, plati, svilnat« rut«.
l/oipnrr; poštenih ilaržev, z dobrimi »priie-va)., ki ima veselje do PEKOVSKE obrti, sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Naslov mojstra pove uprava »Domoljuba« pod itev. 7135.
Ujoo toče«! nap-oda) v Žireh, zidana, z II10« opeko krita, t vodovom in električno napeljavo, a Itirimi lobami, za ceno 30.000 Din. Več •e poizve: It. CVEK, Prežganje, p. Litija. 7427
Enodrui Siša^vapre/7a&nSblS
■tornim stanovanjem, ugodno naprodaj. - Pojasnila daje F. JERKO, Črnuče, poita Ježica.	7414
Tflia travniki M prostovoljno prodajo: IIIJC lldVIHM dva travnika na Rakovi jelil, zraven Vilke gmajne, tretji pa pod Plelivco,
blizu Krpanovega gradu na grajski gmajni. — Več ae poizve pri JOS. MRAK, Vič 21. 7431
| Orlovski KROJ (surka in hlače), ie malo nošen in
1 dobro ohranjen, arednjevelik (165cm), se proda za 500 Din. Ponudbe na upravo pod »Kroj« St. 7461.
j Vsi fantje, dekleta In fenice govorijo — in bliskovito med seboj se pogledujejo; — kje neki bi se najlepše in poceni blago dobilo, — brezdvomno v Š k o i j i Loki pri Mih. Lapuhu vsi kupujejo.
K \TERA GOSPODIČNA
ali vdova s posestvom bi poročila 30 letnega mladeniča z lepim premoženjem? Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod šifro »Marljiv« it. 7606.
Pruj hlanpr ,e na vc''ko posestvo ▼
• ' »I IHOMCb ljubljanski okolici; vajen mora biti vsega poljskega dela ter trezen, vesten in priden. - Ponudbe na upravo lista pod »Hlapec 7369«.
Prpklir Podpisani Ivan Ulčar preklicu jem, kar I I Cnllu, tcm neresničnega govoril o gdč. Ivani Pirnat. — Homec. 3. 12. 1924. — IVAN ULČAR.
»DRUŽINSKA PRATIKA«
za leto 1925
JE IZŠLA in se dobiva v vseh knjigarnah in trgovinah z galanterijskim blagom,
CENA IZVODU B DIN brez poštnine. RAZPRODAJALCI DOBE ZNATEN POPTJSTI
a
5«
*
N S*
M N M H N M
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnej?! obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svo?e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani Se pred vo,no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 200 milijonov kron.
%
M M M M M H K H M M H N K
m
K
M
ftUiLZt.LlTU!
Uatanovljona 1. I8SJ Na debelo! — drobno! - Domača inrinatrija domačih rovliev i» ramena blagu. — Ceniki na razpolago.
Milatituri maso vse vrste v leni feieii.
nalboljil iivalni stroj« »n kolesa
driiTnPt' za rodbinsko in obrtno U1 II£IICI rabo vedno v zalogi
edino pri JOSlp PCfClIVIC LiODIjana. ob vodl blUu p"5«novcsa spomenika.
(totam potrebščine za Slvlll«, krojaCe, Cevljarl« ln sedlarl«
Galanterija In vse drobno blago.
Nad 120 milijonov kron
sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV v zadnjih letih kot zavarovalnine, odškodnine ponesrečenih in druge terjatve. • Ako imate Vi kako zadevo v Ameriki ali drugod na tujem, pridite k meni, da jo uredim, ako se sploh da. — Dr. Ivan CERNE, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6 (Ljudske posojilnice poslopje).
juvr uuBna
Gosposvttsba cesta št. I Rolfova ulica št. IZ- j
Volneno in perilno blago
kakor tudi vso vrste mnnutakhirncgn blaga dobite v veliki izbiri in po ugodnih cenah pri tvrdki
R. Miklauc Ljubljana
Lingurjeva ulica - Medena ulica - Prod Škofijo.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.'
Ustni izdelek!
NajcenejSe
Solidne cenel
in najboljše TEHTNICE
i z d e 1 u je Poizkusitcl
STANKO PESJAK
KRANJ, Prepričajte sel
NASLOVE
oddajalccv in odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kupcev biš, posestev in premičnin dobite proti
mali odškodnini pri »POSREDOVALCU«, Ljubljana, St. Petra c. 23
^e^cir-Sdbiiac.-irbejitlbiiaiiatrSiiarbeaSiic
f MERAKL
barve. Črnila, lune. Kit. emafie.
Čopiče in zajamčeno Cisti llrneZ najbolJSe kakovosti nudi
MEDIC-ZANKL H"?
I
Maribor Ljubljana Novi Sad
podružnica centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana - liedvode.
25HSZ5HS ^ H5Z5 =L5? =TH5HS? ^2525
FRANC ERJAVEC,
»PRI ZLATI LOPATI«, trgov, z želoznino,
LJUBLJANA (l Valvazorjev trg ltev. 7'
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne želez, nine ter tudi prvovrstni dalmatinski »PORTLAND CEMENT« po nizki ceni.
SURNO
kamgarn in ševjot za možke in ženske obleke, belo, pisano in ru-javo platno, celir.hla* čevlno, tlskanlno in razno manutakturo, kupite najceneje in y velikanski Izbiri v novo urejeni in pre-zidani veletrgovini R. Stermeckl, Celj«, IL 332. — Ilustrova-ni cenik za čevlja, klobuke obleke, perilo. odeje, lasostrii-uike. britve in ttsoče drugih predmetov se poSlje vsakemu zastonj I Vzorce proti odškodnini I Trgovci eogros cenel
£i
SALONIT
€€
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izbor-no kakovost. „Salonit" je za pokrivanje streh ia izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja Sirom cele Evrope.
Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:

€4
d. d. za cement Portland, Ljubljana.
Zastopniki se sprejmejo.
Najcenejše strešno hrltlcf
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
prelo VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) ln
zidrto opeko m
Na željo se pošlje takoj popis In ponudba I
Zadružna gospodarska banka
BBHMNRKSHBHHBa d. d.
Telefon št. 57 in 470.
R*ton poštnega čekovnega urada za Slovenijo it 11.945
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: cospobanka.
v lastni palači (vis k vis botela „Union").	R»{»» p«""««	°"d* T z,,!retra
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000-, vloge nad K 600,000.000 •
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pog°l'
Amcrikanski oddelek: Direktno zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. PooblašCen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
D
Izdaja konzorcij »Domoljuba*.
V
Odgovorni urednik Josip Gostinfar v Ljubljani.
Jiaka Jugoslovanska tiskarna.