ffi Ik^u
;DDÛ© ioapwD©!
mvmC




Prazniénafpomlad

Bo ostalo še kaj?
Prav v prvih pomladnih dneh nas je presenetil sneg. Tisti sneg, ki smo ga čakali vso zimo, saj je pravilno tako, da sneg pada pozimi in ne spomladi! Kam bomo pa prišli, če se se sneg ne bo držal pravil in bo pobelil nižini ravno kadar se mu bo zahotelo^ To je seveda šala, saj vemo, da morajo biti tudi za sneg izpolnjeni določeni pogoji in, da res ni bojazni, da bi nas kakšna snežna ploha presenetila sredi poletja. Pa vendar si narava utira pot po svoje. Včasih imam občutek, da se nam postavlja po robu prav zaradi vseh neumnosti in agresivnosti, ki jih počnemo ljudje z našo edino naravo. Zdi se mi, da se včasih lotimo zadev preveč kratkoročno -pomembno je, da nekaj zgradimo, ker to potrebujemo prav zdaj in naj bi potrebovali čez petnajst let. Kaj pa potem, kaj pa čez 50 let ali pa čez 100 let? Pred kratkim je pod medmrežju krožil nekakšen "futurističen" filmček o življenju na zemlji čez 100 let - kako je človek ostal brez vode in kakšne posledice je to imelo zanj. To je bilo nekaj, kar se me je zares dotaknilo in o čemer resnično velja razmisliti. Prevečkrat se oziramo okrog in krivce za uničevanje narave iščemo drugje - v velikih podjetjih, ki onesnažujejo okolje, v gradbenih podjetjih, ki neumorno gradijo tudi na (nekoč) zelenih in gozdnih površinah, v nepregledni množici avtomobilov, ki se vsak dan vije po cestah^ Vse je res in nad vsem se je potrebno zamisliti in poskusiti kaj postoriti, da bi to preprečili. Zato predlagam, da najprej začnemo pri sebi in svojih navadah in razvadah - pametno jih je od časa do časa prevetriti in pogledati nanje z različnih zornih kotov. Trošimo vodo racionalno ali jo pač pustimo teči tudi takrat, ko je ne potrebujemo (pri pranju avtomobila ali pa zelo enostavno pri umivanju zob?), poskušamo racionalno in razumno ravnati s čistili v naših domovih, kaj naredimo z goro časopisov in drugega papirja, ki se dnevno nabira na naših pisalnih mizah v službi in tudi doma? Kot na vseh področjih v življenju, tudi tukaj velja, da je najbolje začeti pri sebi. Če se bo vsak od nas zavedal minljivosti narave in njenih naravnih virov, bo lažje za vse. Za nas, za ljudi okoli nas, za naše zanamce in za naravo.
^ Urednica
Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 26. aprila, je 11. april.
@elimo vam blcigosl^ovljene in vesele velikonočne praznike.
Ur^edniškii odbor
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Lukovica od 16. do 18. aprila 2007 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Zbiranje in od^oz nevarnih odpadkov
Obveščamo vas, da bomo v Občini Lukovica v torek, 10. aprila 2007, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo 10. aprila 2007 sprejemali: od 14.00 do 15.00 ure: Trojane pri pošti od 15.30 do 16.30 ure: Blagovica pri pošti od 17.00 do 18.30 ure: pred Kmetijsko zadrugo v Lukovici
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO!
Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride do kemične reakcije.
Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka
KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba
Lukovica, Stari trg 19
e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116
Rok za oddajo Zahtevka za premije, dodatne premije in dodatno plačilo za ovce in koze v letu 2007 je 30. april. Obvezna je elektronska oddaja zahtevka. Do tega roka so možni tudi individualni prenosi premijskih pravic za drobnico kot tudi vloge za dodelitev premijskih pravic za drobnico iz nacionalne rezerve. Obrazce lahko dobite na spletni strani ARSKTRP ali pri meni.
» SUBVENCIJE 2007:
Rok za oddajo zbirne vloge za subvencije, zahtevka za dodelitev in izplačilo plačilnih pravic ter ukrepov SKOP ali KOP je 15. 5. 2007. Elektronska oddaja zahtevkov je obvezna. Za vlaganje zahtevkov se je potrebno predhodno naročiti v času uradnih ur.
Pomembno:
Če za vlaganje subvencij ne bo prišel nosilec kmetije, ampak kdo drug od članov gospodinjstva, mora nujno imeti s seboj pooblastilo nosilca v dveh originalno podpisanih izvodih. Obrazec pooblastila dobite v KSS. Brez izpolnjenega pooblastila ne bo mogoče vlagati subvencij. Vsi, ki boste uveljavljali katerega koli od ukrepov KOP in imate GERK z rabo SD-1222, morate predhodno na Upravni enoti v Domžalah travniški sadovnjak vpisati v Register travniških sadovnjakov. Obrazec za vpis dobite v KSS.
Za kakršne koli spremembe v GERK-ih se je na Upravni enoti v Domžalah potrebno predhodno naročiti na telefon: 7220-100 interna 232 ali 233.
»URADNE URE:
V času vlaganja subvencij je spremenjen običajni urnih uradnih ur. Uradne ure so vsak dan od 7. do 8. ure ter ob sredah od 14. do 15. ure. V primeru dvoizmenskega delovnega časa bo temu prilagojen tudi čas za uradne ure. Obvestilo o spremembi boste izvedeli preko telefonskega odzivnika ali na oglasni deski KSS.
^ Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka

VETERINARSKI DOM DOMŽALE
d.o.o.
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, Obmo~ni urad Ljubljana izdaja po uradni dolžnosti na podlagi 45. ~l. Zakona o veterinarstvu odlo~bo v upravni zadevi sistemati~nega stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2007. Potekalo bo splošno cepljenje psov proti steklini, in sicer v ob~ini Lukovica po slede~em razporedu:
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI TOREK, 3. 4. 2007
8.30-8.45 Čeplje	pri križiš~u
9.00- 9.30 Trnov~e	pri Antonu Oražmu, Trnov~e 6
9.45-10.45 Lukovica	pri Kmetijski zadrugi
11.00-11.30 Sp. Prapre~e pri Antonu Zoretu, Sp. Prapre~e 3
11.45-12.30 Šentvid	pri Andrejki
12.45-13.15 Rafol~e	pri Igli~u, Rafol~e 18
Nove telefonske številke ZD Lukovica
Splošna amb. Lukovica 7235 000 Ambulanta za otroke 7236 980
Patronažna služba 7236 981 Zobna amb. za odrasle 7235 156 Zobna amb. za otroke 7236 978
L^OVS^KA DRUŽINA TROJA^NE-OŽBOLT
OBVEŠČA
vse lastnike zemljišč, na katerih le ta deluje, da so dolžni v primeru škode povzročene s strani divjadi, najkasneje v 3 (treh) dneh od dneva, ko je bila škoda opažena, podati pisno prijavo domači lovski družini (56. člen, prvi odstavek Zakona o divjadi in lovstvu).
Prijavo pošljite na naslov: LD Trojane-Ožbolt Prvine 3 1222 Trojane
SREDA, 4. 4. 2007
8.30-9.00 Trojane	pri Smrkolju, Trojane14	^^m. FL^ORIJANOV SEJEM -
9.30-9.45 Šentožbolt	pri Lovru Kropivšku,Šentožbolt 4	■■■■
P^OVAB^ILO IN PRIJAVA
10.00-10.15 Zg. Petelinjek pri kasarni
10.20-11.00 ^ Blagovica	pri Janezu Cerarju, Blagovica 32	Turistično društvo Trzin organizira letos VIII. Florijanov sejem v
11.15 -11.30 Češnjice nad Blagovico pri Leopoldu Šinkovecu	Trzinu, v katerega se s svojo Florijanovo nedeljo vključujejo
12.00-12.30 Zg. Loke	pri Ivanu Trdinu, Zg. Loke 7	trzinski gasilci s povorko in koncertom godbe na pihala.
Sejem bo v soboto, 5. maja, in v nedeljo, 6. maja 2007, na 12.45-13.15 Kranie Brdo pri Francu Novaku, Kranie Brdo 11	,. . .	, ' , ,.
Ljubljanski cesti v Trzinu (ob Gasilskem domu) - oba dni od 9. 13.30-14.15 Krašnja	pri Marjanu Štruklju, Krašnja 31	do 19. ure.
Cepljenje psov za zamudnike je v krajih ter na mestih rednega cepljenja. Vabljeni podjet«iki, posamezna društva za predstavitev svoje
dejavnosti in prodajo izdelkov. Za razstavljalce etno gradiva,
predmetov dediščine ipd. razstavnega prostora ne bomo
ČETRTEK, 5. 4. 2007	zaračunali. V času sejma bomo poskrbeli za kulturni in zabavni
14.00 Trojane	15.45 Lukovica	program, igre za otroke in odrasle, za hrano in pijačo ter seveda
14.30 Šentožbolt	16.15 Šentvid	večerno glasbo za Ples.
14.45 Blagovica	16.45 Rafolče	Cena stojnice za 2 dneva (uporaba) 7 EUR, 1/2 stojnice za dva
15.15 Krašnja	dni 3,5 EUR, stojnica za 1 dan (izjemoma) 4 EUR, samo prostor
na sejmu - dolžina stojnice - 20 %. Objava reklame 1,5 EUR.
Stojnice bodo v času sejma varovane, parkirišče za avtomobile S seboj ne pozabite prinesti izkaznice o cepljenju psov!	rezervirano
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti bolezni, ko ti Prijave do 15. aprila 2007 na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO
TRZIN, Mengeška cesta 9, Informacije po telefonu na številki: 01
dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice cepimo po odstavitvi.
564 45 28, 564 47 30 in mobilni številki: 031 668 615. Lepo Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in pozdravljeni in vabljeni!
registrirani v skladu s predpisom.	______________________ ^^
j PRIJAVNICA
Firma, podjetnik, domača obrt, društvo: ...............
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA ' Naslov	'
TALCEV 10, vsak delavnik 7.00-12.00 in 17.00-18.00 ter v sobotah 7.00- 9.00. | Tel./e-mail: ....................................
I Davčna številka:.................................
Kontaktna oseba: ................................
Stroški ceplienia znašaio 32.55 EUR.	j Dejavnost
(priložiti uradno dovoljenje)
ž^^a^o^a b'BS'Bda
Pomladni utrinki
Tako mile zime mnogi ne pomnimo in čeprav se zdi, kot da je jesen zamenjala pomlad, se zima vendarle bori za svoje dobro ime in nas bo vsaj malo spomnila, da {e obstaja. Ko boste prebirali tale uvodnik, bo verjetno spet vse druga~e ali pa tudi ne. Ne znamo napovedovati, kaj bo, pa vendar včasih gledamo in opažamo in ne vidimo ali pa nočemo videti. Včasih pa vidimo in gremo brezbrižno mimo ali pa trdimo nasprotno od tistega, kar bi morali, od tistega, kar vidimo, kar čutimo in nam načela, ki smo si jih privzgojili ali so nam bila vcepljena, ne dajo misliti drugače. Nekritičnosti nam ne manjka, morda včasih korajže in glasnosti, manjka pa nam {irine. Širine duha!
Štiri leta sem v svojih uvodnikih pisal, kar je bilo včasih videti že kar patetično in pomilovanja vredno, kako v na{i občini strankarstvo in predalčkanje ter ograjevanje za svoj lastni plot ni dobro in ne plodovito, pa se mnogih ni prijelo. Niti rezultati volitev mnogih niso streznili in tako {e vedno kričijo v stilu: "Titanik se ne more potopiti, saj je tako velik, da je nepotopljiv!" Prvi trenutek, ko sem {el v to zgodbo, sem vedel, da ni večna in kot mora{ biti pripravljen na zmago, mora{ znati sprejeti tudi poraz. To se mi zdi modrost in značajska vrlina, da zna{ preko tega in naslednji trenutek da{ svoje moči na voljo ljudstvu, ki je povedalo, česa želi.
Ves čas spodbujam k skupnemu iskanju možnosti za razvoj in uspeh na{e občine. Fraze, ki jih berem in poslu{am, kot so: nadzorovali bomo župana, gledali mu bomo pod prste, županu gre samo za to, da občina dobi denar, župan dela kar sam, vse, kar je narejeno, je zanič ... Vse to mi je sme{no! Ja, res moram skrbeti, da na{a draga občina lahko deluje in preživi, torej, da funkcionirajo vrtci (na{i otroci so v 24 različnih vrtcih), da lahko deluje {ola, da imamo vodo in nam pobirajo smeti, da starostniki v domovih preživijo, da imajo brezposelni socialno zavarovanje, da nam ponoči svetijo javne luči, ki jih nikoli ni dosti, čeprav jih je že zdavnaj preveč in smo Slovenci v vrhu Evrope po onesnaževanju narave z javno razsvetljavo in {e in {e. Kako si želim svetnikov, ki bodo nam vsem pokazali in tudi županu, kje se dobi denar. Verjemite, porabljati proračunska sredstva ni problem. Vsi vemo, da so potrebe {e neskončne in mi zna vsak od vas na{teti vsaj dvajset stvari, ki jih {e moramo storiti. Ni umetnost porabiti. Ja, tudi jaz bi rad obljubljal, da bomo živeli kar brez stro{kov. Pa tega nisem naredil in morda sem edini pred volitvam govoril o tem, da življenje ni brezplačno in da je treba delati in se za vsako stvar truditi ter da brez nič ni nič, večina očitno to ve! Skratka, bolj ko me kdo "obira", bolj sem utrjen. Samo kritiziranje brez jasne ideje in načrta kako drugače, če že ne tako, pa ne obrodi sadu. Dajmo zagrabit skupaj za delo in rezultat konec mandata si bomo lahko delili. Uspeh je v delu in rezultatih, ne bi se rad izkazoval le z besedičenjem in ...
Kako lepo je bilo spet obiskati na{e devetdesetletnike, koliko volje zanosa izvira iz povsem skromnega življenja. Iz življenja, ki ga je bilo samo odpovedovanje, ne delo, ampak garanje, izvirajo modrost in izku{nje, ki jih moramo spo{tovati. Vsem, ki sem jih obiskal, za kar sem hvaležen Bogu, se lepo zahvalim za čudovita srečanja in bogate pogovore. Žal ene izmed njih ni več med njimi. Starost je lahko tudi blagoslov. Da bi imeli vsi toliko elana v sebi, kot ga ima Ale{eva mama iz Rafolč, ki je v 101. letu starosti in pravi, da bi jih doživela rada kar 200. Na mnoga leta vsem.
Proračun, ki je osnovni akt občine, bo leto{nje leto v sprejemanju pozneje, kot je običajno. Pričakujem, da se bodo kmalu konstituirala delovna telesa, torej odbori in komisije občinskega sveta, med njimi tudi odbor za finance, ki aktivno sodeluje pri pripravi proračuna občine. Zaradi dela občine bi bilo dobro, da je to čim prej. Upam seveda, da bodo pri tem svetniki odgovorno sodelovali in prispevali k hitrem sprejemu tega akta. V primeru, da proračun ne bi bil sprejet, bi bila to {koda za delo in življenje v na{i občini. Pa tudi župana je potem skoraj nemogoče nadzirati. To, da na prej{nji seji nismo potrdili odborov, je pravzaprav {koda, saj smo zdaj zaradi moje bolni{ke odsotnosti izgubili {e več časa.
Veselo veliko noč! Doživete praznike, ki so tako zaznamovali tudi na{o slovensko kulturo! Kdo ne pozna lepih vo{čilnic, risb in slik Maksima Gasparija, ki so tako na struno slovenske du{e ustvarjene podobe. Ko jih človek gleda, ustvarjene v času, ko so bili narodna tradicija in običaji {e zelo živi, spoznava, kako bogati smo. Morda bi morali namesto noči čarovnic, valentinovega in drugih ameri{ko-komercialnih uspe{nic to obuditi in tudi v {olah ter vrtcih na{e otroke spoznavati, verujoče in ne-verujoče pa tudi drugače verujoče, z na{o skoraj 1300-letno kulturno tradicijo, ki je srednjeevropska in nas tako globoko označuje.
Lepe dneve in veselja v pomladi voščim.
^ Matej Kotnik, župan

Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, {t. 1/01), Pravilnika za vrednotenje programov {porta v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, {t. 8/03) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica za leto 2007
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje Športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica z naslednjimi vsebinami:
-	Programi Športnih druStev:
•	interesna Športna vzgoja predšolskih otrok
•	interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
•	športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
•	interesna športna vzgoja mladine
•	športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
•	kakovostni šport
•	sportna rekreacija
-	Razvojne strokovne naloge v društvih (materialni stroški, prireditve)
•	materialni stroški društev
•	prireditve društev
2.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva,
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oziroma športne panoge,
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
-	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne.
3.	Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da so registrirani v skladu z zakonom o društvih, s sedežem v občini in v njej pretežno izvajajo svojo dejavnost, oziroma organizacije, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost,
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
-	da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno vadbo, najmanj 35 tednov v letu,
-	da so registrirani in delujejo najmanj 1 leto,
-	da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in plačani članarini.
4.	Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 15.000 EUR. V kolikor se v proračunu za leto 2007 sprejme drugačna višina sredstev od navedene, se sorazmerno spremenijo tudi odobrena sredstva posameznim društvom.
5.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 2. 4. 2007 do roka za oddajo prijav.
6.	Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 30. 4. 2007 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
7.	V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu s pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov v Občini Lukovica.
8.	Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog oz. najkasneje v 30-ih dneh po sprejetju proračuna.
9.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom "javni razpis - SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV ZA LETO 2007 - ne odpiraj.
10.Podrobnejše	informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310).
A ŽUPAN, Matej Kotnik, I. r.
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja prosto delovno mesto v Režijskem obratu
VOZNIK TOVOBNEGA VOZILA in STROJNIK TEŽKE MEHANIZACIJE
za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom
Izobrazbeni in ostali pogoji:
-	IV. stopnja izobrazbe ustrezne tehnične smeri,
-	vsaj 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem deIovnem mestu,
-	opravIjen izpit za strojnika težke gradbene mehanizacije,
-	vozniški izpit C kategorije.
VIoge z dokaziIi o izpoInjevanju pogojev pošIjite na nasIov:
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica najkasneje do 12. aprila 2007.
Pričetek deIa je predvidoma v začetku meseca maja.	.
Vse dodatne informacije dobite pri svetovaIcu župana za gospodarske javne službe Tomažu Cerarju na tel. št.: (01) 7296316.
POJASNILO ODSOTNOSTI ŽUPANA NA SEJI OBČINSKEGA SVET 12. februarja 2007
10 minut pred 3. sejo občinskega sveta me je pokIicaI gospod župan Matej Kotnik, da se ne bo mogeI pravočasno udeIežiti seje -to je ob 18.00 uri in naj to sporočim občinskemu svetu ter predIagam možnosti o zamiku pričetka občinske seje. Župan je biI zadržan zaradi sestanka v Prekmurju. Ob pričetku občinske seje sem predIagaI občinskim svetnikom, katerih večina je biIa prisotna, da se župan opravičuje za zamudo, saj ne bo uspeI pravočasno priti na sejo in predIagaI čIanom občinskega sveta, da:
-	počakajo župana cca. 1 uro,
-	poobIastijo za vodenje občinskega sveta čIana občinskega sveta in sejo pričnejo takoj,
-	prestavijo sejo na prihodnjič.
OdIočiIi so se, da prestavijo sejo na prihodnjič. Smatram, da sem svetnike pravočasno obvestiI za nepredvideno županovo zadržanost in da ni biIo povzročene škode za deIovanje občine.
A Tomaž Cerar, Občinska uprava
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01) in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/05) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov na področju kulture za leto 2007, ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala
iz občinskega proračuna
1.	Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirale naslednje vsebine:
•	redna dejavnost registriranih kulturnih društev oziroma njihovih sekcij oziroma kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost
•	kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe
•	izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti
•	kulturne prireditve
•	nakup instrumentov
•	drugi programi in projekti, ki dokazujejo vsebinsko učinkovitost s področja kulturnih dejavnosti
2.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov:
•	kulturna društva
•	ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost
•	javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja
3.	Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v občini Lukovica
•	da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih
•	dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi
•	poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom
•	občinski upravi vsako leto redno predložijo poročilo o realizaciji programov
4.	Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 20.000 EUR, od tega 4.100 EUR za nakup instrumentov.
Za nakup instrumentov se lahko prijavijo instrumentalne skupine oz. društva, katerih št. aktivnih članov presega št. 20. V kolikor se v proračunu za leto 2007 sprejme drugačna višina sredstev od navedene, se sorazmerno spremenijo tudi odobrena sredstva posameznim društvom.
5.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 2. 4. 2007 do roka za oddajo prijav.
6.	Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 30. 4. 2007 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
7.	V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za sofinanciranje programov Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Lukovica.
8.	Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog oz. najkasneje v 30-ih dneh po sprejetju proračuna.
9.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom "javni razpis -SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA KULTURE ZA LETO 2007 - ne odpiraj".
10.Podrobnejše	informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310).
A ŽUPAN Matej Kotnik, l. r.

Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 30. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01) in v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur list RS, št. 12/03 in 77/03) objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO PREMIČNINE
Namen poziva in navedba prodajalca:
Prodaja premičnine - traktorja v kompletu s kosilnico in snežnim plugom;
prodajalec: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Opis predmeta prodaje:
Prodaja se traktor, znamke SAME Silver 90 DT, leto izdelave 1996, prostornina 4000 ccm, moč 66 KW, 1 potniško mesto v kompletu s kosilnico, znamke RIKO UHR 50, leto izdelave 1997 in snežnim plugom, znamke RIKO, širine 3 m, leto izdelave 1997. Izhodiščna izklicna cena za zgoraj omenjeni komplet je 23.000 EUR.
Merilo za izbiro ponudnika:
Merilo za izbiro ponudnika je najvišja ponujena cena. Kot najugodnejši ponudnik bo izbran tisti, ki bo ponudil najvišjo ceno za odkup.
Oblika in pogoji za zbiranje ponudb:
Ponudnik je lahko fizična ali pravna oseba. Ponudnik, ki je fizična oseba, mora predložiti dokument, da je državljan Republike Slovenije. Ponudnik - pravna oseba, pa mora predložiti overjeno kopijo iz sodnega registra.
Pisne ponudbe morajo vsebovati: predmet ponudbe, ponujeno ceno in plačilne pogoje. Upoštevane bodo le fiksne ponudbe, kar pomeni, da ni možno naknadno spreminjanje že danih ponudb. Ponudniki morajo predložiti pisne ponudbo najkasneje do 12. aprila 2007 do 12. uie. Ponudbe prejete po tem roku ne bodo upoštevane. Ponudniki morajo ponudbo predložiti na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Ponudba mora biti predložena v zaprti kuverti in jasno označena z napisom "Ponudba za nakup premičnine - ne odpiraj". Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja.
Odpiranje ponudb ne bo javno. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni s sklepom o izbiri najkasneje v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
Objava javne ponudbe ne zavezuje prodajalca, da z najugodnejšim ponudnikom sklene kupoprodajno pogodbo za premičnino, ki je predmet tega razpisa.
Prodajni pogoji in sklenitev pogodbe:
Premičnina je naprodaj po načelu "videno - kupljeno".
Z izbranim najugodnejšim ponudnikom se v roku 15 dni po prejemu
sklepa o izbiri in poziva k podpisu pogodbe sklene kupoprodajna
pogodba. Kupec mora celotno kupnino poravnati v roku 8 dni od
podpisa pogodbe na račun Občine Lukovica.
Davek na promet, stroške v zvezi s prenosom lastništva in notarsko
overitvijo ter morebitne druge dajatve plača kupec.
Kontaktna oseba prodajalca:
Dodatne informacije se dobijo na naslovu: Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici 16, 1225 Lukovica, kontaktna oseba: Tomaž Cerar, tel. št.: 01/ 7296-316. Ogled traktorja, kosilnice in snežnega pluga je možen po vnaprejšnjem dogovoru s kontaktno osebo.
A OBČINA LUKOVICA
S 3. seje Občinskega sveta Občine Lukovica
Prestavljena seja je bila tokrat sklicana za 12. februar ob 18. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Udeležili so se je vsi svetniki, vodil jo je župan Matej Kotnik.
župan se je svetnicam in svetnikom opravičil za neudeležbo na prvem sklicu 3. seje.
Seja se je začela z amandmajem NLČG, ki je vložila amandma na 6. točko dnevnega reda, in sicer Obravnava in sprejem sklepa o ustanovitvi in pristojnostih delovnih teles občinskega sveta, stalnih komisij občinskega sveta in drugih organov ter imenovanju njihovih članov. NLČG je predlagala, da se ta točka umakne z dnevnega reda, ker število članov posameznih strank in list v komisijah in organih občinskega sveta ni usklajeno. Po argumentih za in proti so svetniki sprejeli sklep, da točka ostane na dnevnem redu.
Svet je najprej potrdil zapisnika korespondenčne seje Občinskega sveta z
8. 12. ter 2. seje z 11. 12. 2006 (s pripombo NSi k 3. točki).
Pod drugo točko so razpravljali o razglasitvi Notarjeve vile, Maklenovec
30, za kulturni spomenik lokalnega pomena. Sklep o tem je bil sprejet,
vendar s popravkom, da se zmanjša vplivno območje spomenika,
opozorili pa so tudi na morebitne odškodninske zahteve.
Nato so obravnavali in tudi sprejeli Odlok o spremembi meje med
naseljema Podmilj in Učak v skrajšanem postopku, in sicer se je to zgodilo
na pobudo lastnika stanovanjskega objekta Podmilj 13, s čimer se lastnik
ne strinja, saj je bližje naselju Učak. S tem odlokom pa se meja med
katastrskima občinama Šentožbolt in Učak ne spreminja.
Pod 5. točko so obravnavali obvezno razlago 15. člena Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih Občine Lukovica.
Ponovno se je zapletlo pri 6. točki, torej ob obravnavi on sprejemu sklepa
o ustanovitvi in pristojnostih delovnih teles, ko je župan po usklajevanju
in odmoru točko umaknil z dnevnega reda, KVIAZ pa mora do naslednje
seje občinskega sveta sklicati usklajevalni sestanek, kot je bilo že prej
dogovorjeno, in predlagati člane delovnih teles.
V	Svet OŠ Roje je bil ponovno imenovan Franc Avbelj.
V	točki 8. je Mojca Stoschitzky poročala o poročilih organizatorjev volilne kampanje za člane občinskega sveta, ki so bila soglasno sprejeta.
V	9. točki svetniki niso sprejeli amandmaja NLČG, s katerim so želeli, da se tudi njim nameni delež finančnih sredstev, kot to velja za stranke, ki jim sicer pripada 0.6 %...
V	zadnjih točkah so razpravljali še o soglasju k odtujitvi počitniških objektov ter o ukinitvi zemljišč v splošni rabi.
Pred koncem pa so člani ŠD Lukovica predstavili pobudo za izgradnjo nogometnega igrišča v Lukovici ter načrt za razvoj te športne panoge v občini, saj mnogo mladih iz občine sedaj igra v okoliških klubih, sicer pa ima nogomet v lukoviški občini že dolgoletno tradicijo. Tako mladi ocenjujejo, da bi z igriščem in ponovno oživitvijo nogometa pripomogli k bolj kakovostnemu športnemu življenju v občini. Njihova vizija je namreč razvijati ekipne športe, kar je tako želja občanov, predstavlja pa tudi možnosti razvoja. Ob tem ne gre pozabiti, da je na zavidljivi ravni šolski šport, medtem ko je premalo poudarka na vrhunskem tekmovalnem športu. Tako poleg nogometnega igrišča predlagajo še izgradnjo igrišča z umetno travo in športne dvorane. Omenjeni sta bili dve relaciji, in sicer Šentvid ter RCU Urbanija.
A Marta Keržan
gosspoda^s^^o
Frizerski salon Sabina v Šentvidu
Znano je, da je frizerstvo ena najstarejših obrti. Raz{irjena je vsepovsod. Tudi v na{i občini je bilo v zadnjih letih na novo odprtih kar nekaj salonov. Enega teh vam predstavljamo v gospodarski rubriki Rokovnjača.
Frizerski salon Sabina je začel delovati pred tremi leti v Šentvidu 33, v
stanovanjski hi{i v pritličju. V tem prostoru je frizerska dejavnost pod drugim imenom potekala že prej. Kakor koli, sedaj ima lokal v najemu mlada frizerka s Trojan, Sabina Levc, prostor pa je last Mlekarske zadruge Prevoje. Ob odprtju je bil salon temeljito prenovljen po sodobnih zahtevah frizerske stroke. Prostor je po svojih zamislih opremil njen fant Sebastjan Goričan, živahne stenske barve napolnjujejo lokal s svetlobo in energijo, ki skupaj s Sabinino prijaznostjo in kvaliteto dela ponujajo občutek popolnosti in spro{čenosti. To dopolnjuje še stalna razstava slik domače slikarke s Prevoj. Glede na velikost prostor dopolnjuje tudi kotiček za otroke z različnimi igricami, slikanicami in knjigami ter tudi s sladkimi dobrotami. Čakanje na mamice in očke je tako kraj{e in zanimivej{e. Ti pa so postreženi s kavo ali drugim želenim napitkom.
V lokalu je poleg nosilke obrti zaposlena {e ena frizerka. Delovni čas je prilagojen strankam, saj imajo odprto vse dni v tednu, razen nedelje. Stranke so s storitvami zadovoljne in se rade vračajo. Prihajajo v glavnem z območja lukovi{ke občine, pa tudi iz {ir{e okolice.
Obseg storitev frizerskega salona je {irok, strižejo mo{ke, ženske in otroke, barvajo lase po željah naročnikov, delajo različne trajne, masirajo lasi{ča in izvajajo ostalo nego las. Pri tem uporabljajo profesionalno kozmetiko Schwarzkopf in TIGI. Uporabniki uslug se naročajo po telefonu, tako da v salonu ni nikoli vrste ali gneče. S svojim delom in poklicem je Sabina zelo zadovoljna, predvsem pa se zelo rada posveča strankam. Moti jo zlasti neurejenost okolice stanovanjske hi{e, kjer je lokal, kar bi se dalo z dobro voljo vpletenih hitro re{iti.
Sabina redno obiskuje različne seminarje in se dodatno izobražuje v stroki, ker hoče v korak s časom, saj tako želijo tudi stranke. Njena velika želja je, da bi dejavnost raz{irila {e na kozmetične storitve in nego telesa. Želimo ji, da bi se ji želje čim prej uresničile.
^ Kamilo Domitrovič
Poskrbimo za avtomobile!
Zima, kakr{na koli je že bila, se počasi poslavlja in s tem tudi čas zimskih gum na na{ih jeklenih konjičkih. Pri Avtu Cerar ob kamni{ki obvoznici so naredili {e korak več. Poleg menjave zimskih za letne gume nas opozarjajo tudi na pregled vozila, kar pomeni veliko večjo varnost nas samih in ostalih udeležencev v cestnem prometu. Poleg vseh nasvetov za varno vožnjo, ki jih lahko dobimo od "mojstrov", lahko največ storimo, če svoje vozilo zaupamo poobla{čenemu serviserju, ki bo najbolje vedel, kako se stvari streže.
Poskrbeti je pogrebno tudi za avtomobil
Zimske razmere so kvarno vplivale tudi na zavorni sistem na{ega vozila, saj velika vlaga in sol povzročata tako korozijo zavornih delov kakor zavorne tekočine. S pravočasno menjavo le-te se izognemo mnogim nevsečnostim in tudi večjim stro{kom popravila, da o najhuj{ih posledicah sploh na razmi{ljamo. Še je čas, da pred dopustom namenimo malce pozornosti tudi na{emu jeklenemu konjičku, od katerega smo {e kako odvisni.
^ djd
gos;poda^s1^^o
ROK^OVNJAČEV V^RTNA^RSKI KOTIČEK
Vrtnarjeva opravila v aprilu - mali traven
Če je mali traven deževen, kmet ne bo reven.
V tem mesecu čaka vrtnarje veliko dela pa tudi veliko zadovoljstva.



Priprava gred za sajenje
Setev čebulic
Proizvodnja različnih sadik
Na splošno je april mesec, ki se ga vrtičkarji najbolj razveselijo. Marca, ko gledamo naravo okoli sebe in utrujeni vrt, kar težko verjamemo, da bo še kdaj kaj ozelenelo. Aprila pa se že prepričamo, da bo. Niti muhasto vreme ne more več ustaviti odganjanja mladih poganjkov in odpiranja cvetov. Spremenljivosti aprilskega vremena ni treba posebej opisovati, saj je bilo aprilsko vreme tako že v srednjem veku ali celo prej, ko so nastali številni pregovori o aprilu. Pri vrtnarjenju boste tudi sami kmalu spoznali, zakaj se pravila o aprilskih kmečkih opravilih še vedno prenašajo iz roda v rod. Aprila boste morali večino načrtovanih opravil prilagajati vremenu. Zato je treba aprila vedno poslušati vremensko napoved in opazovati spremembe na nebu. Zdaj se odločamo o vsem, kar se bo dogajalo v naslednjih mesecih, kaj in kje naj raste, cveti in zori. Setev in saditev na prosto
V zelenjavnem vrtu še naprej vzgajamo razne vrste in sorte zelenjave. Zdaj moramo do konca pripraviti grede za sajenje in setev. Pripravite vse še ne zasajene grede in z njih odstranite plevel, ki je zrasel od jeseni. V tem času tudi že posadimo večino zelenjavnih sadik in krompir. Iz semen vzgojite pozne sorte zelenjadnic ali nakupite sadike. Na prosto lahko posejete manj občutljive zelenjadnice in zelišča. Sadike mnogih zelenjadnic, ki zorijo poleti, so zdaj pripravljene v domači gredi ali pri najbližjem vrtnarju. Posadite lahko kolerabo, cvetačo, zelje, brokoli, zgodnji brstični ohrovt in solato. Sorte zelja z velikimi glavami potrebujejo več prostora. Za manjše vrtove so bolj priporočljive tiste sorte zelja, ki se manj razraščajo in imajo manjše glave. Cvetače in ohrovt se spet nekoliko bolj razraščajo. Zdaj imamo ogromno izbiro semen zelenjadnic. Sejemo poletne sorte glavnatih solat, kot so rdeče in zelene sorte, ledenke, berivke in še katere, sejemo tudi redkvice in redkve, čebulo in korenje, špinačo, mangold in zgodnjo repo, grah, sladkorni grah, rdečo peso in črni koren. V teh tednih sadimo tudi čebulček, šalotko in drobne steblaste čebulice. Poskusite lahko še katere od posebnosti iz te pekoče družine. Danes je na trgu že veliko različnih vrst, vse pa so tako ali drugače uporabne. Sadimo krompir, artičoke, beluše. Presajamo rdeče zelje in cvetačo, ki smo jo posejali jeseni in čebulo, por in bob, ki smo ga gojili pod steklom. Rastline ki so občutljive na hlad, še vedno sejemo pod steklo ali plastiko. Zdaj je čas za setev kumaric, različnih buč, melon in zelene. V začetku aprila lahko sejete tudi še paradižnike. Ob koncu aprila lahko sadimo krompir že na večini vrtov. Vedno je bolje, če gomolje krompirja posadimo v suho in toplo zemljo. Pobiranje pridelka. Zdaj imamo že zeleno solato, ki smo jo sejali jeseni, pa radič, mlado čebulo. Poleg tega imamo še zelje, cvetačo, ter še zadnji por z vrta.
Vrt nam v tem času s svojim vzgledom, zbuja veliko volje do dela do konca vrtnarskega leta.
A Lep vrtnarski pozdrav vam želi Trajče Nikoloski
BI.

Občni zbor PGD Blagovica
t
i
\M

K,
Stane Žavbi (v sredini) je prejel priznanje častnega poveljnika PGD Blagovica
Tako je nanesIo, da sem biIa ravno v bIižini gasiIskega doma v Moravčah, ko se je zaslišal rezek zvok sirene. Ogenj! Prav gotovo človek najprej pomisIi, ubogi tisti, ki jih je doIeteIa nesreča. ImeIa pa sem tudi priIožnost videti požrtvovaInost gasiIcev, ki so hiteIi z avtomobiIi in peš h gasilskemu domu, ki so hiteli na pomoč. Bom zapisala na začetku, kar ponavadi zapišem na koncu: hvaIa, tovariši gasiIci, hvaIa za vašo požrtvovaInost, pomoč, sočutje do stiske tistih, ki jim rdeči peteIin uničuje imetje.
V dvorani krajevne skupnosti, ko so imeli gasilci PGD Blagovica štiriindvajsetega februarja že 66. občni zbor, ki so se ga zopet udeIežiIi v zeIo veIikem števiIu in skupaj s povabIjenimi gosti iz GZ in CZ Lukovica, županom Matejem Kotnikom, okoIiškimi PGD, predsedniki KS, PD BIagovica, je dvorana kar pokaIa po šivih. Po pozdravnem nagovoru predsednika MiIana FIorjančiča je biIo prijetno za oko in uho videti in sIišati, ko je občni zbor daIje vodiIa gasiIka Anica in da nežnejši spol na zborih nima samo stranske vloge. Vse to so se menda odIočiIi skupaj, vendar pa je biIa pomembna tudi beseda Matjaža Markovška kot mentorja ženskih ekip, ki jih je v pretekIem Ietu uspešno pripravIjaI za tekmovanja in so to tudi dokazaIa s prvim in drugim
mestom.
Načrtovano so v ceIoti uresničiIi. V društvo so se vkIjučiIi novi čIani, seveda po predhodno opravIjenem osnovnem tečaju. Z izobraževanjem v centru na Igu so pridobiIi predavateIja, nosiIca dihaInega aparata, dodatne tehnične reševalce, upravljalca za delo z motorno žago. Žal pa niso vsi gasiIci tako aktivni, še več, na občnem zboru so sogIasno sprejeIi skIep, kdor zaporedno tri Ieta ceIo čIanarine ne pIača, ga izključijo in tako imajo tudi enega člana manj. Uspešno deluje tudi na Ianskem zboru ustanovIjena Sekcija za šport in rekreacijo. V zimskih mesecih se redno rekreirajo tako na snegu kot v teIovadnicah, spomIadi pa organizirajo in sodeIujejo z drugimi društvi v raznih družabnih dogodkih, kot je na primer šahovski turnir, odbojka, košarka, da naštejemo Ie nekatere. PGD BIagovica je zeIo aktivno sodeIovaIo pri izgradnji novega igrišča, zatorej mIadi gasiIci s še večjim veseIjem prirejajo tekmovanja v maIem nogometu tudi s sovrstniki iz sosednjih društev.
Društvo Ietos aktivno nadaIjuje deIa na poIigonu pod viaduktom avtoceste, ki jim bo sIužiI tako v vadbene kot rekreacijske namene. V načrtu pa imajo tudi veIiko investicijo, to je nabavo novega voziIa, ki bo zamenjalo sedanji GVC 24/50, cisterno, da bomo vsi razumeli. Še naprej se bodo z enako vnemo in poIno odgovornostjo izobraževaIi, udeIeževaIi tekmovanj in družabnih srečanj ter upaIi, da bo resničnih intervencij čim manj.
Po izčrpanem dnevnem redu so podeIiIi priznanja novim gasiIcem, priznanja za doIgoIetno čIanstvo v PGD ter visoko priznanje Stanetu Žavbiju za častnega poveljnika PGD Blagovica.
Da je Ietos predkongresno Ieto na vseh nivojih gasiIstva je poudariI Matjaž Markovšek. Tudi se še nadaIje poudarja izobraževanje gasiIcev, aktivnost in požrtvovaInost pa opazijo tudi na nivoju regije in temu primerno smo vsi skupaj deležni pohval. Čeprav zakonodaja zateguje sredstva, pa se na nivoju občine pogovorimo in v okviru možnosti finančno pomagajo. Lepo je da se aktivno sodeIuje na vseh nivojih tako med mIadino, čIanicami, veterani, operativci, da se goji tudi družabna srečanja ne Ie tekmovanja. V nadaIjevanju so biIi podobnih pohvaI bIagoviški gasiIci deIežni tudi od ostaIih povabIjenih gostov.
A Milena Bradač
MEDOBČINSK^O DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE, LUKOVICA, MORAVČE, MENGEŠ in T^RZIN
vabi na že tradicionalno 32. srečanje težkih invalidov in njihovih spremljevalcev v nedeljo, 15. aprila 2007, v Hali komunalnega centra v Domžalah s pričetkom ob 10. uri.
Na srečanje vabi vse člane - težke invalide in njihove spremljevalce na področju delovanja MDI Domžale. Vabi tudi župane oz. predstavnike občin DomžaIe, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin, predstavnike DI Gorenjske regije in prijateIjskih društev ter predstavnike pobratenega društva invaIidov IzoIa.
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE, LUKOVICA, MORAVČE, MENGEŠ in TRZIN
Organizira državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Državno prvenstvo bo 21. aprila 2007 s pričetkom ob 9. uri v Osnovni šoli Trzin. Vabimo vse streIce in ostaIe, da se tekmovanja udeIežijo.
A MDI DOMŽALE

"Bojte se nas," prav^ijo v DPZ Blagov^ica-Trojane
Ansambel "Bojte se nas" je veselo popestril ^^ecanje.
Občni zbor DPŽ Blagovica-Trojane
DPž Blagovica Trojane je imel v začetku marca svoj že štirinajsti redni letni občni zbor, letos pri "Konšku" na Trojanah. Zopet so se ga članice udeležile v polnem številu in med povabljenimi gosti iz sosednjih društev, predsednikov KS Blagovica, Trojane, predstavnika PD Blagovica. Prišla je tudi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ki je bila nedavno izvoljena in na občne zbore pride rada, ker na ta način iz prvih ust izve, kaj se dogaja in kako aktivna so društva.
V preteklem letu je DPž izpolnilo plan in predsednica Darinka Vajde se je vsem članicam zahvalila za vsestransko pomoč in sodelovanje. Prav tako se zahvaljuje Občini Lukovica za visoko priznanje, ki jim je bilo podeljeno za njihovo sodelovanje vsepovsod, kjer so jih prosili za pomoč, pri raznih družabnih, svečanih in kulturnih dogodkih. Posebej je izpostavila občni zbor kmetic Slovenije, ki je bil na Trojanah, volitev vodstva kmetic SLO, vsakoletni dan odprtih vrat v OŠ Blagovica, otvoritev igrišča v Blagovici, da omenimo le nekatere.
Da občni zbor ne bi bil tako uraden in resen, je poskrbel ansambel Bojte se nas, ustanovljen izmed članic društev in samo za razvedrilo, čeprav zna Ani Pungartnik s svojo pesniško žilico tudi še kako popestriti srečanje in pripraviti k delu naše smejalne mišice. Letošnji plan je tudi obsežen kljub prostorski stiski, kajti obnova šole v Blagovici, kjer so doslej prirejale in obiskovale kuharske in druge tečaje, jim je vzela prostor. Tako se bo letos kuharski tečaj selil v Lukovico, obljubljeno pa jim je, da v prihodnosti dobijo tako kot ostala društva svoj prostor v sedanjih prostorih Darsa. V mesecu maju in septembra je povabljena gospa Reš, da jim predava o bučah (sajenju in nato o kulinaričnih bučnih jedeh). V oktobru se pripravlja dneve kmetic ljubljanske regije. Prav gotovo pa se bodo poveselile na izletih po Primorski in Dolenjski, in organizirale bodo pohodniški dan na kakšen ne previsok slovenski vrh.
Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, jih je povabila, da se bolj aktivno vključijo v njihove akcije oziroma se po dogovoru posameznice udeležijo okroglih miz, ki jih organizirajo. Predvidena je vključitev in pomoč pri nevladnih organizacijah kot na primer SOS telefon. Pripravlja se posnetek stanja, koliko je nasilja nad otroki in na splošno na podeželju, ki ga vsi tako radi pozabljajo. Zveza kmetic SLO vidi to kot svojo dolžnost in bo pomagala, kjer se bo dalo, pa četudi bo rešen en sam primer, bo vsaj začetek. Pripravljajo tudi predavanja z Vlasto Nustdorfer. Irena Ule poudarja, da se društva in Zvezo vse premalo upošteva in njihov glas se še ne sliši dovolj pogosto. Prav tako na Zvezi pripravljajo tudi bolj družabne programe in prireditve kot na primer prve kmečke igre, družinski pohod na Uršljo goro, osrednja prireditev bo izbor kmetice leta in drugo. Opozarja tudi na popravek statuta društva oziroma dopolnitev le-tega, da bodo tisto, kar jim uspe prodati na raznih srečanjih, lahko uveljavljale kot neprofitno dejavnost.
A Milena Bradač
Spet drugi
Zgodi se vsem, nagrada in pohvala za uspeh, ki se nam osebno ne zdi pomemben oziroma dovolj prodoren. Tudi atleti velikokrat niso povsem zadovoljni s svojim tekom, pa kljub temu posežejo po najboljših končnih mestih ali celo izboljšajo osebni rekord.
Atlet Robert Kotnik s Prevoj se je letošnjega 19. januarja na Dunaju udeležil državnega prvestva v dvorani - krožni teki na 3000 metrov. Kljub utrujenosti in ne preveč dobremu počutju je Robert dosegel svoj osebni rekord 8.37.40 in s tem časom dosegel zavidljivo drugo mesto za Boštjanom Bučem, ki je kasneje nastopil tudi na evropskem dvoranskem prvenstvu v Birminghamu.
Robert se je izkazal odlično tudi v močnejši konkurenci, saj je DP potekalo v sklopu mednarodnega mitinga, tako je dosegel odlično tretje mesto. Varljivi občutki o slabem nastopu tokrat niso preveč vplivali na Kotnikovo predstavo.
Le dva dni po državnem prvenstvu se je Kotnik udeležil mednarodnega
krosa v Murski Soboti. Tek na krosu je bil zadovoljivejši, rezultat pa enak, drugo mesto.
V marcu bo Robert nastopil na državnem prvenstvu v krosu, ki je predviden 17. 3. v Velenju in dva tedna kasneje, 31. marca, na DP na 10.000 m na stadionu, tudi v Velenju.
Vsi navijači lepo vabljeni!	A Che, Foto: Arhiv Robert Kotnik
Na startu
dru^^va
NOVO USPOSOBLJENE GASILK^E IN GASILCI
Gasilska zveza Lukovica oziroma njeno poveljstvo je v skladu s pristojnostmi pri strokovnem izobraževanju članov prostovoljnih gasilskih dru{tev iz na{e občine izvedla nadaljevalni tečaj za gasilca kot eno od vrst temeljnega izobraževanja prostovoljnih članov. Tečaj se je izvajal v učilnici v gasilskem domu na Trojanah v januarju in februarju, del pa že tudi v decembru. Tečaj je obiskovalo 22 tečajnikov iz prostovoljnih gasilskih dru{tev na{e občine. Celotni program tečaja je Gasilska zveza Lukovica izvedla z lastnim strokovnim predavateljskim kadrom. Nadaljevalni tečaj za gasilca je namenjen gasilcem pripravnikom, starej{im od 18 let. Z njim udeleženci pridobijo čin gasilca in {ele na to smejo biti razporejeni v operativno gasilsko enoto ter sodelovati pri intervencijah. V operativne enote v na{ih dru{tvih bodo po 24 februarju 2007 na novo vključeni:
•	v PGD Trojane (12): Špela Brvar, Ur{ka Brvar, Franc Celestina, Matevž Cencelj, Vladimir Dober{ek, Grega Gori{ek, Simon Ker{ič, Miha Mohar, Rok Novak, Denis Podbev{ek, Boris Reber{ek in Mitja Zotler;
•	v PGD Lukovica (4): Mitja Burja, Maja Cerar, Mateja Maselj in Iztok Šarkezi;
•	v PGD Prevoje (4): Ur{ka Hribar, Gabi Lajevec, Mateja Pavlič in Renata Urbanija;
•	v PGD Kra{nja (2): Robi Pervin{ek in Dare Tratnik.
Med novimi operativci je kar osem gasilk, kar je {e posebej pohvalno.
Po uspe{no opravljenem teoretičnem delu izpita so tečajniki uspe{no izvedli tudi praktično vajo. Pred tem so spoznali {e gasilsko opremo predvsem v matičnih gasilskih vozilih. Ob analizi celotnega tečaja smo ugotovili, da bi bilo koristneje v program tečaja vključiti več praktičnih tem, saj so v nesorazmerju s teoretičnimi. Pričakovati je, da se bo program tečaja ustrezno spremenil, kar pa ni v pristojnosti na{e gasilske zveze.
Izobraževanje gasilcev je prav gotovo temeljna naloga gasilske organizacije. Gasilska zveza Lukovica bo v skladu s pristojnostmi {e v leto{njem letu organizirala tečaj za strojnike in tečaj za vodjo enote. K predlaganju kandidatov na omenjena tečaja in {e nekatere druge vrste stalnega strokovnega izpopolnjevanja so bila prostovoljna gasilska dru{tva že povabljena.
Postopno izvajanje vaje po skupinah
"Dobri smo bili!"
^ Lado Goričan
V^S^L^O PUSTOVANJE
Pustovanju so se priklju~ili tudi najmlaj{i Zlatopoljci
Tudi tokrat smo pričeli veselo pustovanje s prijateljsko nogometno tekmo v pustnih maskah. Ekipa Prevoj že dolga leta prihaja na pustno nedeljo v Zlato Polje, ker ob tekmi preživimo prijetne skupne trenutke. Prav tako je bilo tudi letos.
To je bil nekak{en uvod v pustno dogajanje, ki smo ga nadaljevali s popoldanskim delom oživljanja pustnih običajev in starih navad. Dokaj solidno na{emljeni smo hodili od hi{e do hi{e ter tako obrali vse okoli{ke zaselke. Pokramljali smo z ljudmi, se z njimi poveselili in jim zaželeli obilno letino.
Pisana pustna dru{čina je nadaljevala svoje vragolije tudi v torek. Tokrat bolj v osrčju občine Lukovica, kjer smo bili prav tako povsod dobrodo{li. Seveda smo bili hvaležni vsake dobrote, ki smo jo prejeli, v veselje pa je bilo tudi darovalcem, saj je bil to tudi za njih delček ohranjanja in oživljanja pustnih običajev.
^ Tone Habjani
d^^š^^a
Upokojenci so pregledali svoje delo
Delovno predsedstvo zbora
Da čas, ko aktivna delovna doba mine in človek doseže zaslužen 'počitek', nikakor ni čas za posedanje in dolgočasje, dokazujejo prav radoživi, družabni in idej polni upokojenci v naši občini.
Tako so se zbraIi na vsakoIetnem februarskem občnem zboru v petek, 23. februarja, v Iukoviškem kuIturnem domu. Kot vsako Ieto je biIa tudi tokrat dvorana poIna.
Zbrane je nagovorila predsednica Stana Stopar, delovno predsedstvo je vodila Joži Berlec. Uradni, pa ne dolgočasni, del je že ustaljen: pregled prisotnosti, poročiIa organov društva, načrti za prihodnost. Naj na kratko povzamem: iz predsedničinega poročiIa je biIo razvidno, da društvo deIuje dobro, da se čIanstvo krepi, da si Ijudje žeIijo aktivnosti, druženja in tudi sami radi prispevajo svoj deIež k živahnemu živIjenju društva. StaInica so četrtkova srečanja v prostorih društva, skoraj vsakomesečni izIeti, zdaj že Iahko rečemo 'tradicionaIna' razstava ob občinskem prazniku septembra, pohodi po bližnji okolici, ustvarjalne delavnice zadnji torek v mesecu, decembrsko silvestrovanje in seveda srečanje na občnem zboru. Ob vsem tem pa seveda ne gre prezreti, da natančno spremIjajo vse spremembe zakonodaje, posebne še tiste, ki se nanaša prav na njihov položaj in življenje v družbi. Zanimivo je bilo poročilo Jelke Maselj, ki je predstavila predvsem uspešne izlete, katerih se udeležuje vedno več upokojencev, so pa organizirani tako, da so hkrati poučen in zabaven dogodek. Iz bIagajniškega poročiIa je biIo moč skIepati, da denar, ki se nateče v blagajno (članarina, občina), zelo pametno porabijo. Tako so si v preteklem letu uredili klubski prostor, kupili so računaInik, nameniIi nekaj denarja starejšim čIanom, nekaj pa žaI tudi pogrebninam. Na to so namesto umrIe podpredsednice društva nato mesto izvolili Joži Berlec, drugi del pa je bil namenjen načrtom, ki so v glavnem že utečeni: druženja, izleti, delavnice, pohodi, razstava ^ UdeIežence je nagovoriI tudi župan in ponovno poudariI, da so nepogrešIjivi čIen med včeraj, danes in jutri. PozdraviIi pa sta občni zbor tudi predstavnici sosednjih društev z Vira in iz Moravč. Druženje se je nadaIjevaIo v gostišču Furman.
V nasIednji števiIki Rokovnjača pa nekaj več o torkovih ustvarjaInih deIavnicah.
A Marta Keržan
OBČNI ZBOR PGD I^RAŠNJA
V	soboto, 3. 2. 2007, smo gasilci opravili redni letni občni zbor. Na naš občni zbor povabimo poleg delegata GZ in župana tudi predstavnike sosednjih društev naše GZ Lukovica in predstavnike pobratenega društva iz Gozda Martuljka.
Iz podanih poročiI je biIo razvidno, da smo v Ietu 2006 deIaIi dobro. Že v Ietu 2006 smo se začeIi pripravIjati na naš visok jubiIej 80. Ietnico društva, ki ga bomo praznovaIi Ietos konec junija. Zato vas že sedaj vabimo, da skupaj z nami prosIavite 80. Ietnico društva. ZahvaIjujemo pa se vsem krajankam in krajanom za vso dosedanjo podporo in finančno pomoč.
V	plan dela za leto 2007 smo zapisali vse naloge, ki jih moramo opravljati po pogodbi v skladu s pravili zakona o gasilstvu. Prednostna naloga je še vedno izobraževanje, poIeg tega udeIežba na občinskem tekmovanju in udeIežba na vajah v okviru GZ Lukovica. DeIo s pionirji in mIadinci se mora nadaljevati, saj je zagnanost za gasilstvo pri mladini velika.
Več pozornosti smo nameniIi organizaciji prosIave ob 80. Ietnici društva, ki bo potekaIa od 22. do 24 junija. Sama prosIava pa bo v nedeIjo, 24. junija, po prosIavi bomo organiziraIi tudi veseIico.
Na pomoč!
A Brane Močnik, predsednik PGD Krašnja
d^^šl^^a
MALONOGOMETNA LIGA RCU 2007
Tudi letos je po zgledu preteklih let v pokritem šotoru Rekreacijskega centra Urbanija v Lukovici potekala malonogometna liga, ki jo je tokrat organiziralo Športno turistično društvo Rafolče. To je k sodelovanju privabilo devet ekip iz lukoviške in dve iz sosednje občine. Liga tako šteje enajst moštev in 154 prijavljenih igralcev, ki so se vsak petek od 19.00 do 22.00 merile po enokrožnem sistemu. Liga se je sicer pričela 12. januarja, zaključila pa se je z zadnjim 11. kolom, ki je bilo na sporedu 23. marca, ko so najboljše tri ekipe prejele pokale in denarne nagrade. Razglasili so tudi najboljšega strelca, vratarja in najbolj športno ekipo. Dogajanje na tekmah je bilo letos obogateno tudi z glasbo in komentatorjem, kar je omogočalo novo ozvočenje, ki je zadnja pridobitev rafolškega društva. Sicer pa rezultate, razpored, strelce in lestvico lige RCU 2007 lahko najdete na spletni strani www.rcu-slo.com.
A Leon Andrejka
Občni zbor Društva podeželskih žena Lukovica
Kot že nekaj let zapored smo se tudi letos 8. februarja ženske zbrale na občnem zboru v gostilni Furman v Lukovici, da ugotovimo, kako in kaj se je dogajalo v društvu preteklo leto. Ker pa tudi podeželske žene vemo, kaj pomeni kulturni dan, imamo občni zbor tradicionalno ravno na ta dan.
Za uvod so nam mladi glasbeniki zaigrali himno, nato nas je pozdravila naša predsednica Ivanka Snrkolj in se nam zahvalila za sodelovanje in zaupanje. Svoje poročilo je nato predstavila tajnica Slavka, poslušali pa smo tudi finančno poročilo. Med nami so bili tudi letos povabljeni gostje: predsednik Turistične zveze Lukovica Anton Cerar, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, svertovalka za dopolnilno dejavnost na kmetijah Marta Kos, kmetijska svetovalka Pavla Pirnatter članici iz društev podeželskih žena iz Tuhinja in Blagovice. Ko so nas pozdravili tudi naši gostje in nam vsak s svojega področja nasuli nekaj koristnih nasvetov, se je uradni del občnega zbora končal, nadaljeval pa se je kulturni program. Najprej nam je ena od članic prebrala Prešernovo pesem, nato sta drugi dve odigrali krajši skeč, nastopile pa so tudi ljudske pevke iz Krašnje, med katerimi je tudi nekaj naših članic. Zapele so nekaj pravih, hudomušnih ljudskih pesmi. Kulturni program so zaključili mladi glasbeniki.
Občnega zbora se je udeležilo 62 članic. Čeprav naše društvo šteje 80 članic, so bile nekatere odsotne zaradi bolezni, druge pa zaradi drugih obveznosti. Nadaljevale smo s kosilom in nato s sproščenim druženjem in klepetom.
V	zgodnjih popoldanskih urah smo se, polne vtisov s kulturnega dne, poslovile in v slovo dobile še vsaka eno ro'žco, ki nam jo je poklonilo društvo.
Še to naj povem: Vdruštvu se ne srečujemo samo na občnih zborih, ampak se vsak prvi četrtek v mesecu srečujemo na društvenih sestankih. V mesecu marcu pripravimo že prvi izlet za vse članice, kar je nekakšno darilo za osmi marec in materinski dan. Poleti se odpravimo na enodnevno kopanje na morje, v jeseni pa še na en izlet ali pohod, leto pa zaključimo s silvestrovanjem. Ker pa naše društvo finančni ni preveč močno, za vse te dejavnosti naše članice prispevajo skoraj v celoti same.
V	okviru občine s svojimi stojnicami z dobrotami naših članic sodelujemo tudi na raznih sejmih. Tako se v našem društvu res čez vse leto kaj dogaja.
Ob tem pa vsem ženam, čeprav z zamudo, želim vse lepo ob osmem marcu in materinskem dnevu.
A Katarina Jemec, DPž Lukovica
OBČNI ZBOR GODBE LUK^OVICA
Prisotni na devetem rednem letnem občnem zboru, ki je potekal 16. februarja, so potrdili, da je Godba Lukovica tudi v letu 2006 delovala zelo dobro. Analiza je okazala, da je bilo osmo leto delavno in odmevno, saj so godbeniki nastopili na 27-ih prireditvah v in izven domače občine, kar je največ v zgodovini delovanja društva. Godbi se je v lanskem letu pridružilo pet novih mladih članov in s tem je orkester dobil nove izvajalce na klarinetu, flavti, tolkalih, baritonu in tenorju. Še naprej dobro dela interna glasbena šola društva, kjer se trenutno šolajo štirje učenci in za katere šolnino plačuje Godba Lukovica. Na občnem zboru je bilo slišati tudi pohvalo, da člani redno obiskujejo vaje, ki sicer večinoma potekajo dvakrat tedensko v kulturnem domu v Šentvidu pri Lukovici. Veseli tudi finančno in materialno stanje, ki se je v minulem letu precej izboljšalo. Sredstva za delovanje (glavni strošek so predstavljali nakup instrumentov, uniform in izobraževanje) je v največji meri prispevala Občina Lukovica, za kar gre zahvala županu Mateju Kotniku in članom občinskega sveta Občine Lukovica. Veliko sponzorskih sredstev pa je pridobil predsednik godbe Bojan Andrejka, kar je omogočilo, da godba pospešeno napreduje na vseh področjih. Sredstva, ki so se črpala tudi iz Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, so omogočala nakup novega saksofona, baritona in pikola.
Drugi del občnega zbora je bil namenjen razpravi o načrtu dela za leto 2007. Približuje se namreč 10-obletnica delovanja orkestra in zato se pri izdelavi prapora počasi zaključuje zbiranje sredstev. V teku pa so tudi priprave in ostali projekti za obeležitev jubileja. Seveda pa se godba primarno pripravlja na nastope na raznih prireditvah v tem letu. V načrtu je namreč poleg ustaljenega urnika vaj in tradicionalnih nastopov (prvi maj, novoletna koncerta, tradicionalna gostovanja, sodelovanja s sosednjimi godbami, ...) tudi obisk prijateljske godbe v avstrijskem St. Lambrechtu in organiziranje spomladanskega promenadnega koncerta v središču Lukovice.
A Leon Andrejka
na obisku
^UPA^N OBISKAL STA^REJŠE OBČASNE

Agata Prelovšek
Antonija Justin
Župan Matej Kotnik je tudi letos obiskal starejše občane bčine Lukovica. Njegovega obiska, darila, tople besede in dobrih želja za prihodnost so bili deležni občani, ki so dopolnili častitljivih devetdeset ali več let. Letos se je število devetdesetletnikov v naši dolini za spoznanje povečalo. Lahko rečemo, da se življenjska doba tudi v naši občini daljša in življenje postaja bolj kvalitetno, a le redkim izbrancem je dano, da s svojo žilavostjo, vztrajnostjo in zdravjem prispejo do častitljivih let.
Sto jih šteje naša najstarejša občanka Rozalija Iglič, po domače "Aleševa mama", ki jo je župan obiskal na domu njene hčere v Rafolčah. Še vedno zelo trdoživa in vesela ženička je gostu zaupala, da je njeno dnevno opravilo pritrkavanje, ki ga je vzljubila ob svojem očetu že v mladosti. Pove, da ji zvonovi s svojo nebeško melodijo vlivajo novo življenjsko energijo. Zelo ponosno je pokazala pošto, ki jo je prejela za praznike iz Avstrije od krajanke Tojnove, ki je sestra v samostanu in se v molitvi spominja nanjo. Ob slovesu je župan stoletnici zaželel zdravja in trdne volje, ga. Rozalija pa mu je v smehu odvrnila: "Zdaj, po stotih letih trdega dela, bi pa rada še malo v življenju uživala."
Marija Cerar iz Lukovice je ob obisku ravno okrevala po krajši bolezni. Prav zdravje ji je največja vrednota. Pravi, da bolnemu in obnemoglemu človeku največ pomenita dobra beseda in sočutje domačih, to pa ji vračajo otroci, ki ji skrbno stojijo ob strani.
V Lukovici je župan obiskal Luka Cerarja. Devetdesetletnik je župana zelo lepo sprejel in bil ob obisku počaščen. Gospod Luka in župan sta pogovor najprej usmerila na novo nastajajočo podobo trga, ki nastaja v centru Lukovice. Skozi pogovor pa sta se vrnila v stare čase, ki se jih gospod Luka še zelo sveže spominja.
Enaindevetdeset jih šteje zgovorna in pokončna Justina Bergant, ki jo je župan obiskal v Domu za ostarele v
n
Alojzija Novak

Ivana Prelovšek
f

m.
Jože Lončar
Justina Bergant
Marija Cerar
na oh^sk^
Marija Dolin{ek
Mihael Trdin
Pavle @avbi
Domžalah. V njunem pogovoru je Justina županu zaupala, da še vedno zelo pogosto obiskuje domače Prevoje in okoIico. V duhu še vedno živi s temi kraji in vsakih novosti v kraju se zeIo razveseIi. Njena žeIja je, da bi v prihodnosti čim prej zgradiIi dom za ostareIe v Šentvidu, in bi se ji izpoIniIa veIika žeIja po vrnitvi v domače okoIje.
V Šentvidu je župan obiskal Jožeta Marija Pergar	Lončarja. Še vedno postaven triinde-
vetdesetIetnik je biI veseI obiska in z županom sta pokramIjaIa najprej o njegovem zdravju in počutju, kasneje pa ju je beseda ponesIa v dogodke in spomine na stare čase.
V	Ljubljani na Večni poti v duhovniškem domu, je župan obiskal župnika v pokoju, gospoda Mihaela Trdina. Pogovor ju je popeljal skozi študij pa vse do dolgoletnega službovanja v Češnjicah, na katere ga vežejo lepi spomini.
Gospa Marija Pergar iz Spodnjih Prapreč je biIa veseIa županovega obiska. V pogovoru mu je povedaIa, da ji je živIjenje prinesIo Iepe in maIo manj Iepe trenutke. S trdno voIjo do živIjenja je premagaIa tudi boIezen, ki se jo je IotiIa v najboIjših Ietih.
V	ČepIjah je župan v dvaindevetdesetem Ietu obiskaI Ivano PreIovšek. Gospa Ivana je ravno ta čas preboIevaIa pIjučnico, ki jo je prikIeniIa na boIniško posteIjo. Včasih zeIo vedra in močna ženska, ki je v svojem življenju marsikaj preživela, kljub svojim letom zna ceniti vsak nov dan in prenašati njegovo težo. Zagotovo pa ji je županov obisk polepšal dan.
V	Zlatem Polju je v dvaindevetdesetem letu obiskal še vitalno gospo Agato Prelovšek. V pogovoru si je žeIeIa Ie, da bi ji zdravje sIužiIo, potem bo šIo. V spominih se je v pogovoru navezaIa na vojni čas, na katerega jo vežejo najboIj grenki trenutki, a s trdno voIjo do deIa in živIjenjskim optimizmom je mogoče doživeti Iepo starost.
Na Učaku je župan v šestindevetdesetem letu obiskal Alojzijo Novak. Gospa Alojzija se je obiska razveseIiIa in je povedaIa, da kIjub temu da večino svojega časa preživi na posteIji, še vedno rada prebere Rokovnjača, da izve novice iz Črnega grabna. PoIeg branja pa tudi rada prisIuhne novicam na radiu.
Rozarija Iglič
Na Korenu se je županovega obiska razveseIiI še vedno zeIo pokončni enaindevetde-setletnik Pavel Žavbi. Gospod Pavel je županu z veseljem povedal, da je ponosen na kraj, kjer živi. V klepetu mu je zaupal, da je letos že 60 let, odkar je na Korenu, njegova rojstna vas pa je biIa Pšajnovica, na katero ima tudi Iepe spomine. Zdravje mu še kar dobro sIuži, Ie maIo sIabo sIiši, zato si žeIi sIušnega aparata. Tako bi mnogo Iažje komuniciraI s sogovorniki.
Na Prevojah je Antonija Justin pred kratkim praznovaIa svoj 92. rojstni dan. Zgovorna in vitaIna ženička se je županovega obiska zeIo razveseIiIa. PogovarjaIa sta se o njenih otrocih in vnukih, ki jo kar pogosto obiskujejo. Ob slovesu pa je dejala: "Gospod župan, upam,da se naslednje leto spet vidimo!"
V Dupeljnah je župan obiskal Marijo Dolinšek. Obiska se je razveselila, kramljala sta o njenih spominih, ki so segali vse tja v njeno rano mladost. Še posebej je poudarila, da je v življenju živela skromno in vsa dela opravljala s polnostjo, z ljubeznijo in veseljem do narave. Žal se je njen življenjski krog zaključil prejšnji mesec; tiho kot je živela, je odšla in njen topel nasmeh ostal v spominu.
A Irena Strmšek
OBUJAMO STA^RE OBIČAJE
Tako so nastopali na{i gregor~ki
Izdelali smo svoje gregor~ke
V Blagovici smo s cicibančki in njihovimi star{i obujali star slovenski običaj - izdelovali smo gregorčke, ki se nato spu{čajo po vodi na predvečer gregorjevega, ko se ptički ženijo. Gregorjevo je pravzaprav po starem koledarju prvi pomladni dan. Postaja vse bolj toplo in dnevi se dalj{ajo, zato so včasih v industrijskih krajih (Tržič, Kropa, Železniki na predvečer spustili luč po vodi. Pozimi so delali ob luči, sedaj pa je ne bodo več potrebovali. Luč oziroma sveče so dali na lesene ladjice ali v jajčne lupine, ki jih je reka nato odplavila. V sodobnih časih pa izdelujejo ladjice iz različnih materialov in seveda najrazličnej{ih oblik. Nekateri so v tem že pravi mojstri in to so potrdili tudi vsi, ki so jih oblikovali v cicibanovih uricah in pri ustvarjalnih delavnicah. Prepričajte se tudi sami.
^ Sergeja Križnar, vzojiteljica
Aktiv svetov staršev osnovnih šol domžalske regije
Izjava za javnost
Izbirni predmeti v osnovni {oli
Aktiv svetov star{ev osnovnih {ol domžalske regije, ki trenutno povezuje star{e sedmih {ol, je na dana{nji redni 4. seji obravnaval predlagane spremembe Zakona o osnovni {oli, ki se nana{ajo na izbirne predmete. Ugotovili smo, da je Ministrstvo za {olstvo in {port v predlogu upo{tevalo pripombe na obstoječo ureditev, ki smo jih oblikovali aktivi svetov star{ev, pa tudi učitelji in ravnatelji, zastopani v Svetu praktikov. Star{i, ki se preko svojih otrok v praksi srečujemo z izvajanjem in rezultati izbirnih predmetov, opažamo v sedanji ureditvi pomanjkljivosti, ki ovirajo doseganje temeljnega cilja izbirnosti - optimalnega razvoja individualnih otrokovih sposobnosti. Predlagane spremembe vidimo kot korak k odpravi teh pomanjkljivosti, zato ponovno izražamo podporo:
1.	ukinitvi delitve predmetov na družboslovno humanistični in naravoslovno tehnični sklop in posledične obveznosti učenca, da izbere predmete iz različnih sklopov;
2.	omejitvi izbirnih predmetov na dve uri tedensko;
3.	možnosti, da so učenci, ki obiskujejo glasbene ali baletne {ole z javno veljavnim programom, na željo star{ev opro{čeni obiskovanja izbirnih predmetov.
Dodajamo {e, da imajo {tevilni izbirni predmeti v praksi značaj interesnih dejavnosti in menimo, da bi dosegli bolj{e učinke, če bi take predmete ponudili v obliki krožkov (kar so nekdaj že bili), seznam izbirnih predmetov pa krepko skraj{ali. Ob tem pa, zaradi skrb zbujajočih raziskav in lastnih opažanj o nazadovanju telesnih sposobnosti otrok, podpiramo prerazporeditev {portno rekreativne vzgoje iz sedanjih izbirnih predmetov v obvezni program za vse učence.
Upamo, da bo javna razprava o predlaganih spremembah {iroka in bo omogočila tudi javno predstavitev argumentov, na katerih sloni na{a podpora predlaganim spremembam.
^ Anton Meden, predsednik Aktiva svetov star{ev osnovnih {ol domžalske regije
UČENCI OŠ JANKA I^ERSNI^ BRDO V OKVIRU POKLICNEGA USMERJA^NJA NA OGLEDU PO^ICIJS^E POSTANJE V DOMŽA^LA^H
Zvonec zazvoni konec pete ure ^ začetek počitnic! Jupijeee!
Mi smo si ta začetek popestrili z ogledom Policijske postaje Domžale v dogovoru z gospodom Markom Kladnikom, vodjem policijskega okoliša za našo občino, ki pa je na žalost zbolel, a nam je vseeno omogočil ogled policijske postaje.
Nadomestil ga je gospod Franci Kozinc, pomočnik komandirja, ki nam je na preprost, doživet in zelo zanimiv način predstavil poklic policista in delovanje policijske postaje oz. policije. Imeli smo možnost tudi spraševati in si ogledati nekaj prostorov.
Bilo smo zelo lepo sprejeti. Fantje in dekleta (večinoma devetošolci tik pred poklicno odločitvijo) smo navdušeno poslušali. Na vprašanja smo dobili želene odgovore. Vpis v srednjo šolo je pred vrati in tovrstni pogovori nas delajo sigurnejše pri odločanju za nadaljnjo poklicno pot ali pa nam obogatijo naš pogled na svet in ljudi okrog nas.
Hvala obema policistoma, gospodu Kladniku in gospodu Kozincu, za čas, ki sta nam ga namenila ter srečno vsem policistom, ki skrbite za našo varnost.
Po ogledu smo naše vtise in spoznanja nanizali na papir:
1.	Kako se ti je zdelo na ogledu?
-	Zelo dobro (3X) , ker smo izvedeli vse o policiji,
-	bilo mi je všeč (3x), ker gospod ni razlagal dolgočasno,
-	uredu (3X),
-	zanimivo(3X),
-	zelo v redu,
-	dobro,
-	bilo mi je vse všeč,
-	ful dobro, ker smo dobili zelo natančne odgovore.
2.	Zakaj si se odločil/-a za ogled policijske postaje?
-	Ker me zanima/veseli poklic policista (6X),
-	ker mi je poklic policista zanimiv (3X),
-	ker me je zanimalo (3X),
-	ker mi je to drugi najboljši poklic,
-	navdušena sem zdaj tudi nad poklicem,
-	da bi izvedel, kaj zahteva ta poklic,
-	imel sem možnost, pa sem šel.
3.Kaj	si novega spoznal/-a o poklicu policista? Kaj te je presenetilo?
-	Značilnosti delavnika; da policisti delajo po 24 ur na dan; da policisti
delajo veliko več, kot si mi (ljudje) mislimo.
-	Pretreslo me je, da je policist 24 ur na delu; da preveč delajo.
-	Da moraš biti določenega karakterja; da moraš biti oz. imeti za ta poklic zelo trden karakter (2X).
-	Zelo so mi bili všeč policisti s psi. Sedaj vidim, da moraš res dobro premisliti o tem poklicu. Presenetilo me je, da nimajo določenega urnika. (2x)
-	Spoznal sem veliko novega, delo, potek _
-	Da je zelo težak poklic.
-	Da je delo zahtevno.
-	Da je zelo veliko pisarniškega dela.
-	Da si veliko na terenu.
-	O delu policista, kriminalista.
-	Ne veliko, ker sem veliko že vedela. Zdelo se mi je zelo zanimivo in
poučno.
4. Kaj si novega spoznala o policijski postaji?
-	Prostore (5X),
-	da ima veliko prostorov,
-	kako izgleda (2X),
-	da nimajo zaprtih zapornikov, 24 ur na delu, stresi
-	da so nekateri policisti pod stresom (pri nesrečah), da opustijo službo,
-	da je to glavna postaja petih občin (Lukovca, Moravče, Trzin, Mengeš,
Domžale),
-	da je postaja v Domžalah zelo majhna in zaenkrat ni bilo veliko policistov,
-	delovanje PP,
5.	Kaj bi si še želel/-a oz. kaj si pogrešal/-a pri ogledu - tvoji predlogi?
-	Pregled opreme (4x),
-	ne vem (3x),
-	ogled orožja (2x),
-	akcije, prikaz prizorov pri reševanju,
-	več izkušenj, bolj razgibano,
-	več policistov, ki bi izrazili svoje mnenje,
-	ogled ostalih prostorov,
-	nič (2x), vse mi je bilo všeč.
6.	Kako si se počutil/na policijski postaji?
-	Dobro (7x) in zanesljivo,
-	zelo dobro (4x), saj je bilo zanimivo predavanje,
-	varno, zelo varno,
-	udobno,
-	na začetku malo strašno, nato pa zelo sproščeno.
7.	Kaj bi za konec sporočil/a policistom _
-	Hvala za dobro delo.
-	Hvala za vaše odgovore in pomoč.
-	Naj se imajo fajn in naj uživajo.
-	Naj uživajo v svojem poklicu.
-	Naj uživajo v tem, kar počnejo.
-	Da naj še naprej delujejo kot do sedaj.
-	Da naj dobro opravljajo svoje delo.
-	Ne vem.
-	Da ne bi ustavljali sošolčeve mame.
-	Naj se varujejo stresov.
-	Da bi bilo več terenskega dela, da bi jih bilo več na cestah.
A Učenci OŠ Janka Kersnika Brdo in pedagoginja Nives Zelenjak
- nič.

JI9
Nfí^J ZIVI
Pisan pustni sprevod
Na pustni torek je v šoli vladala popolna zmeda - namesto otrok so v šolo prihajale princese, kavboji, indijanci, čarovnice, klovni, miške ... Ja, seveda, saj je vendar pust! Povsod je bilo polno maškar. Vendar pa maškare letos niso imele težkega dela, da bi preganjale zimo, zato so se v šoli pridno učile. Sonček je kar vabil, da ga pridemo pozdravit, zato smo se odpravili na pustni sprevod po Blagovici. Lansko leto smo obiskali le en del kraja, zato pa smo se letos podali na drugi konec. Ker nismo bili zaposleni s preganjanjem zime, smo raje razveseljevali mimoidoče. Seveda smo si tako prislužili tudi nekaj sladkarij, ki so na koncu utrujenim maškaram seveda z veselem teknile v slast.
A Sergeja Križnar, vzgojiteljica
TROJA^NSK^I K^ROFI
V tednu pred pustom smo imeli tehniški dan, kjer smo se pogovarjali, kako nastajajo različne stvari - kaj potrebujemo, kakšen je postopek. Bili smo pravi raziskovalci in vseznalci. Seveda, da pa ne bi ostalo samo pri pogovoru, smo se lotili dejanj. Popestrili smo si malico in si pripravili še sadno solato, ki so jo nekateri še malo izpopolnili s smetano, in nastale so sadne kupe, ki so še kako šle v slast. Tako smo praktično pokazali, kaj vse potrebujemo, da na koncu dobimo sadno kupo. Več vrst sadja imamo, boljša je sladica. Seveda pa je pomembno tudi to, kako je sadje narezano. To vedo najbolj tisti, ki se jim je mudilo in sadja niso razrezali na majhne koščke, in so imeli nato na koncu težave s tem, da so pojedli velike kose sadja. Smo si pa ogledali tudi, kako nastajajo krofi. Podjetje s Trojan nas je prijazno sprejelo in radovednim prvošolcem pokazalo postopek priprave krofov. Skupaj smo našteli surovine, ki so potrebne za pripravo krofov. Medtem se je testo že gnetlo in nato so nam pokazali še postopek, kako se krofi izdelujejo, kje počivajo, kje vzhajajo in nato še kje se cvrejo in najpomembnejše - kje se polnijo z marmelado. Otroci so bili presenečeni, saj si niso mogli predstavljati, kako lahko napečejo toliko krofov. Ker pa je v krofarni tako lepo dišalo in so imeli otroci tako velike oči, so nas na koncu s toplimi krofi še postregli. Bili so resnično dobri, saj so otroci po malici "zmazali" še cel krof. Pa da ne boste mislili, da so nam dali kakšne majhne krofe - o, ne, tiste "ta velike" s Trojan.
A Sergeja Križnar, vzgojiteljica
Kako nastane krof?
Kako so slastni
Tudi mi znamo
GREGORJEVO in "gregorčki"
Razstava gregorčkov v O[ Kra{nja.
Z gregorjevim je je povezanih veIiko starih, zanimivih običajev, ki oživijo predvsem na predvečer tega praznika. Sveti Gregor je biI papež Gregor VeIiki, ki je vpeIjaI nov koIedar - uporabIjamo ga še danes in se po njem imenuje gregorijanski. Po starem juIijanskem koIedarju pa je sv. Gregor godovaI na prvi pomIadni dan, zato gregorjevo še danes ponekod velja za prvi pomladni dan. Sv. Gregorja so častili učitelji in učenci in spIoh vsakovrstni učenjaki, gIasbeniki, biI pa je tudi zaščitnik izdeIovaIcem gumbov, zidarjem, izdeIovaIcem našitkov ...
Ko se Iuč v vodo vrže
Na gregorjevo je dan že dovoIj doIg, da obrtnikom ni biIo več treba deIati pri Iuči. Zato, pravijo, se na gregorjevo Iuč v vodo vrže. Pa ne samo pravijo, ponekod to tudi naredijo. V Tržiču in okoIici so nekdaj čevljarji, pa tudi drugi obrtniki "zanesli luč v vodo". Že pred gregorjevim so pripravili stare brezove metle, jih polili s smolo in ovili v slamo. Zvečer pred gregorjevim so ob potoku zakurili kres zažgali metIe in jih vrteIi v osmicah po zraku. Ko so začeIe dogorevati, so jih pometaIi v vodo. Kroparski kovači so nekoč na ta dan ceIo pustiIi deIo v vigenjcih in odšli na "tičjo vohcet".
Tudi drugje po Gorenjskem so in spet "spuščajo Iuč po vodi". Ponekod so narediIi papirnate Iadjice, vanje postaviIi prižgane svečke in jih spustiIi po vodi. Nekateri so v stare peharje naIožiIi s smoIo obIite obIance in jih spuščaIi po vodi z namenom, naj voda odnese neprijetno deIo ob sIabi Iuči. Na deščice so IepiIi iz Iepenke narejene hišice in cerkvice z izrezanimi okenci. Svoje umetnije so potem spustili po vodi. Luč so v vodo vrgIi tudi deIavci iz vigenjcov in fužin. Kasneje so pIavajoče deščice okrasiIi še s šmarnim križcem in na vogaIe postaviIi stebričke. Od enega do drugega so napeIi verige pisanega sviIenega papirja, na vsak stebriček in na križ pa pritrdiIi svečko. Tako Iepih hišk in cerkvic voda ni smeIa odnesti, zato so otroci Iadjice navezaIi na doIge vrvice.
Običaj je biI znan vse do CerkeIj, Šentvida in DomžaI, pa tudi v ŽeIeznikih, KamniGorici in Kropi, zato predvsem v teh krajih že tradicionaIno obujajo spomin na ta več sto Iet star običaj, s katerim prosIavIjajo bIižajoči prihod pomIadi. Običaj so v pretekIih Ietih na veseIje otrok pogosto oživiIi tudi v Krašnji (posnetki so izpred dveh let). Pri spuščanju domiselno izdelanih ladjic radi sodelujejo predvsem šolarji, ki kar tekmujejo v izvirnosti pri izdelavi svojega "gregorčk"". Iz lepenke, deščic, stiroporja ... izdelajo najrazličnejše hišice, okenca obIepijo s tankim barvnim papirjem in jih pritrdijo na deščice. Vanje poIožijo goreče svečke in jih spustijo po vodi. Preden pa jih spustijo po potoku, pa jih tudi razstavijo in včasih se na njih znajde še kakšno dariIce.
Male umetnije na poti do bližnjega potoka
Večer popestrijo domiselno izdelana razsvetljena plovila.
Zvečer pride težko pričakovani trenutek, ko drobne Iučke zapIavajo po vodi in vsakdo s pogIedi spremIja svojega "gregorčka" in z njim potuje do tam, do koder pač gre.
Kje so potičke s ptičje gostije?
V Beli krajini otroke zanima predvsem, če so jim na gregorjevo ptički pustiIi kakšno potičko, ki jim je ostaIa od ženitne gostije. Zato iščejo pod grmi in včasih tudi kaj najdejo.
Ker pa je biI sv. Gregor tudi zavetnik šoIarjev, v Prekmurju hodijo fantje, učenci zadnjih razredov od hiše do hiše, pokriti so s kIobuki, okrašenimi z raznobarvnimi trakovi. Eden nosi v rokah leseno sabljo, na kateri je nataknjen košček sIanine, drugi pa košaro. Pojejo pesmi v spomin sv. Gregorju, domačini pa jih obdarijo. Nekoč so na tak način vabiIi otroke prvič v šoIo. V Prekmurju sta nekdaj hodiIa od hiše do hiše dva boljša učenca, pela kolednico in prosila za darove.
A Igor Fabjan
odprle strani
REGRAT prehiteva pomlad
Celo februarja je bilo mogoče najti že prve regratove cvetove!
Letošnja topla zima je naravo dobro zmedla. Nič čudnega, da lahko regrat v naših krajih nabiramo že od konca februarja! Neobičajno darilo narave velja izkoristiti, saj je regrat nadvse uporabna rastlina. Še posebno prav pride spomladi, da po dolgi zimi prebudi življenjske sile organizma.
Za solato nabiramo predvsem mlad regrat, ki še ne cveti. Ponekod ga uporabljajo tudi v zelenjavnih juhah in zeliščnih omakah. Poleg listov lahko za prehrano uporabljamo še cvetove, iz katerih pripravljamo okusno regratovo vino ali regratovo šabeso.
Navadni regrat je trajno zelišče s kratko odebeljeno koreniko. Dolga mesnata in razrasla korenina tako kot vsa rastlina vsebuje mleček, ki pa ni strupen. Regrat vsebuje veliko železa, kalija in drugih mineralnih snovi ter je bogat z vitamini, med katerimi prevladuje vitamin C. Vsebuje še grenčino, škrob, holin, saponin, eterična olja in druge zdravilne ter krepilne snovi. Ko se lotimo nabiranja, se potrudimo vsaj toliko, da poiščemo rastišče stran od prometnih cest. Izogibajmo se tudi poljem in travnikom, na katerih so še vidni ostanki gnojenja. Nabiramo lahko liste pred cvetenjem, samo korenino, ali cvetne koške ob cvetenju. Korenino, cvetove in liste regrata lahko uporabljamo za čaje, iz njih
stiskamo sok, pripravljamo tinkture in obloge. Uporabljamo lahko sveže ali posušene dele.
Redno uživanje regrata pripomore k izboljšanju celotne presnove, čisti organizem in kri ter pospešuje izločanje seča in žolča. Regrat je priporočljiv za sladkorne bolnike, pomaga pri lajšanju težav zaradi revmatizma, protina, kožnih ekcemov, lišajev, oteklin itd. Najbolj učinkovit je sveže stisnjen sok. Nekaj tednov moramo uživati dve do tri žlice soka dnevno. Največjo zdravilno moč ima korenina, ki pospešuje potenje, čisti organizem in ga krepi. Dobro vpliva na celotno izločanje v telesu in odpravlja kopičenja nezaželjenih strupenih snovi. Uporabna je tudi za čiščenje kože in odpravo aken. V ta namen zvečer v 250 ml mrzle vode namočimo posušene regratove korenine v prahu in jih pustimo stati do jutra. Zjutraj precedimo polovico tekočine in jo popijemo pred zajtrkom, drugo pa pol ure kasneje. Za čiščenje organizma si iz korenine pripravimo prevretek. Vodo s koreninami pustimo vreti deset minut, nato počakamo, da se malo ohladi in jo precedimo. Dnevno popijemo dve manjši skodelici prevretka, eno zjutraj na tešče in eno zvečer pred spanjem.
Igor Fabjan
TATVINA CIPRES
Komu so bile v napoto ciprese?
V Rafolčah je od lanskega letanogometno igrišče, v katerega krajani krajevne skupnosti in člani športno turističnega društva vlagajo veliko sredstev in prostega časa. Poleg igrišča je urejeno parkirišče, ob katerem je bil v lanskem letu pred zimo posajen nasad cipres. Žal pa je ta od konca februarja precej osiromašen, saj so v noči s 27. na 28. februarja nepridipravi izruvali in odpeljali neznano kam 30 cipres ter s tem KS Rafolče kot investitorja oškodovali za skoraj 500 evrov. Člani ŠTD Rafolče, ki so s prostovoljnimi delovnimi urami posadili ciprese, so ogorčeni, kot pravijo, je občutek slab in razumljivo, prisotna je tudi jeza. Krajani pa so predvsem razočarani nad takimi dejanji, ki družbi zagotovo niso v ponos. Tisti, ki so še posebej aktivni pri delovanju in urejanju nogometnega igrišča, pa vsi v en glas pravijo: „Ne bomo se dali, kupili in posadili bomo nove ciprese, ki bodo še lepše."
A Leon Andrejka
REŽIJSKI OBRAT DOBRO
Delavci režijskega obrata Lukovica imajo letošnjo zimo povsem drugačna dela kot običajno. To zimo ni bilo nič dela s snegom, ne pluženja, ne čiščenja pločnikov in parkirnih mest, zelo malo posipanja cest proti poledici, zato pa so se usmerili na dela, ki bi sicer prišla na vrsto v spomladanskem času ali še kasneje. Zanje prostega časa ni bilo. Tudi na pustni torek /na sliki/ sta strojnik Jože in delavec Sašo pripravljala dovolj široko cesto za tovornjak, ki je pridno vozil gramoz za utrditev. Hvala jim!
Tudi danes ponavljam oceno, da so delavci režijskega obrata premalo plačani. Strojnik, ki je po potrebi tudi šofer tovornjaka ali obratno, zasluži z vsemi dodatki vred komaj okrog 550 evrov. Upam, da bo župan Matej Kotnik to prebral in jim plačo dvignil. Res pa je tudi, da občinski svet še ni povsem zaživel, saj se ubada /KVIAZ/ s širitvijo občinskih odborov, s tem pa je nastala velika zamuda pri potrditvi le-teh. Do tedaj pa odbori ne morejo delati. Tudi ne vem, kdaj bo sploh sprejet proračun za leto 2007. Da le ne bi pozen sprejem škodil napredku občine in razpoloženju prebivalstva. Lepo pa je, da režijski obrat dela nemoteno in dobro. Kar tako naprej, fantje!
A Vinko Jeras
Priprava ceste
odp^e ^^rani
Spoštovani!
Teče sedmo leto, odkar "diham prevojski zrak". Marsikdo mi je nasprotoval, ko sem se odločila, da grem živet iz mesta, toda ker mi narava veliko pomeni, nisem poslu{ala "dobrih nasvetov" in odločitev sem z veseljem udejanila. Kmalu sem spoznala lepo okolje, ki nudi možnost sprehodov, kolesarjenja, raziskovanja in vse to tudi z veseljem uporabljam. Ni mi žal, da ne živim v Ljubljani.
Imam pa željo, in verjetno nisem edina, da bi bilo bolj poskrbljeno za ohranjanje čistega okolja in narave, kamor vsekakor spada tudi zrak, ki je sicer nujen za preživetje. Naj kar konkretno preidem k problemu, ki me tare in zaradi katerega sem se danes tudi odločila napisati par vrstic v razmislek: najprej vam, upam pa, da bo to bral {e kdo drug, ki mu tudi ni vseeno, v kak{nem okolju živi in kak{en zrak vdihava. Živim v enem izmed rumenih blokov, ki so pred leti "zrasli" ob glavni cesti. Vem, da ne morem pričakovati posebno svežega zraka glede na lokacijo stanovanja, v katerem živim. Kljub temu pa želim vsakodnevno prezračiti stanovanje in zato tudi večkrat odprem okna. Na moje veliko razočaranje skoraj vsakič (ne pretiravam!) "butne" v sobo zelo neprijeten zrak, da ne rečem obupen smrad, ki se ga je težko znebiti. Dolgo časa je preteklo, da sem ugotovila, od kje prihaja ta smrad. Sprva sem mislila, da je to pač vonj po sajah, ki ga je v zimskem času oz. v kurilni sezoni vsepovsod moč zaznati. Pa sem se motila. Smrad prihaja iz dimnika sosedove hi{e, kjer delajo hrenovke. In danes, na lepo sončno popoldne, ko sem se vračala s sprehoda na Brdo, sem jasno videla mogočen valeč se dim, ki prihaja natanko iz sosedovega dimnika in povzroča obupen smrad. Kar zgrozila sem se: tako lepa vasica, nad njo pa grd siv oblak, ki mu kar ni bilo konca. Kdo sploh dovoli, da se kaj takega lahko dogaja? Kje je in{pekcija oz. ali to dovoljuje? Spra{ujem se, kako si upa človek služiti denar na račun onesnaževanja okolja, ne da bi poskrbel za čistilno napravo oz. na to, da na tem svetu ni sam in da zrak potrebujemo vsi - toda zrak, ne pa smrad! Večkrat sem o tej problematiki že govorila s sosedi, ki se seveda strinjajo z menoj, toda vse je ostalo le pri besedah. Tokrat sem se skorajžila in se odločila, da napi{em dopis v Rokovnjača in tako pridem "z besedo na dan". Upam, da me razumete, kaj sem želela povedati s svojim pisanjem, in upam tudi, da se bo kdo zamislil nad tem, kako brezglavo onesnažujemo okolje in da je že skrajni čas, da kaj naredimo za bolj{i danes, s tem pa tudi za bolj{i jutri; tudi za na{e prihodnje rodove. In srčno upam, da se bo nad tem zamislil tudi moj sosed, ki dela hrenovke in poskrbel zato, da obupnega smradu ne bo več. Privo{čim mu zaslužek - naj me ne razume napak, toda ne za ceno, ki jo plačujemo vsi - tudi tisti, ki ne kupujemo njegovih hrenovk. In ta cena je visoka - ne le fizična, pač pa tudi psihična in nenazadje tudi socialna.
^ Alenka Draksler
Kje je ulica Pot v Rovca?
V centru Lukovice se marsikaj dogaja in nastaja že kar lepa podoba centra. Z malo potrpljenja bo sredi{če lepo urejeno. Še vozniki bomo morali dokazati svojo usposobljenost, da bomo pri vožnji žvideli' tudi prometne znake, ne pa vozili na pamet. Ne morem pa mimo tabel, ki v Lukovici označujejo ulični sistem. Vse lepo in prav. Samo tabla za označbo ulice Pot v Rovca pa je povsem zgre{eno postavljena. Postavljena je za Pungartnikovo oz. občinsko stavbo, kjer je najmanj namenjena oznaki ulice, temveč služi nekemu 'svojemu namenu'. Tam zadaj, ker je očitno namenoma skrita, nikomur ne koristi. Ne vem, zakaj je ni bilo moč postaviti na isti steber, ki označuje na levo Šolsko pot, na desno pa bi označila Pot v Rovca in tako bi vsi z lahkoto na{li to ulico.
^ V razmislek napisala Irena Vodu{ek
r^^IRO^NIK ZA SREČNE U^^OJENCE
Založba Maks Viktor d.o.o. je prvič v Sloveniji izdala priročnik za upokojensko populacijo z naslovom PRAKTIČNI VODNIK ZA UPOKOJENCE, ki na prijazen in poljuden način obravnava vse vidike upokojenskega življenja: upokojensko politiko, statistične preglede, pokojnine, bolezni, zdravstveno varnost upokojencev, socialno varstvo, izobraževanje v tretjem življenskem obdobju, turizem, hobije, rekreacijo ^ V 64 poglavjih na 350 straneh vam 38 strokovnjakov podaja strokovne in koristne informacije za upokojence, del priročnika pa je zasnovan kot pregled turističnih destinacij {irom Slovenije. Skoraj sto ustanov in podjetij je omogočilo, da je priročnik kljub profesionalni zasnovi, oblikovanju in obsegu cenovno dosegljiv vsakomur. Cena v prednaročilu s 25 % popustom je 19 evrov. Ustanovam, ki se ukvarjajo z upokojenci, nudimo {e dodatnih 10 % popusta, upokojencem pa 25 % popusta. Prednaročni{ke cene veljajo do izida priročnika v sredini marca, naročila pa sprejemamo na brezplačnem telefonu: 080 15 17.
Tokrat se lahko posladkate brez slabe vesti.
Knjiga Marje Božič prina{a nov pogled na sladice.
Ne le božansko dobre in lepe, temveč tudi ZDRAVE in NARAVNE.
Zdaj sladke jedi odkrivamo na novo.
Vsekakor kuharska knjiga, kakr{ne Slovenci {e nimamo
in ki bo zagotovo navdu{evala {e mnoge generacije!
Posebna odlika knjige je preprostost in razumljivost. Tudi priprava zahtevnej{ih jedi je prikazana tako, da se je zlahka lotijo manj ve{či in tisti, ki jim primanjkuje časa.
Knjiga nas opogumlja, da se sami lotimo priprave cmokov in {trukljev, zavitkov, krem, potic, tort, drobnega peciva ^ In celo priprave vse bolj cenjenih domačih biomarmelad. V njej bodo na{li odlične napotke tako tisti, ki se želijo posladkati na zdravju ne{kodljiv način, kot tudi oni, ki jih čaka poslovna priložnost na področju biohrane.
Velikost: 21 x 26 cm, trda vezava, platificiran ovitek: 224 strani, več kot 400 barvnih fotografij, 229 receptov in {tevilne izpeljanke
Knjigo lahko naročite pri podjetju Naravna pot ali kupite v bolje založenih knjigarnah in v trgovinah z zdravo hrano.
Kontakti in informacije: Naravna pot d.o.o., Ranče 5f, 2313 Fram
telefoni 02 601 86 71 đ 041 248 415 (Marja) đ 041 248 412 (Slavko) đ e-naslov: info@naravnapot.si in www.naravnapot.si
NA^MESTO NA SEJI SVETA JE ZUPA^N BI^^.
Na sejo občinskega sveta Občine Lukovice seveda nisem pozabil. Morda sem na Trojanah pil kavo in čakal kako to delajo svetniki brez mene. Brez župana so se lahko le hitro raz{li. Brez {ale. Bil sem na letnem zboru Združenja občin Slovenije, ki je ta dan potekal v Beltincih. Sejo sem zapustil pred koncem, da bi lahko pravočasno prispel na sejo sveta. Pri Ptuju sem v zastoju zaradi nesreče čakal dolgo časa in tako je kazalo da bom sejo zamudil. Iz avta sem klicaril na okoli in končno dobil g. Cerarja, ki je o zamudi obvestil svetnike in prisotne; na voljo so imeli tri možnosti odločili so se za prestavitev seje in odhod domov. Lahko bi me počakali kako uro, odločili so se drugače, pri čemer pri tem ne vidim nič spornega ali slabega, sejo smo imeli teden dni kasneje. Se bom pa potrudil, da bom naslednjič nesreče in zastoje na cesti napovedal vsaj tri dni prej. Takrat se bodo nekateri svetniki morda {e bolj čudili od kje županu jasnovidnost. Kaj bi bilo, če bi se meni kaj pripetilo? Vesel sem take pozornosti, da se ob odsotnosti moje malenkosti s sestankov naredi članek, tako sem, hvala, {e bolj opazen.
^ Matej Kotnik
odprte ^^rani
GRAD BRDO
Našla sem razglednico še izpred 2. svetovne vojne. Stara je 70 let, na njej piše žGrad Brdo pri Lukovici'. Lepa fotografija. Grad resnično tisti ... ja , kot je bil nekdaj, z lepo okolico. Jeseni lani, ko sem se peljala mimo, vidim delavce tam. "No, se le nadaljuje obnova, bogve, ali bo dobil pokrivalao ..." sem razmišljala. Kar se naredi, zima spet uniči. Počasi poteka, prepočasi.
Našla sem fotografijo izpred približno 50 let, ko smo odkrili spominsko ploščo. Bili smo v narodnih nošah že tudi takrat. Lepa naslovna slika na Rokovnjaču lani, septembra. Številka dokazuje, kako čudovito lepo ohranjate kulturo v občini. Spomnila sem se iz otroških let na tole zgradbo: Sedela sem pri kmečki peči in poslušala pogovor med komandantom in mojim očetom. Bilo je zvečer. Komandant pravi: "Veš, nocoj gremo požigat." "Kaj požigat?" vpraša oče. "Graščino," mu odgovori. "To bo pa res škoda, s tem ne boste pregnali okupatorja. Nemška policija, ki je že zdaj notri, bo odšla drugam. Grad bo ostal kot kulturni spomenik," je dejal oče. "To ni noben spomenik. To je srednji vek. Zasužnjeni narod ga je zgradil, narod ga bo zdaj porušil in narod ga bo nazaj zgradil, če mu bo to všeč," odločno zavrne očetov nasvet. "že, že, ampak težko bo, težko," je dodal moj oče in odšli so! Nisem mislila, da se bodo te zadnje besede uresničile. Zares gre težko! Kaj pa moj nasvet? Ali bi naredili kakšno akcijo? Prostovoljne prispevke? Če tako radi darujemo (Slovenci smo znani kot solidaren narod) za Afriko, zakaj ne bi za en tak spomenik (če država ne da?) kar zbrali občani. Jaz osebno bi tudi dala za tak namen. Če so ga naši predniki zgradili z golimi rokami in gotovo bolj lačni kot siti, zakaj ga ne bi mi, ko imamo avtomobile? Mar ne?
Naš obrambni minister tudi zagovarja svojo vojsko: "Šli bomo z golimi rokami!" Prav ima! In še to, tako imenitno je ob neki spominski slovesnosti rekel: "Ne bom dovolil spreminjati zgodovine." Saj je ne more, zgodovina se piše sama! To sem napisala iz zanimanja do kulturnih spomenikov in spoštovanja do te mlade generacije, ker to še ohranja.Čeprav nas je veliko prišlo od drugod, hvala bogu, verjamem, da boste z žarom svojih sposobnosti osvetlili ta žČrni graben'. Ta mesec mineva leto dni, ko se je končala tista 'nadaljevanka' o komemoraciji. Kar mesece se je vrtela po Rokovnjaču, a na koncu so iskali krivca v uredniškem odboru. Takšen čustveni naboj se lahko sprošča, kadar se lahko. Vsi izrazi so bili uporabljeni, samo besede 'ljubezen' nisem zasledila, ljubezni do drugačnih, do rojstnega kraja, do sočloveka, ljubezni, ki vse prenese, vse odpušča, se ne da razdražiti, ni maščevalna itd.
Preživela sem 2. svetovno vojno, v njej izgubila dva brata in nisem nikoli šla na komemoracijo. Prva služba po vojni mi je bila vojna ustanova (dekret iz Beograda) in vem, dosti vem, preveč!
Zato me take zgodbe, kot je bila komemoracija, dolgočasijo. Hvaležna sem vsem udeleženim v njej v upanju, da se ne bo nič več ponovila. Hvala vsem, če boste tudi meni prisluhnili.
Saša Kralj, Ljubljana
KAM Z ODPADKI V PRIHODNOSTI?
župani Domžal Toni Dragar, Trzina Tone Peršak, Mengša Franc Jerič, Moravč Martin Rebolj in Lukovice Matej Kotnik so februarja v Domžalskem domu sklicali novinarsko konferenco, kjer so podali informacije glede stanja na področju odlaganja odpadkov. Povod za druženje z novinarji je bila nenavadna odločitev Ministrstva za okolje in prostor, ki je Javnemu komunalnemu podjetju Prodnik, ki
upravlja z odlagališčem odpadkov v Dobu, 22. januarja 2007 izdalo okoljevarstveno soglasje, v katerem najprej daje pozitivno mnenje za poseg prve faze širitve deponije ter nato v drugem delu zavrača izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča z obrazložitvijo, da odlagališče ne izpolnjuje vladnega operativnega programa, ki regijskim centrom oz. centrom drugega reda določa pokrivanje območja vsaj 55000 prebivalcev. "To je enako kot bi peku dovolili peči kruh in mu hkrati prepovedali postaviti peč" je odločitev nazorno komentiral župan Mengša Fran Jerič in nato dodal „Počutimo se izigrane." Država je tako smetišču v Dobu, ki bo konec leta 2007 polno in ga bo potrebno zapreti, onemogočila širitev in s tem postavila pet občin, ki odvažajo odpadke na to deponijo v težak položaj. župani so ogorčeni ker je bila širitev zavrnjena zgolj zaradi 1500 prebivalcev, ki jih domžalskemu območju manjka do 55000. Domžalski župan Toni Dragar meni, da za to odločitvijo stojijo vplivni politični posamezniki iz Doba, ki so iz razočaranja nad izgubo individualne rente (prejemali so jo do leta 2004, ker deponija še ni bilo urejena) pripomogli k takemu sklepu. Seveda je bila na odločitev ministrstva že podana pritožba. Glede na vse postopke in zadrževanje pa realno ni pričakovati, da bi bila končna odločitev podana v kratkem. Poleg tega pa v primeru takojšnjega pozitivnega odgovora na pritožbo tudi izgradnja infrastrukture zahteva svoj čas, ki je ni mogoče zgraditi do konca letošnjega leta in tako v vsakem primeru od začetka leta 2008 odpadkov Dobsko odlagališče ne bo več sprejemalo. Omenjenim občinam tako preostane v naslednjem letu začasna rešitev smeti voziti na ostala smetišča, pripravljeni pa so jih sprejeti le v Logatcu in v Celju. Seveda bo to povezano tudi s stroški in dražjo smetarino. Ta sedaj znaša 2,5 centa (6 sit) na kilogram smeti, v primeru, da jih bodo vozili v Celje pa bo to stalo 10,5 (25 sit) centa. župani se čudijo, da država ne prisluhe njihovim željam, saj glede na ostala okolja, kjer se smeti vsi branijo z odlagališčem soglaša kar pet občin, ki želijo poskrbeti za svoje odpadke. Odločitev pa je še toliko manj logična, ker kot kaže do konca leta 2008 v tej regiji ne bo regijskega centra za ravnanje z odpadki. Tudi zato pet občin domžalskega območja še ni obupalo in zato pričakujejo, da bodo z že omenjeno pritožbo na okoljevarstveno dovoljenje uspeli ter tako še pred zaprtjem sedanje deponije nadaljevali z aktivnostmi, saj je denar za nakup zemljišč (1 milijon evrov) in razširitev odlagališča že pripravljen.
A Leon Andrejka
Iskanje novega kadra za pomoč pri izvedbi domžalskega kulturnega festivala DNK 08
KuIturni aktivisti in tisti z idejami - POZOR! Te zanima kuItura in imaš idejo, kako popestriti zaspane DomžaIe in okoIico na kuIturnem področju? Če je tvoj odgovor pritrdiIen, potem je to prava stvar zate! Ekipa DNKja namreč potrebuje pomoč pri poganjanju veIikih koIes v organizaciji, sveže ideje in novo energijo! V ta namen bomo konec apriIa v kIubskih prostorih organiziraIi sestanek vseh, ki se žeIijo preizkusiti pri idejni zasnovi in končni izvedbi kulturno precej zajetne zadeve. Vsaka pomoč in ideja bo prav prišIa, zato ne odIašaj in prikuIturovrati! En kuIturni pozdrav in se vidimo!
Za vse ostaIe informacije pokIiči 041/757-727 aIi pa pridi v kIubske prostore na KoIodvorsko 8 (nasproti domžaIske žeIezniške postaje) v DomžaIe.
Ekipa DNK - ŠTUNF 07
Natečaj za grafičnega oblikovalca/oblikovalko za izdelavo celostne grafične podobe Kopalkanje 007
Kaj:
KopaIkanje 007: večeri eIektronske gIasbe na domžaIskem bazenu čez poIetje, že tradicionaIno peto Ieto, Ietos z enim dogodkom več (torej jih je 6). Za koga:
-	Za vse mlade tako ali drugače,
-	za vse ljubitelje dobre elektronske glasbe vprijetnem ambientu ...
-	za tiste, ki v poletnih dneh pridno služijo cekine, ki pišejo dipIomsko deIo, ki kravžIjajo možgančke za jesenske izpitne roke aIi popravne izpite, ki preboIevajo Ijubezensko zvezo aIi poIetno afero, za tiste, ki so jim v poIetnih dneh padIi načrti v vodo ... in vsem tistim, ki si žeIijo hudo dobrega večera (aIi več)!
Kako:
-	CiIj: ustvariti mIadostniško, privIačno, igrivo, zabavno, poIetno prijazno podobo, kjer je prostor tudi za Iogotipe (organizatorjev, sponzorjev ...)!
Do kdaj in kam:
-	Rok za oddajo predIoga za CGP je 20. apriI
-	Predlog lahko pošlješ na e-mail: ana@studentski-kIub.com ali ga prineseš v kIubske prostore na KoIodvorsko 8 v DomžaIe.
Za vse ostaIe informacije pokIiči 041/757-727 aIi pa pridi v kIubske prostore na KoIodvorsko 8 (nasproti domžaIske žeIezniške postaje) v DomžaIe.
Veliko ustvarjalne energije ti želimo klubovci in se vidimo!
Študentski klub Domžale poziva...
Dogajanje v klubu
Študentski kIub DomžaIe ponuja mIadim ogromno možnosti preživIjanja prostega časa, učenja novih spretnosti in spoznavanja novih Ijudi, mehanizmov deIovanja deIčka sveta ... V skIopu kIuba so tako trenutno organizirane tako športne aktivnosti - smučanja (enodnevna, tedenska), turnirji badmintona, tedenska rekreacija , ogIedi športnih dogodkov - trenutno sodeIujemo z agencijo TenTours in organiziramo ogIede nogometnih tekem itaIjanske prve Iige, kuIturna udejstvovanja, izobraževaIni tečaji, predavanja, raznorazne zabave, fiImski večeri ...
Letno prirejamo tudi 3 večje dogodke - vsakoIetno brucovanje, kuIturni DNK in poIetno sago eIektronske gIasbe, znano pod imenom KopaIkanje. KIub torej pokriva veIiko večino področij, ki zanimajo mIade (pa naj bo to kot dogajanje in preživIjanje prostega časa, aIi pa kot vpogIed v notranjost in aktivno sodeIovanje pri izvedbi projektov). Vse aktivnosti, dogodivščine, odkIope organizirajo namreč mIadi, ki žeIijo pridobiti nove, bogate izkušnje in aktivno sodeIovati pri prebujanju aIi bujenju DomžaI in okoIice. PoIeg tega se v taki - aktivni - vIogi naučiš ogromno o sebi, spoznaš ogromno Ijudi, spIeteš nove vezi in poznanstva in obenem narediš nekaj zase in za svojo okoIico!
Osebje, ki skrbi za dogajanje, kIubski aktivisti torej, je super in ne odreka pomoči, mentorstvo jemIje še kako resno, kar pomeni, da če imaš idejo in vsaj kanček voIje, pridi v kIubske prostore, deIi z nami idejo (aIi več ) in skupaj bomo narediIi vse, da boš idejo tudi zreaIiziraI/-a. KIub je namreč tu za nas, za mIade, da prisIuhne maIdim in našim idejam, da podpira voIjo in vztrajnost. Če se vidiš v kakšni zapisani povedi (aIi vsaj besedi), Ie pridi! Bodi aktiven, ustvarjaj dogajanje! Se vidimo!
A Ana Strnad Študentski kIub DomžaIe
izziv
OO SD Lukovica - JA^NA TRIBUNA
Socialni demokrati Lukovica smo v okviru enega od preteklih projektov organizirali tudi javno tribuno na temo evropskih skladov, kjer smo želeli seznaniti občane, kolege iz občinskega sveta, občinsko upravo, podjetnike ter vse ostale zainteresirane KAKO DO EVROPSKIH SREDSTEV ZA RAZVOJ PODEŽELJA.
Dr. Rado Genorio
Socialni demokrati Lukovica v kratkem pripravljamo strokovno srečanje, kjer bomo ob prisotnosti celotne ekipe za regionalni razvoj že reševali določene vloge in prošnje. Lahko nam pišete na elektronski naslov: sdlukovica@email.si za konkretejše informacije.
Za Vas, spoštovane bralke in bralci občinskega glasila Rokovnjač, sem pripravili intervju z dr. Genoriom, da vsaj deloma dobite vpogled v dogajanje na javni tribuni ter delo socialnih demokratov.
1. Dr.Genorio, bili ste eden od glavnih pogajalcev v predpristopnih pogajanjih za vstop Slovenije v Evropsko unijo in sedaj za udeležbo naše države v delitvi sredstev iz njenega proračuna za različne razvojne programe. Kako ocenjujete naš "izplen" teh pogajanj? Menim, da smo bili pri obojih pogajanjih zelo uspešni. V zadnjih pogajanjih o t. i. novi evropski finančni perspektivi smo uspeli dobiti vsaj 2 milijardi evrov več, kot smo prvotno računali. To je bil predvsem rezultat naših dobro pripravljenih utemeljitev in razvojih programov slovenske države, imeli pa smo tudi nekaj sreče. Mislim na to, da so se pogajanja 25 članic Unije vendarle uspešno končana decembra 2005, ko je bila Slovenija s svojim bruto produktom še vedno za 0,6 % pod mejo 75 % povprečne razvitosti unije. Če bi ta prag presegli, bi dobili vsaj 2 milijardi evrov manj. Tako pa bomo
prejeli - seveda samo na podlagi dobro pripravljenih programov - v naslednjih sedmih letih 4,5 milijarde evrov sredstev za naš razvoj, k čemur bo dodana še milijarda evrov iz državnega proračuna. To bo dalo velik pospešek našemu gospodarskemu razvoju.
2.	Glede na vaše dosedanje izkušnje pri pridobivanju evropskih sredstev še iz obdobja, ko nismo bili člani Unije: kaj bo odločilno za uspešno črpanje evropskih sredstev?
Nedvomno so ključ dobro pripravljeni programi vseh zainteresiranih nosilcev razvoja: kmetov, sedanjih in novih podjetnikov in podjetij, občin in države. Samo na podlagi res dobro pripravljenih programov smo v predpristopnem obdobju 12 let uspeli iz evropskega proračuna dobiti v Slovenijo za 200 milijard tolarjev (preko 800 milijonov evrov) razvojnih sredstev. V obdobju 2007-2013 bomo v evropski proračun prispevali približno 2 milijardi evrov, črpali pa bomo lahko 4,5 milijarde evrov. Zato je za naš nadaljnji razvoj odločilna naša pripravljenost in usposobljenost za črpanje teh virov.
3.	Čemu so predvsem namenjena sredstva evropskega proračuna?
Skoraj 80 % sredstev je namenjenih za pomoč razvoju kmetijstva in razvoju podeželja ter za skupni regionalni politiki. Gre za vrsto ukrepov, katerih cilj je, da bi na koncu tega obdobja vsi Evropejci imeli zagotovljene enake osnovne življenjske dobrine, kot so voda, čiščenje odpadnih voda, in ravnanje z odpadki, torej zdravo življenjsko okolje. Temu so namenjena sredstva treh evropskih skladov: sklada za regionalni razvoj, socialnega sklada in kohezijskega sklada. Samo za razvoj podeželja bo v Slovenijo prišlo 1,1 milijarde evrov, kar je zelo veliko. Najkasneje do leta 2015 morajo imeti vsa gospodinjstva v Sloveniji zagotovljeno oskrbo z zdravo pitno vodo, vsa naselja z več kot 50 prebivalci morajo imeti zgrajeno javno kanalizacijo in čistilno napravo, vse lokalne skupnosti pa urejeno odlaganje in ravnanje z odpadki. Skratka: do leta 2015 moramo urediti svoje okolje v skladu z evropskimi smernicami.
4.	Za katere namene in pod kakšnimi pogoji bo možno pridobiti sredstva za gospodarske naložbe, npr. v turizmu in kmetijstvu?
Sredstva za ustvarjanje novih delovnih mest bo možno pridobivati iz več evropskih skladov. Tako bo za te namene možno pridobivati sredstva iz evropskega socialnega sklada , tudi za samozaposlovanje nezaposlenih, zlasti iskalcev prve zaposlitve in različne oblike opismenjevanja (tudi računalniškega). Za razvoj novih, malih podjetij in podjetništva bo namenjenih v 7 letih 830 milijonov evrov, kar je 5-7 krat več kot doslej. Denar bo namenjen predvsem za vlaganja v turizem, obrt, pridobivanje novih znanj in poklicev in subvencij za proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo. Za vse namene bodo objavljeni javni razpisi z natančnimi navodili. Tu bi opozoril
zlasti na razpise Slovenskega podjet-niskega sklada. Od vseh sredstev bo šlo
najmanj 60 % v manj razvita območja. Tako bo možno za vlaganja v turizem, športno infrastrukturo in poslovne cone dobiti od 30-50 % nevračljivih sredstev (odvisno od regije in namena).
5. Kaj priporočate vsem zainteresiranim in tudi lokalnim skupnostim?
Doslej so bile pri pridobivanju evropskih sredstev najbolj uspešne tiste občine, ki so se dobro organizirale: v teh občinah so zadolžili samo za pripravo programov enega do dva strokovna delavca ali pa so najeli za to usposobljene zunanje izvajalce. Kmetijske pospeševalne službe bi morale brezplačno zagotavljati strokovno pomoč za pripravo programov kmetom. Enako obrtne zbornice svojim članom. Potrebujemo pa tudi dodatne finančne spodbude in sklade, tudi na lokalni ravni. Naj poudarim, da je možno pridobiti za vlaganja v oskrbo z vodo, kanalizacije in ravnanje z odpadki do 90 % nevračljivih sredstev. To je zelo ugodno, samo dobro se je potrebno organizirati, zlasti na lokalni ravni. Za vsa dodatna pojasnila pa smo seveda stalno na razpolago tudi mi na Ministrstvu za gospodarstvo in na drugih ministrstvih ter državnih uradih.
A Gregor Bajde,
OO SD Lukovica
Izdatnejše financiranje manjših občin
NSi
Nova Siovenifa
lirfčorv*o tfurfjltojfj mmu
Z novim načinom financiranja občin bo naša občina pridobila. Z ta uspeh čestitamo tudi našima članoma v Svetu stranke, Živku Burji in Francu Avblju, poslancem NSi in predvsem predsedniku stranke in finančnemu ministru dr. Andreju Bajuku, ki so si, skupaj s koalicijskimi partnerji, za tako rešitev že dalj časa prizadevali. Kljub tveganju izgube podpore v velikih mestih in bogatih občinah so ostali zvesti programu, ki ga zagovarja stranka. Zato bo naša občina iz državnega proračuna prejela več sredstev kot doslej.
OO NSi Lukovica
iZZiV
V prejšnji številki smo strankam in ostalim zastavili naslednje vprašanje: Kaj menite o novem načinu financiranja občin? Prejeli smo odgovora SD in NSi.
Vprašanje za naslednjo številko: * * i /i
N J E
Kaj bi lahko pohvalili v naši občini?
SD Lukovica o novem financiranju občin
SociaIni demokrati smatramo, da je nov zakon o financiranju občin soIidarnejši in pravičnejši do maIih občin. Občina Lukovica bo po naših ocenah pridobiIa okoIi 500.000 EUR aIi dobrih sto dvajset starih miIjonov. Na prvi pogIed je tako imenovana gIavarina v našem primeru fantastična vsota. Vendar opozarjamo, da država predaja in preIaga vse več odgovornosti in zadoIžitev na občine. Tako smo doIžni do Ieta 2015 zagotoviti pitno vodo vsem občanom, zgraditi in priklopiti objekte na kanalizacijo v vseh vaseh, kjer živi več kot 50 Ijudi (50 P. E. - povprečje) ... ob vsem tem zagotoviti še ustrezne standarde v vrtcu in predvsem šoIah.
Obnoviti bo potrebno kar nekaj instant cest iz prejšnjih obdobij, večino občinskih cest moramo geodetsko odmeriti ter urediti Iastništvo. Po grobi oceni občinske strokovne sIužbe samo stroški geodetskih meritev, zemIjiškoknjižnjih vpisov ter notarskih storitev stanejo miIjon evrov. Kaj pa vodovodi, kanaIizacija, ceste, šoIe, vrtci? In ko prištejemo še vzdrževanje vsega tega ... SociaIni demokrati sporočamo, da nov zakon o financiranju občin ne rešuje finančne situacije, s temi sredstvi občina ne zmore izboIjšati kvaIiteto bivanja občank in občanov. Rešitev bi Iahko biIa v regionaInem razvoju. Črpanje sredstev iz strukturnih in ostaIih evropskih skIadov je tehnično dokaj zapIeten proces. Zato sociaIni demokrati Lukovica javno pozivamo vse preostaIe, predvsem vladne stranke, da strnemo moči in znanje, saj smo prepričani, da je to predpogoj za uspešno kandidaturo in reaIizacijo projektov. Na ta način bi pridobiIi vsaj deI prepotrebnih sredstev.
A Za OO SD Lukovica, Rok Kotnik
Rokovnjač je namenjen informiranju občanov
V prejšnji številki občinskega glasila smo lahko prebrali zelo užaljen odgovor predsednice nadzornega odbora Občine Lukovica gospe Marije Vodušek na naše vprašanje, zakaj na zadnje seje odbora, ki ga je vodiIa, ni vabiIa vseh čIanov tega odbora. Opravičujemo se ji, če jo je to vprašanje prizadeIo, izhajaIo je iz poročiIa, ki smo ga dobiIi od čIanice odbora. NSi si prizadeva v občinske odbore in komisije predIagati odgovorne Ijudi, ki so pripravIjeni konstruktivno deIati, o svojem deIu pa poročajo tudi na rednih sestankih stranke. ŽaI v prispevku nismo dobiIi odgovora na zastavIjeno vprašanje, saj "opravičeno odsotnost" ne more pojasniti dejstva, da članica odbora na seje, na katerih se je pripravIjaIo zakIjučno poročiIo, ni biIa niti vabIjena. Ker gospa Voduškova ne žeIi več "zasedati prostora v Rokovnjaču", gospod župan in gospa ravnateIjica pa se na vprašanje v istem prispevku spIoh nista odzvaIa, občani očitno ne bodo dobiIi odgovorov, ki jih zanimajo.
Seveda ima gospa Voduškova tudi pravico do kritičnega mnenja o naši stranki. Vsako argumentirano kritiko jemIjemo kot priIožnost, da svoje deIo izboIjšamo. Upamo, da to braIcem ne zveni kot "neskončna popoInost", saj to ni naš namen. Sedanji čIani NSi iz naše občine smo iz nekdanje SKD koIektivno prestopiIi v Novo SIovenijo zaradi njenega programa (Iahko si ga ogIedate na www.nsi.si) in si za uresničitev tega programa prizadevamo ne glede na ime stranke aIi njene predsednike.
Tudi v novem mandatu smo v odbore predIagaIi odgovorne Ijudi. Ker so voIitve že zeIo odmaknjene, upamo, da bodo občinski odbori začeli z delom vsaj v mesecu aprilu. Menimo, da je odIašanje z obIikovanjem občinskih odborov za občino zeIo škodIjivo.
A OO NSi Lukovica
O O SD Lukovica
S SK^UP^NIMI MOČMI DO CILJEV
SociaIni demokrati občinske organizacije Lukovica izražamo nezadovoIjstvo nad deIovanjem občinskega sveta ter občinske uprave v prvi poIovici prvega Ieta novega mandata. Smatramo, da smo z dosedanjim deIom dokazaIi nekonstruktivno deIo znotraj občinskega sveta.
Največja težava se je pokazala na zadnji seji občinskega sveta, saj kIjub predhodnemu uskIajevanju ter dogovoru med strankami na komisiji za voIitve in imenovanja ni prišIo do potrditve občinskih odborov na občinskem svetu, saj so ti odbori seveda posvetovalni organ občinskega sveta. Trditev, da očitno beseda v tem primeru ne veIja, se v danem trenutku zdi na mestu. Tako je posIedično kakršno koIi konstruktivno deIo znotraj občinskega sveta onemogočeno, saj občinski svetniki ne moremo pridobiti ustreznih strokovnih mnenj in podIag za odIočanje na seji občinskega sveta. Zato večina vIog občanov in občank ostaja na vIožiščih. Rešitev vidimo v koaIicijskem dogovoru, čigar pobudnik mora biti župan. Menim, da na podIagi predvoIiInih obIjub poIitičnih strank ter neodvisnih predstavnikov predstavIjamo sorodne ciIje, kot so: izboIjšanje kvaIitete bivanja občank in občanov, razvoj gospodarstva, regionaIni razvoj, podpora izgradnji neprofitnih stanovanj ...
V kolikor predstavniki občine ne bomo prevzeli odgovornosti, uskIadiIi, zapisaIi in podpisaIi razvojno usmerjenega programa (koaIicijska pogodba - dogovor o sodeIovanju), do Ie-tega tako žeIenega razvoja nikakor ne bo prišIo.
Seveda pa se zavedamo, da je podpisan razvojno usmerjen program šeIe začetek na poti do reaIizacije projekta. Potrebno bo storiti še veIiko, da bomo prišIi do končnega ciIja.
SociaIni demokrati občinske organizacije Lukovica smo pripravIjeni na takšno sodeIovanje. Zavedamo se, da največ dosežemo skupaj, saj če gre vsak svojo smer, pa četudi je cilj skupen, bomo do Ie-tega prišIi veIiko težje kot z združenimi močmi.
A Gregor Bajde
M Si
Mora Slmteniia
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, ded in brat
Jože Smerkolj po domače Zajčev Jože iz Bršlenovice
Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Vrtovšku, Domu upokojencev Domžale, sosedom, sodelavcem in
Cirilu Smrkolju za izrečene besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranjali v spominu.
Sinovi Jože, Marjan, Vojko z družinami in sestri Ivanka ter Micka
2. 4. 2007 bo minilo leto dni, kar nas je zapustila naša draga mama Marija Poljanšek - Mici iz Lukovice. Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, prinašate cvetje in darujete za maše.
Janez, Jana, Barbara in Katka
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo Domitrovič, Marta Keržan, Mojca Smrkolj, Irena Vodušek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: obcina.lukovica@ lukovica.si, rokovnjac@ lukovica.si; Produkcija: Agencija G Ljubljana, priprava in tisk: GRAFEX group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Fotografija na naslovnici: Majda Vesel.
AVTOŠOLA
LONČAR áM.
Slamnikarska 1a, 1230 Domžale
01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan [inkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 Per Janez 041/988-961
Do 16. 4. imajo vsi vpisani eno uro vožnje brezplačno in dve uri soudeležbe pri urah vožnje za boljše spoznavanje križišč.
fecaj CPP 16. 4. 2007 ob 18. uri
TRGOVINA IN SERVIS ZA KOLESA
SENSOR VRHUNSKA ŠPORTNA OPREMA
Prevoje pri Šentvidu Î3,1225 Lukovica tel.: 01/723 52 65, fax: 01/723 69 32 gsm: 041/713 542
fnotoset@volj3.net, www.motosetsi
MK ROKOVNJAČI vabi na 5. propagandni večer,
ki bo v petek, 20. aprila, ob 21.00 uri v Rok Pubu v Krtini pri Domžalah. Na propagandnem večeru bomo predstavili dogajanje v preteklem letu in načrtovane aktivnosti za leto{nje leto. Po končani predstavitvi vas bo zabaval ansambel Pr'jatli. Vabljeni člani, simpatizerji in vsi, ki vas zanima dogajanje v klubu!
PEREGRINOV SEJEM
Tudi letos bo Peregrinov sejem 27. aprila v Lukovici.
Na sejmu pričakujemo dobro ponudbo raznovrstnih sadik vrtne zelenjave, pa tudi sadike lon~nih rož in
grmovnic. Zagotovo ne bo manjkalo tudi druge ponudbe. Želimo si tudi udeležbo podeželskih žena z njihovo kulinarično ponudbo. Vabimo pa tudi vse, ki se želite predstaviti z izdelki ročnih spretnosti. V našem prostoru je tudi precej likovnih ustvarjalcev, ki bodo imeli priliko razstaviti svoja dela v dvorani kulturnega doma. Ta razstava naj bi bila spodbuda za ustvarjalno leto, katerega dosežke pa bi lahko razstavili ob Lukovem sejmu v oktobru. Upamo pa tudi na sodelovanje članic
in članov Društva upokojencev. Tako bo Peregrinov sejem dovolj pester in zanimiv za vse udeležence. Vsi, ki želite na sejmu sodelovati, to sporočite na telefon 7235594 vsak delovni dan med 8. in 9. uro dopoldan.
Vaša udeležba na sejmu nam bo v spodbudo pri pripravi še pestrejšega programa za vse, ki se želite udeleževati kulturnih prireditev, ki jih nameravamo izvesti v Rokovnjaškem gozdičku v letošnjem poletju.
Turistično olepševalno društvo Brdo Lukovica