Štev. 84. Velja po poŠti: Mt celo leto naprej K26' — *» pol leta „ „ 15'—• *a teti"t leta „ „ 6 50 n* en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: *» celo leto naprej K 20' — •/id pol leta ff „ 10' — ,4 četrt leta „ „ 5'— )tč ko trikrat 13 h 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvi sta 3 26 h. Pri večkratnem ot>-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvztmSI rte d e tj e in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Političen Ust za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Jtev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije. llpravnISktga telefona J te v. 188. Ljubljanska žrtev. Slovenski svet stoji pred tužnim dejanjem, ki pretresa zlasti Ljubljano z globoko tragiko. Romantično nadahnjeni ljudje se spominjajo Leonida, ki je pri Termopilah žrtvoval svoje življenje, ali Regula, ki je šel v Kar-tago v gotovo smrt, da se daruje za interese rimskih rojakov. Lepo in vse hvale vredno je žrtvovati se za domovino, za bližnjega, za sorojake. Srečen človek, ki se more s takim heroizmom ponašati, kajti njegova dela hvali ves svet in ne on sam! j V nedeljo, dne 8. aprila, se je predstavil Ivan Hribar svojim volivcem, ter jih z milo donečim glasom obvestil, da se jc žalostnega in potrtega srca odločil prevzeti ponujeni mu državnozborski mandat za stolno mesto Ljubljana, — žrtvovati se hoče za to, ker ve, da edino le on na celem svetu more ljubljanske-j mu prebivalstvu podaljšati, če ne bistva, pa vsaj ime liberalnega zastopstva. Kako se zna žrtvovati gospod Ivan Hribar, to spričuje njegova zgOdovma. V Ljubljani je pred Ivanom Hribarjem skozi 15 let županoval Peter Grasselli, za katerega se niso povišale mestne doklade in so znašale le 6% od čistega davka. Po županovem stolu pa so se zbudile Hribarjeve želje in ker ni mogel Grassellija z županskega stola z lepa pahniti, jel ga je v javni seji brezobzirno napadati. Končno se je moral Grasselli županstvu odpovedati in občinski svet mu je to odpoved plačal s tem, da ga jc imenoval ravnateljem vžitninskega zakupa. Izpraznjeni županski stol je zasedel seveda Ivan Hribar. V tem trenutku je pričel Hribar zahtevati žrtve; zahteval je v prvi vrsti, da se zanj žrtvuje kranjska dežela in mu v gledališču prepusti brezplačno ložo, udobnost, kojc prejšnjih županov nobeden ni užival. Njegovi zahtevi se jc deželni odbor udal in on uživa že deset let zastonj ložo v gledališču za nemške in slovenske predstave, ki stane na leto najmanj 1000 K. tako, da je v desetih letih dežela za Ivana Hribarja žrtvovala 10.000 K. Druga žrtev so bili ljubljanski davkoplačevalci, kajti funkcijska doklada županova, katera je preje znašala 4800 K, mu ni bila dovelj, zahteval je od leta do leta zvišanje, tako, da prejema danes iz mestne blagajne 10.000 K funkcijske doklade in pa 3000 K kot dispozicijski zaklad, o katerem ne polaga nobenega računa. Njegovi redni prejemki od mesta znašajo torei danes 13.000 K. dočim so znašali prejemki njegovega prednika le 4800 K. Mestne doklade, ki so znašale za časa Grassellijevega župano-vanja skozi 15 let le 6%, zvišale so se pod žu-panovanjem Hribarjevim na 25% in vrh tega je storil še posebno uslugo gospodom trgovcem in obrtnikom, ker jim je naložil postalni davek. Uprava v obče, katero vodi ljubljanski župan Hribar, ie tako vzorna, da se jc za njo v letošnji proračun postavilo K 1,008463 in lahko rečemo, da so sc za časa njegovega županovanja stroški za občno upravo podvojili. Ivane! utihni vendar enkrat in ne govori več, da sc ti žrtvuješ — bodi enkrat odkritosrčen in reci, da se drugi žrtvujejo! Poučna je bila Hribarjeva pravda proti g. /Josipu Prosencu, v kateri jc Hribar zahteval, da se njegov bivši prijatelj obsodi v zapor, kar se mu pa ni posrečilo. V tej pravdi pa je Prosenc trdil, da je Hribar lagal mestu v škodo v javni seji občinskega sveta, trdil,da ie nalagal bivšega ministrskega predsednika dr. Kor-beria, iu trdil, da je nalagal dr. Majarona. Za vse te trditve ponudil jc Prosenc dokaz resnice, ker jc hotel s tem vsako verodostojnost županovo izpodbiti. Adjutant Hribarjev podal sc jc takoj iz obravnavne sobe k Hribarju, ter mu poročal, kai trdi .Prosenc. Vrnivši se dr. Triller v obravnavno sobo. izjavlja v imenu župana, da bo radi vseh trditev župan Hribar Prosenca tožil. A mož se je premislil, ostalo ie pri grožnji; Hribar se je premislil Prosenca tožiti. Blaga, požrtvovalna duša! Hribar se jc pred Ljubljančani hvalil, da si je s svojim talentom pridobil, da »nekaj ima«, kar bodi vzrok, da ga morajo Ljubljan-čanje voliti. Le štejmo! Ali nima Hribar pri »Slaviji« s procenti in tantiemami vred na leto dohodka čez 38.000 K? Ali nima Hribar pri drtigiji denarnih zavodih, kier sodeluje, dohodka tudi najmanj 10.000 K. in k temu pridejo šc njegove druge špekulacije s posestvi itd.? Ali nismo upravičeni, če rečemo, da nese Hribarju njegovo požrtvovalno delo na leto mnogo čez 60.000 K 0 On je plačan od narodnega dela bolje, kakor vsak minister. Med tem, ko ima dr. Tavčar vedno manj. ima srečni Hribar vedno več. Hribar se žrtvuje! Ali nima Hribar torej dohodka na dan 180 do 200 K? In če pomislimo, da on narodnega davka ne plača niti vinarja več, nego je neobhodno potrebno, lahko razumemo, zakaj :e v »Mestnem domu« vzkliknil: Kaj pa je 20 kron na dan? Res, čc ga potisnejo liberalci na Dunaj, da pride v nevarnost, izgubiti ljubljanske dohodke, ne bo noben človek na Slovenskem bolj žalosten, kakor Hribar. Ne storimo mu take žalosti! Temu nasproti je postavljen od S. L. S. mož brez vsakega očitka, mož, dasiravno obrtnik z malim zaslužkom, ki se je pa vedno z vso vnemo posvetil pravičnemu političnemu delu v blagor našega ljudstva. V boj je šel za svoja načela, v boj za ideale S. L. S. in nikdar ni tožil o zamudi časa, nikdar govoril, da se žrtvuje, dasiravno jc v rcsnici žrtvoval prav veliko za našo ljudsko stvar. Ta mož je gospod I. Kregar in za tega moža pojdemo dne 14. maja 1907 nevstrašeno in pogumno na volišče! Kckcj odkriti]. (Dopis.) R i m, 9. aprila 1907. Francozi imajo svoj škandalček, iz katerega se listi liberalnega bloka trudijo na vso moč napraviti škandal. Objavljajo Montagni-ni.iev dnevnik, ki ga je vlada zaplenila in potem na gotovo ne preveč kavalirski način dala na razpolago časnikom. Povprašujete, kako tukajšnji kompetent-ni krogi sodijo o teh odkritjih. Položaj, ki ga je ustvarila od francoske vlade vprizorjena Montagninijeva komedija, presojajo tukaj čisto mirno. Ni stvar Vatikanova, ampak stvar francoske vlade pomisliti in prevdariti, ali .ie taktno, dostojno in previdno, iz Montagninijcvih škic in hipnih zabeležkov v dnevniku sestavljati in kombinirati stvari, ki bi utegnile, ako so resnične, nekoliko kompromitirati tuje diplomate in predvsem prejšnje francoske ministre in parlamentarce. To naj Clemenceau in Pichon opravita sama med seboj. Za kakšno nepotrebno vznemirjenje žc zato ni nobenega povoda, ker se je pri odkritjih listin izkazalo, da so bile govorice o kaki monarhi-stiški zaroti katoličanov proti republiki prazen strah in ker je Vatikan vse storil, kar je mogel in kar je bil dolžan, da prepreči odkritje listin, da ne bi bili prizadeti tuji diplomati. Pač pa utegne biti prav, če iz Montagninijcvih listin, kakor jih jc objavil »Figaro«, posnamemo tiste točke, ki se tičejo francoskih ministrov in parlamentarcev. Seveda — vedno s tisto rezervo, ki je na mestu nasproti tem senzačnim odkritjem od strani listov, katerim nimamo povoda preveč verjeti. Predno pa o tem razpravljamo, treba da zabeležimo, kaj je pisal o namerah francoske vlade glede na objavljenje Montagninijcvih listin najbolj resni pariški »Journal des Debats«. Ta oro-testantovski list piše, da Clemenceau potrebu je Montagninijeva odkritja zato. da kompromitira in za vedno ubije vpliv svojih nasprotnikov. V prvi vrsti so to Doumer, Rouvier in Delcasse. vse kapacitete svobodomiselnega bloka in nevarni za Clemenceaua. Utegnili bi prejalislej priti zopet do vlade. No, Clemenceau sc iih ie temeljito izncbil. Listi so objavili senzačne, male in zlobne beležke iz Monta-gninijevega dnevnika bogve ali so vse resnične, ali so izkrivljene ali niso toda vpii-valc so gotovo uničevalno. Gospod Rouvier se je na tihem pogajal z Vatikanom. Delcasse ni odobraval proticerkvenc gonje. Doumer je bil za poštenejšo politiko. In tako dalje, lo vse sc jc našlo v Montagninijcvih aktih in sedaj so vsi ti politiki obsojeni na politiško smrt in ne bodo več motili namenov skrajnoradi-kalnega krila blokovega. Oglejmo si sedaj nekaj podrobnosti iz odkritij gle_e na ministre in parlamentarce. Ob- javila iih je iz Montagninijcvih listov »Auto-ritč«. Iz korespondence med Montagninijem in Merry de! Valom ter iz Montagninijevih beležkov iz let 1905 in 1906 sc razvidi, da jc Rouvier, tedanji minister, bil v resnici nasprotnik proticerkvenc gonje, da je pa iz strahu pred framasoni delal za njihovo protiversko politiko ter jo cclo vodil. V zaupnih pogovorili je označil politiko Combesovc vlade za nizkotno, vohunsko in policijsko. Marca leta 1906 ie Rouvier nekaterim ministrom kolegom dejal: »Nesrečna separacijska postava bo za republiko pogubna«. Ravno tedaj pa sc ie na vso moč trudil, da izvede separacijsko postavo, samo da ostane ministrski predsednik. Predsednik Loubet jc zaupno izjavil, da je separacijska postava za republiko škodljiva in da bo treba čez štiri ali pet let vnovič skleniti konkordat. Tudi Fallieres je svojo pasivnost opravičil s tem, da je nasproti frama-sonskemu bloku vezan in ničesar ne more storiti. To je nekaj zares zanimivih podatkov iz te za republiko kaj tnalo častne afere. Izdal bo pa ta škandalček res nekaj: dokler ne pri-hrumijo na Clemenceaua uradniške organizacije in delavski sindikati, da zahtevajo od njega, naj zares izvede tak socialni položaj na Francoskem, kakoršnega zastopata v teoriji socialdemokraška tovariša Clemenceanjeva v ministrstvu, Briand in Viviani, dokler se ti ne oglasijo — tako dolgo se bo Clemenceau na Montagninijevih papirjih lahko še nekaj časa grel na svojem ministrskem sedežu. Seveda, ko pride veliki polom, mu tudi to ne bo več pomagalo._ Tedenski pregled. Kandidat Hribar. »Žrtvujem se!« Te besede je rabil župan ljubljanski po »Narodovem« poročilu na volivnem shodu rninolo nedeljo. Cc se jc — oziroma se bode — žrtvoval, bo pokazal še le 14. maj. Stranka brez načel, brez dela za ljudstvo, ki io zastopa Hribar. je dogospodarila. — Ko smo brali poročilo o shodu narodno-napredne strančice, ki so se ga udeležili tudi nasprotniki — ko smo iskali, v čem bi bil program liberalnega kandidata, smo sc prepričali, da je obsegal kandidatni govor povečem le hvalisanje njegovega ljubljanskega sistema. Gospod kandidat se ie celo hvalil, koliko jezikov zna. kako je s svojim talentom »naprej prišel«, in podobno. Ba-hal se je s svojim delovanjem za Ljubljano, povedal pa ni, koliko tisočakov vleče kot župan ljubljanski. Ali morda misli gospod župan, da bi bili Ljubljančanje brez njega dremali na potresnih razvalinah! Naravnost smešna, oziroma drzna pa je bila izjava njegova, da bo priglasil pristop klubu, v katerem bodo Slovenci in Hrvatje, — in naj bode tudi general dr. Susteršič. Rekel je: »Prepire porav-najino doma, v zbornici bodimo edini!« Dobro! Nai poravna Hribar prepir doma, naj se ima Simunostno naznanilo. (Iz zapiskov newyorškcga detektiva.) Narava mojega poklica me jc privedla z različnimi ljudmi v dotiko in prav njemu sc moram zahvaliti za marsikatero znanstvo, ki se ga bodem vedno rad in z veseljem spominjal. Tako sem spoznal pred nekaj leti gospoda Georga Norvala, bogatega trgovca, ki jc stanoval v ulici Wcst Fourtcenth. Bil je vdovec; pri njem sta živela tudi njegov sin in hči njegove sestre. Ko sem se prvič seznanil z mlado sorod-nico starega gospoda, ic naredila name že takrat najboljši vtis. Gospodična Mary Norval Je bila lepa dcklica, stara kakih dvajset let. Bila jc precej velike rasti in vitka kakor mlada smreka. Obilni kostanjevi lasje so ji obdajali lepo glavo in oči, te temnomodre oči so ji krile dolge trepalnice, kar je podelilo ljubkemu obrazku nekam sanjav izraz. Skratka, bila ie ljubo dete in če bi jaz še ne bil poročen, bi se bilo prav lahko zgodilo, da bi postala Mary Norval ideal moje duše, zlasti, ker sta izobrazba in lepota njene duše zdaleka prekašali njeno telesno lepoto. Tudi srcc svojega strica je bila tako zase Pridobila, da jo jc dobri mož bolj ljubil, kakor lastnega sina, kar pa jc zakrivil predvsem mladi Charles sam. Ker je namreč zahajal v slabe družbe, je bil že davno zapravil očetovo ljubezen in so ga takorekoč v hiši samo trpeli in nič več. J'ie • ■ r pc v.t;t l gospod Norval h kosilu in smo sc prav prijetno zabavali. Po kosilu me jc stari gospod prosil, naj mu oprostim, da me pušča za pol ure samega: bil je bolehen in jc imel navado, da ic po obedu malo zadremal. Gospica Norval je bila že poprej odšla, češ, da mora hitro odgovoriti na več pisem Ostal sem sam in si kratil čas s tem, da sem pregledavai knjige in ilustrovane časopise. Kmalu pa sem zadremal. Glasna govorica v sosednji sobi me zdrami iz lahkega spanja. Moralo jc biti že precej pozno, ker tisti večni ulični hrup in ropot jc že potihnil. Razumel sem torej lahko vsako besedo. Glas. ki mc jc zbudil, je bil glas mladega gospoda Charlesa Norvala. »Mary. poslušaj mc!« je vpil. Govorica sc mu jc zapletala in vse je kazalo, da je bil pijan. »Ti veš, da tc ljubim. Tvoj lepota jc tako popolna, tako čudovita, da vidijo moje oči v tebi prej solnčnokrasno podobo vile, kakor pa pozcmeljsko bitje.« »Pusti mc vendar že enkrat pri miru s svojimi nespametnimi frazami o ljubezni.« jc odvrnila deklica. »Zakaj me vedno zasleduješ? .Mojc mnenje o tej stvari ti je znano in povem ti enkrat za vselej, da jc trdno in sc nc da omajati.« »Nc govori tako. ljubica! Ah. čc bi vedela, kako globoko sc mi je vtisnila tvoia mila podoba v srce! Vsaka misel, ki se porodi v moji duši, se mudi pri tebi, vsak utrip mojega srca koprni po tebi, kliče tvoje sladko ime ... ah, angel moj... smehljaj sc mi!« »Charles, ti si pijan! Kako se drzneš z mano tako govoriti?« »Čislam in častim te nad vse, sestričina, m moja moraš biti!« »Obžalujem tvoje stanje in prosim tc, da me pustiš samo.« »Nc zapustim tc sobe, dokler mt ne rečeš, da me ljubiš. Glej, ljubica, vse bi dal, čc bi te smel le enkrat poljubiti na rožna tvoja usteca. In moja največja želja je, da bi smel ves dan gledati v nebeško krasoto tvojih lepih oči. Ali, ljuba Mary, ti angel... bodi moja!« Jasno je bilo, da jc obšla mladega moža divja strast. »Charles, čc se ne odstraniš iz sobe, bom klicala na pomoč.« Začul sem šum svilene obleke; sklepal sem, da je Mary vstala in hoče li zvoncu. »Nc uideš mi, Mary!« je mladi mož nadaljeval strastno. »Ti moraš biti moja! Pridi na moje srce, ljubica!« Začul sem polglasni vzklik. Zdaj ic bil zadnji čas. da grem v sosednjo sobo. Hitel sem tja, odprl vrata in videl, kako je skušal podli človek trepetajočo deklico nase pritisniti. Ko jc zagledal mene. je pustil nedolžno žrtev. Nekaj peklenskega mu jc zasijalo na obrazu, ko je zapuščal sobo in mi pretil z visoko dvignjeno desnico. Mary mi jc padla nezavestna v naročje; položil sem jo na divan in kmalu se je zavedla. Ali dolgo jc trpelo, predno sem jo prepričal, da jc nevarnost že minila. Smatral sem za svojo dolžnost, da obvestim gospoda Norvala. kal da sc jc zgodilo. Posledica tega je bila. da je zapodil razjarjeni oče sina z doma. Približno štiri mesece po tem dogodku sem šel po opravkih na jug in sem sc tam mudil osem dni. Šele pozno zvečer sem sc povrnil v Newyork iu šc tisto noč me je posetil slavni odvetnik Morton. »Brampton,« je vzkliknil, ko je stopil v sobo, »bogve kolikokrat sem že vas danes iskal! Hvala Bogu, da ste vendar žc prišli domov!« »S čim vam morem postreči, gospod Morton ?« »V veliki zadregi se nahajam in vi mi morate iz nje pomagati. Mislim, da ste poznali gospoda Norvala.« »Seveda, mož mi je dobro znan, eden mojih najboljših prijateljev je. Zakaj govorite o preteklosti?« »Ali ne veste, da jc vaš dobri prijatelj mrtev ?« »Mrtev! Ali jc mogoče?« »Da, včeraj jc umrl.« »Ali se sumi kaj o njegovi smrti?« »Nikakor nc. Bolehal je dolgo in ie umrl zaradi srčnih bolečin. Mrliški ogled je našel vse v redu. Nedvomno veste, da sem bil pravni zastopnik umrlega gospoda Norvala, ki ni živel v ravno prijaznem razmerju s svojim sinom. Pred tremi meseci jc poslal gospod Norval pome in želel, da bi sestavila testament. Dcial je, da se čuti vedno boli slabega in bi zato rad svoje zadeve prejkoprej uredil. Izpolnil sem željo starega gospoda iu sestavil testament, v katerem je postavil gospod Norval za glavnega dediča svojega premoženja gospodično in sorodnico svojo Mary Norval. Svojemu sinu ic zapustil le majhni vsakoletni odreče stranki, ki ji načeluje in ki je sprejela v program — točke francoskih framasonov, potem pa naj se loti dela za l.udstvo!'Ali meni gospod župan, da so to malenkostni domači prepiri?! Ali bo rekel v Ljubljani »da«, na Dunaju »ne«. Socialni demokrat Kocmur mu je očital, da jc v trgovinski zbornici glasoval proti zavarovanju privatnih uslužbencev; dokazoval mu je, da je nemogoče, da bi kot buržoa mogel zastopati delavstvo. — Kandidat za občinskega moža. knjigovez Zirkelbach, se ie tudi predstavil na tem zborovanju z izjavo, da se mu zdi smešno razvijati kak program. Pri glasovanju se je vzdignilo zanj kakih 150 rok. Volivno gibanje po deželi. Izborno je bil obiskan shod v Žužemberku, ki mu je predsedoval župan I. Vehovec. Govoril jc najprej dr. E. Lampe, ki je zatrjeval, da treba v državni zbor poslati može, ki bodo najodločneje zastopali kmečki stan. Tak mož je tudi kandidat Jaklič. Z dosedanjim delom za organizacijo kmečkega stanu je dovoli pokazal, da do dna pozna vse potrebe kmetov, Za svojo značaj-nost in delovanje je moral že marsikaj trpeti, zato zasluži priznanje. Ker ga je zaupni shod sprejel brez ugovora kot kandidata, zato zahteva strankina disciplina, da gredo zanj v boi vsi volivci. Gospod kandidat ie nato obširno in poljudno pojasnil agrarni program S. L. S. in vzroke propadanja kmečkega stanu. Tudi besede g. Vehovca so bile sprejete z navdušenjem. — Proti Jakličevi kandidaturi se ni nihče oglasil. Vrlo lepo se je obnesel shod v Moravčah. Dr. Kreka je prišlo poslušat do 500 volivcev, ki so stanovitni pristaši S. L. S. Enako navdušenje je vladalo na shodih v Vrhpolju in v Pečali. — V Cerkljah, kier se je zbralo okrog 300 zavednih mož, se je predstavil kandidat Demšar v spremstvu profesorja E. Jar-ca iz Kranja. Shodi S. L. S. so se vršili tudi na Bledu, na Vranji peči. na Gori pri Idriji, v Zavracu, v Parjah, v Drskovčah, v Šmihelu, v Preski, v Dednem dolu pri Višnji gori, na Vojskem, v Podragi, v Št. Vidu pri Vipavi. V Gočah so kandidatu Žitniku priredili sijajno bakljado, katere se je udeležila velika množica ljudi. Osem sto volivcev se ie zbralo v Št. Rupertu na Dolenjskem, kjer ie prvič nastopil kandidat S. L. S. dr. Hočevar. Predstavil ga jc občinstvu dr. Šusteršič, ki jc žel za svoj nagovor navdušeno odobravanje. Nahujskani mokronoški liberalci, ki so hoteli motiti, so se morali odstraniti. Shod je izrekel zaupanje S. L. S. in soglasno odobril Hočevarjevo kandidaturo. Dr. Hočevar je lepo izvajal, da hoče kot katoličan, kot Slovenec, kot sin kmetiških starišev delovati za načela, ki jih zastopa S. L. S. Na Goriškem bo nastopilo za šest mandatov kar 20 kandidatov. Na Štajerskem so bili liberalci na dveh velikih shodih v Mestinjah in na Blanci pošteno poražoni. V L u s a n u, v Sternbčrgovem volivnem okraju na Češkem so kmetje nagnali socialne demokrate; hoteli so jih pobiti ter so morali bežati. Mnogo demokratov je težko ranjenih. Kandidat Stare iz Krškega, ki kandidira na svo.io pest, je snubil v nedeljo po Št. Rupertu. Mokronogu in po Bučki. Ako bo vse izpolnil, kar ie obl ubil, ga bo iz usmiljenja volil en mož v Št. Rupertu in eden na Bučki. Paberek iz »Slovenčevega« članka: On se žrtvuje za nas. »Ni še dolgo tega, kar je dunajski župan dr. Lueger na nekem shodu govoril o podobni tvarini, (kakor Hribar na liberalnem shodu). Dr. Lueger je dejal: »Uspeh mojega delovanja je ta, da iaz nič nimam, a dunajskemu mestu sem ustvaril nove vire bo- donesek. Testament je bil sestavljen popolnoma pravilno.« »Oprostite, da vam segam v besedo,« sem opomnil. »Ali ie vedel gospod Charles Norval za vsebino testamenta?« »Kolikor iaz vem, ni vedel. Ker pa ste stvar omenili, se natančno spominjam, da sem začul iz sosednje sobe ropot in siccr ob tem času, ko sem bral pričam vsebino testamen-tovo; zdelo se mi je, kakor da bi nekdo zaprl vrata. Vendar takrat tega nisem prav nič vpošteval.« »Najbrže je mladi mož prisluškaval. Imam namreč važen vzrok, četrdim, da mu je bila znana poslednja volja očetova.« Pripovedoval sem odvetniku o razgovoru med Ma-rv in CharlesOm Norval, katerega priča sem bil jaz sam. »Zelo možno je to,« je opomnil Morton. »Ali dovolite, da vam povem stvar do konca. Stari gospod je izročil testament meni, da ga varujem; dal se.ni ga v pismeni zavitek in ga zaprl v sVo o pisalno mizo. Brž, ko sem čul o Norvakivi smrti, sem miznico odprl in vzel iz nje zavitek. Ali mislite si mojo osupnje-tiost, ko setn našel v zavitku polo nepopisanega popiria.« »Nepopisanega popiria! Testament ie torej nekdo ukradel.« »Gotovo. Ko sem tatvino odkril, sem bil kakor od mrtvouda zadet. Nisem mogel govoriti, niti kai drugega delati. Duševno in telesno utrujen, setn se zgrudil na stol. K" sem se zavedel, sem premišljeval, kai naj storim. K sreči sem bil sam v sobi.« »Ali koga sumite ?« »Ne vem koga nai bi sumil. Iz vsebine razgovora, ki ste ml o njem pripovedovali, moram sklepati, da se c lopovščine udeležil Charles Norval. Ali izključeno je, da bi mogel dobiti ključa od moje pisalne mize rn pisarne.« »Koliko p.sariev imate?« »Tri; toda njim zaupam popolnoma. Poleg tega pa ni nihče izmed njih vedel, da je testament v miznici. Tudi so že tri leta pri meni v službi. Vendar pa imam navado, da nikomur ne zaupam kake nenavadne zadeve. Za- gatih dohodkov.« Hribar govori drugače: »Uspeh mojega dela je ta, da jaz .nekaj imam,« ln L ubljana? Tudi to je Hribar povedal : »L. 1913 pr.de nova potresna katastrofa, ko bo treba plačati državi 200.000 K posojila.« In Hribar zdihuje, da revna Ljubljana tega ne bo prenesla brez težkih udarcev. On je namreč narobe Lueger! Zato se pa vsaj lahko žrtvuje.« Pristanišče za torpedovke ob maranski laguni je sklenila zgraditi italijanska vojna oblast. Marano je komaj osem kilometrov oddaljen od naše meje, torei v bLžrni Gradeža. Naravno je, da bode morala tudi naša morska vojna uprava kaj ukreniti zoper ta nevarni načrt in ustanoviti torpedno postajo v istem lagunskem okrožju, oziroma zavarovati se tudi na kopnem, kajti v slučaju vojske bi ščitila italijanska torpedna eskadra vse operacije, naperjene proti levemu krilu naše armade ter bi skušala razdreti naše železniške zveze ob "tem ozemlju. Kmetijski svet. ki ie zboroval na Dunaju in so se ga udeležili delegati skoraj vseh deželnih odborov, se je pod predsedstvom komercialnega svetnika Povšeta posvetoval o načrtu zakona za varstvo planin. Sklenil se je med drugim zakon, ki zabranjtije, da bi se planine smele izpremeniti v gozd, kakor se je n. pr. zgodilo na Štajerskem, kjer so veliki posestniki pokupili in pogozdili mnogo planin ter jih tako pripravili za svoje lovske namene; s tem pa je propadlo mnogo kmečkih domov. Nad Montagnlnija in njegove listine se ie spravil tudi »Narod«, dasi avtentičnost tega, kar jc priobčil francoski list »Eigaro«, ni dokazana. Sveta stolica po teh odkritjih ni nič prizadeta, kajti objavila se jc zgolj neoficijelna, privatna korespondenca Montagninijeva ter njegov dnevnik. Izkazalo pa se je, da dosedanja organizacija francoskih katoličanov ni kaj prida vredna in da treba ustanoviti novo katoliško demokratiško-politiško organizacijo. — Montagninija so obdajali konzervativci starega kopita, ki so mu dopovedovali, da bi se dal Clemenceau morda z denarjem pridobiti, da nc bi zagovarjal v zbornici separacijskega zakona. Vladna rimska »Tribuna« poroča, da v Vatikanu niso mnogo dali na informacije Montagninijeve ter so se obračali večinoma na škofe. Nagodbeno vprašanje se vleče že devet mesecev. »Slovenec« je zadevo, pojasnil stvarno in resnično v posebnem članku. Mažarsko stališče jc: Sedanja nagodba se podaljšaj brez izpremembe za 10 let. Avstrija naj torej še plačuje z milijoni mažarski šovinizem, dokler niso Mažari dosti močni za samostojnost. Avstrija sklene pogodbo za 10 let, toda s pogojem, da se v isti meri varujejo avstrijske kot ogrske koristi. Resnica ie, da bi gospodarska in carinska ločitev le Ogrom škodila, kar pa hočejo žrtvovati za madžarsko samostojnost. Tudi ni resnična trditev, da razpade skupna država, ako dobi Ogrska samostojno carinsko.ozemlje. Za prihodnost veljalo bo načelo: Poštena in pravična nagodba s skupno carinsko mejo na zunaj in s posebnimi carinskimi tarifi "ob Litavi. Raznoterosti. Ob prihodu na birmovanje v Kranj je bil knezoškof dr. Jeglič dostojno in prijazno sprejet. Nagovoril ga je cesarski svetnik in župan Šavnik v imenu mestne občine, navzoča je bila šolska mladina in zastopniki raznih društev. —- Pogreb rajnega'P. Angehka je bil nad vse veličasten. Ljudomi-lega spovednika, ponižnega redovnika in ljudskega skladatel a je vse spoštovalo in ljubilo. — Sobotno šahovo tekmovanje je bilo zanimivo. Zbralo se je 28 borilcev; po polučetrti uri jih ie bilo premaganih 23. Gosp. Milan pri sem miznico in šel pO opravkih, kakor bi se ne bilo prav nič zgodilo.« »Prav. Ali ste kaj opazili, če bi bila morebiti miznica ulomljena?« »Ne. Kdorkoli je ukradel listino, je moral imeti ključ od miznice.« »In vi tudi po odkritju tatvine niste imeli nobenega vzroka, da bi sumili katerega izmed pisarjev?« »Ne! Opazoval sem jih natančno, vendar nisem našel nič sumljivega. Vi mi morate pomagati. ljubi Brampton. Povem vam, da nisem zaužil grižljaja, odkar sem odkril tatvino. Strašna mi je misel, da bode morala živeti Mary Norval v največji revščini.« »Zanesite se name! Storil bom. kar je mogoče. Ce testament šc ni uničen, upam, da ga vam prej ali slej izročim.« Odvetnik je odšel. Sedel sem na stol in se trudil, kako bi prišel na pravo sled. Med tuhtanjem in prevdarjan em sem leno segel po zadnji številki »Heralda«, ki je ležala na mizi. Naglo sem preletel z očmi različne oglase; prav v kotu lista pa sem nehote prebral sledeči, z drobnimi črkami tiskani inserat: »A strong \vill can overcome every obstaclc. Eight o'elok to night. Love and joy await you.« *) Dvignil sem se s stola in obšlo me je čuvstvo ki ga ne morem razjasniti. Zdelo se mi je, da sem našel ključ do skrivnosti. »A strong W i 11 * *) ie merilo nedvomno na izgubl eni testament. »Eight o' clock to-night« je značilo čas sestanka. »Love and joy auait you« pa je kazalo, da je kraj sestanka hotel Lovejoy. Ko sem tako razvozljal skrivnost inse-rata, me je prešinilo veliko veselje, ker nisem hotel le gospodu Mortonu storiti usluge, ampak sem se tudi sam zanimal za usodo Mary Norval in ker sem vedel, da je njen bratranec ničvreden človek. Bil sem prepričan, da jc on povzročil stvar in je na brže podkupil *) »Trdna volja premaga vsako težavo. Ob osmih zvečer. Ljubezen m veselje pričakujeta vas.« **) VVill se pravi tudi testament. Vidmar je izgubil samo eno partijo. — Za šolstvo izda Češka čez 55 milijonov kron, več kakor potrosi država za vse šolstvo skupno z vseučilišči. — Na Francoskem so zasledili velika sleparstva pri dobavi za armado. — Slavnost tridesetletnice dijaške kuhinje v Ljubljani še je izvršilo s primerno slovesnostjo in pogoščen etri. Slavnostna govora sta imela A. Drelse in dr. I. Svetina. Ome-njariio, da se razdeli vsak dan do 300 kosil in večerij po nizki ceni; 25 dijakov pa dobi hrano brezplačno. Kuhinjo pri tej priliki priporočamo blagim srcem! V London prihaja vsak dan'80.000 tujcev. — Lansko leto so pobili v Parizu 40.000 konj. — Cesar dospe v Prago 15. aprila, z njim pride tudi prestolonaslednik. Kralj Edvard in Alfonz sta se 8. septembra sešla v Cartageni baje z namenom, da osnujeta prijateljsko zvezo med Angleško in.Špansko proti Nemči i. Milanska razstava je imela poldrugi milijon kron dobička. — Laški kralj je na obisku na Grškem; v Pireju so zaprli anarhista f3. Salone, ki gotovo ni imel lepih namenov. — V Comi in Monzi na Laškem štrajka 8000 tkalcev. Na občnem zboru »Narodne tiskarne« Hribarja niso volili niti v odbor, niti v nadzorstvo. — Velike povodnji so na Hrvaškem in Srbskem; na Solnograškem je padlo pol. metra snega. Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda T. Zupan je izjavil, da ne. prekliče svojega odstopa. Odborniki so sklenili soglasno zaupnico. — Za prezidavo ljubljanskega kolodvora zahteva železniško ministrstvo prispevek od občine. — V Lodzu je bil boj med štrajkujočimi. in onimi delavci, ki so po tri-rtiesečnem odmoru šli zopet na delo; umorjenih je bilo 33 mož in mnogo ranjenih. — Sprejemni izpiti za prsi letnik učiteljišč se bodo vršili odslej koncem šolskega leta. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja 14. aprila: Justin, Tiburcij, Valerijan in Maksim; ponedeljek 15. aprila: Helena, Anastazija, Krescenci a'; torek 16. aprila: Kalist, Drago, Turibij; sreda 17. aprila: Rudolf, Liberal, Anicet; četrtek 18. aprila: Bogoljub (Ainadej), Apolonij, Elevterij; petek 19. aprila: Leon IX., Ema; sobota 20. aprila: Viktor (Zmagoslav), Marcelin, Neža. Tržne vesti. Ako smo zadnjič poročali, da vlada velik nemir na budapeškem tržišču, tako moramo danes sporočiti, da je danes ravno tako mirno postalo, kakor drugje. Kakor smo že zadnjič omenili, ni bilo povod ti revoluciji ne v stanju setvi.i ne v blagu, ampak edino bianco-proda-jalci so dvignili cene s številnimi pokritji za aprilski termin. Rujava barva žitnih polj se jc vsled toplega solnca umaknila zeleni in danes sc glase vsa poročila ugodno ter dolga in huda zima ni napravila posebne škode. Tukaj so sedaj zgubili hosisti tla in zategadelj so tudi cene nazadovale pri vseh cercalijah. Promet je jako neznaten, ker konsum nikakor noče oživiti tržišč, in vsled tega moramo javljati o popuščajoči tendenci. Svetovna tržišča si istotako ne morejo opomoči, ker blaga ie dovolj. Posebnih sprememb tedaj ne moremo pričakovati. P š e n i c a ni mogla vstrajati s svojo jako tendenco, ampak se je morala zadovoljiti z po-puščajočo tendenco. Konsum je brez zanimanja, vsled tega je tudi promet neznaten. April 7-87—7-.88, maj 7-81- 7"82, oktober 8• 14—815. Rž. april 6 42 —6 43, oktober 6 71—6:72. Oves, april 7-67—7"68, maj 7 68—769, oktober 7'67 7-68. enega izmed Mortonovih pisarjev. Bilo mi je pri srcu. kakor da imam dragoceni dokument že v rokah in živo sem si predstavljal, kako vesel bode gospod Morton. Jasno mi ie bilo, kaj naj storim. Ko je odbila ura sedem, sem se ogrnil v havelok in hitel proti hotelu Lo-vejoy. Bil ie mrzel zimski večer; leden veter mi je podil snežinke v obraz, ali nisetn se brigal za sneženo burjo iu kmalu sem dospel h hotelu. Stopil sem v majhno sobo, ki je bila namenjena za privatne družbe. Sobe hotela je ločila drugo od druge le tanka, lesena stena in kdor jc pazno poslušal, ie prav lahko zasledoval razgovor družbe v sosednji sobi. Naročil sem večerjo iu se delal, kakor da sc za nič drugega ne brigam, medtem pa sem pazno poslušal in napenjal ušesa. Dolgo časa ic bilo vse tiho. Slednjič se odpro vrata in nekdo je stopil v sosednjo sobo; čez nekaj minut je prišel še eden. Previdno sem se bližal k steni in prisluškoval. »Veseli me, da vas vidim, gospod Norval,« jc dejal eden izmed neznanih gostov z glasom, ki ga nisem poznal. »Tudi mene zelo veseli, da vas vidim, gospod Mills; našel sem vaše naznanilo v današnjem »Heraldu« in zato sem prišel.« Mills je bil prvi pisar Mortonov. »Uredil sem stvar, kakor sva sc bila zmenila,«' jc nadaljeval pisar; »ali skoro sem se bal, da bodete pozabili na dogovor in vam naznanilo ne bo razumljivo.« »Kdaj pa ste izmaknili dragoceni dokument?! jc vprašal radovedno Norval. »Še le včeraj. Kakor veste, je zaklenil inoj gospod testament v miznico in le slučajno sem prišel do ključa. Ko sem vzel testament iz zavitka, sem vtaknil vanj namesto testamenta polo praznega popirja.« »Ali je doktor že odkril izgubo?« »Gotovo šc ne; opazoval sem ga ves dan.« »Torei k stvari. Koliko zahtevate za testament?« »Hm . . . zelo dragocena stvar je za vas testament vašega očeta. Mislim, da vam je znana njegova vsebina.« »Da, prisluškoval sem, ko ga je bral Mor- Turšica, maj 5 32 -5 '33, iuli 5 44 do 5 '45. — Moka. Ugodno vreme je konsum še bolj potlačilo in tako nikakor ni postal živahnejši ampak še manjši. Višjih zahtev mlinov koti-sum ni vpošteval. Odpoklici nikakor ne dosegajo sklepov. Temne vrste so začele pojemati Otrobi so znova dvignili cene, ker je konzum jako živahen. Zaloge so neznatne-in to pomore otrobom do višjih zahtev. Mast. Visoke cene zadnjih tednov sc niso vzdržale, ker je Budimpešta nižje noti-rala. Pa tudi Amerika jc cene pritisnila s svojimi nizkimi zahtevami. Sladkor. Promet je jako neznaten ter se kupčija nikakor ne more oživiti. Odpoklici obsegajo le prejšnje sklepe, novi se niso en-trirali. Petrolej. Vkljub temu, da se pogajanja živahno vrše, še do danes ni posebnega vspeha in tudi ni pričakovati zaključka do konca aprila. Pač pa upajo rafinerije, da se bodo v toliko zedinile, da bodo postopale enot. no, dokler se ne sklopi novi kartel. K av a. Dovozi braziljskega blaga so redno še znatni in tako tendenca ni posebno napredovala, akoravno so si cene za nekaj vinarjev pridobile, kar je pa pripisovati le ma-levim likvidacijam. Špirit. Promet se premika v skromnih mejah, vendar so zahteve postale višje in danes notira špirit K 137—137:30, denaturiran na K 35-50-36. Južno sadje. Trg je postal jako miren, brez živrenja. Velikonočni prazniki so odnesli to življenje, katero so prinesli. Man-delni so sicer brez prometa, vendar zahtevajo višje cene. Dišave. Položaj trga se ni spremenil, brez prometa. Kože in u s nie. Tendenca nesprerne njena, vendar so cene kožam nekoliko nazadovale. Hmelj. Promet se premika v skromnih mejah in mnenje nikakor ni živahno, vsled tega je tendenca siaba. Živina (Dunaj). Mesarjem nikakor ne moremo napraviti veselja, da bi poročali o višjih cenah, kajti dovedlo se ie mnogo več živine, kakor pa pokupilo. Cene so ponovno padle, vkljub temu sc pa konsum nikakor ni hotel pojaviti. »Večina dovedene živine se ni prodala. Bakrena žica. Vsled nazadovanja sirovin, so znižale tovarne osnovne cene žice za 8 do 10 kron. Osnovna cena je danes 320 K 50 v za meter. stot. Z i d a ni t r a k o v i so se podražili za 10% ter so sirovine vedno dražje. B a k re na pločevina ie istotako postala ceneja ter jc osnovna cena danes K 325 za 100 kg, torej znaša znižanje 10 K. Kavčuk nameravajo dvigniti v ceni, ker sirovine so vedno dražje in nikakor ne zadostujejo potrebi. UoM bol. (Iz kamniške okolice.) »Slov. Narod« je pestavil v kamniškem okraju nasproti dr. Kreku za kandidata Matevža Scršena, župana na Skartični pod Šmarno goro. No. tega moža se dr. Krek pač ne bo ustrašil. Ali misli ta mož, da gre na Dunaju tako, kakor na Ska-ručni? Pravijo, da za strežnika bi bil že dober županu Hribarju, če bo izvoljen v Ljubljani. Nosil bi na Dunaju Hribarju po letu solnčnik, po zimi pa dežnik. Vendar nekaj zgovornosti ima pa le, saj večkrat govori, da ni liberalec. Kdo ga pa ponuja za poslanca? ton pred pričami. Vem, da je postavil oče mojo sestričino za dedinjo svojega premoženja in je mene odpravil s siromašnim letnim zneskom. Ali brž ko bom testament uničil, jo bo minila njena brezmejna ošabnost. Koliko zahtevate torej?« »Dajte mi dolžno pismo za 5000 dolarjev s pripisom, da mi jih izplačate takoj, ko nastopite dedščino.« »Dobro, jaz sem zadovoljen! Takoj napišem dolžno pismo.« Previdno sem zapustil sobo. Tiho sem se bližal sobi, kjer sta se nahajala lopova. Pogledal sem skozi luknjico pri ključavnici in opazil, da jc pisal Norval dolžno pismo. Ko je bil s pisanjem pri kraju, je izročil pismo pisariti, ki ga je pazljivo prebral in ga potem vtaknil v žep. Nato je podal Norvalu testament in ta se je zadovoljno smehljal. 'iako, moja lepa sestričina, sedaj si zopet beračica in jaz sem bogati gospod Norval. Pravijo, da se za denar vse dobi, videli bomo. ali se da tudi tvoja ljubezen kupiti.« Ko ie to izgovoril, je hotel vreči testament v zakurjeno peč. V tem trenutku planem jaz v sobo in mu iztrgani dokument iz roke. »Stoita,« sem zagrmel. Nikdar nc bom [»zabil, kako sta se lopova prestrašila. Zrla sta vame, kakor v nadnaravno bitje. Pisar je naglo zbežal iz sobe in. kakor sem pozneje zvedel, je še! v Avstralijo. Mladi Norval pa ie bil popolnoma pobit; odšel jc. ne da bi bil zinil besedico. Šc tisti večer sem izročil gospodu Mortonu testament in brezmejno je bilo njegovo veselje. Mary Norval je brez ovir podedovala veliko premoženje. Na njeno željo se proti bratrancu ui sodnijsko postopalo in mu ie celo podvojila letni znesek. Ali Charles Norval ni dolgo užival njene dobrote; vsled preobilega pitja je umrl šc tisto leto. Mary se jc poročila z nekim gospodom iz Bostona in je sedaj mati številne družine, ljubljena in spoštovana od vseh. ki jo poznajo. Odvetnik se me je vedno hvaležno spominjal. Priporočil me jc svojim prijateljem in ti so mi priskrbeli vedno dovolj dela. »Slovenski Narod«, kamniški liberalci in ha-baška graščina. V celem okraju je 011 sedaj tisti mož, ki hoče vse. liberalne grehe na-se vzeti. Izvedeli smo, da vedno bere »Narod«. Pri vseh volitvah je doslej volil z liberalci. Bil je v liberalni županski zvezi, dokler ni izdihnila. Kot načelnik mlekarne je pristopil k liberalni celjski zvezi in izgubil lani blizu tisoč kron pri maslu. Vsak lahko vidi, da je bil Ser-šen liberalec že prej, sedaj se jc lc šc bolj očitno pokazal. Ljudje celo pravijo, da ni podpisal pole proti razporoki. Ce se kdo z liberalci sprijazni, ga prisilijo, da mora biti tudi za profiverske postave, sicer ga ne bi hoteli imeti za svojega zaveznika. Seveda ne vidi rad skaručniški župan, da ga borno odslej imeli za očitnega liberalca. Pa naši kmetje v kamniški okolici mu ne moremo pomagati? Čemu je šel na limanice liberalcem? Vsak volivec nai torej ve. da kdor voli Seršcna, ne bo volil kmeta za poslanca, ampak liberalca! Kmete spoštujemo, za liberalce ne maramo! Dr. Krek bo tiidi brez liberalnih glasov sijajno zmagal! (Shod v Metliki) priredi naš kandidat gospod dvorni svetnik Šuklje v nedeljo, 21. apr., v prostorih g. Makaria ob 3. uri popoldne. (Grudnov shodek v Cerknici.) Pretečeno soboto se pripelje Gruden, vuigo Zagodov Janez, z JCličnega vrha na Rakek in otvori v nekem salonu svoj shodek. Udeležba velikanska — čujte in strmite: šest mož ne šestdeset ali šest sto, ga je verno poslušalo, kai bo povedal. Vsi čakajo: kar naenkrat se vzdigne impozantna oseba Zagodovega Janeža, ki začne svoj slavnostni kandidatski govor z besedami: Nc bom vam govoril, tukaj sem: če me hočete poslancem izvoliti, volite mc! Kaj nc, ljudje božji, kako ponižna prošnja! Na to se je ta »velcvažen« shod zaključil. Take shodke je imel baje šc isti dan ua Uncu in v Planini. Nc moremo se izraziti ob tej slovesni priliki v znak velikanskega navdušenja za Grudna, kakor: Bog ga živi in ohrani vedno tam na Jeličnem vrhu ob Idrijci! O Gruden, taka postavna oseba, žc propali kandidat za deželnozborske volitve, poglej Gostinčarja, majhna oseba ie, a govornik, zato ti svetujem, da greš v poduk h Gostinčarju. Podsliv-ničar. (Litija.) V nedeljo se ie tu vršil na pošti v NVurzbachovi gostilni sociaJnodemokraški shod. Vsega skupaj je bilo okoli osemdeset eseb. Nekaj delavcev od železnice, desetorica delavcev iz predilnice, pol tucata uradnikov, par Šmarčanov in nekoliko Litijčanov, kmeta nobenega. Svojo modrost jc prodajal znani zagorski A^iha Cobal, in za njim kandidat Cankar. Obnesla sta sc zelo dobro v zabavljanju zoper duhovne, zoper klerika!no> stranko, ljubljanskega škofa, Povšeta in dr. Šusteršiča. Ko sta vse to »čez dala«, sta začela hvaliti socialne demokrate kot edine dobrotnike kmeta in delavca in sploh človeškega rodu. K sreči vsa ta komedija ni trpela več kot eno uro. Ali toliko je gotovo, da bi bil tisti dosti zabit, kdor bi socialnim demokratom kai verjel. Zagorskemu Cobalu pa svetujemo, naj ne hodi v Litijo čakat, kdaj bodo ljudje od maše prišli, imajo pri maši boljši pridigo, kot jc bila pa njegova, sicer se mu bo zopet na »poštcug« mudilo, kakor sc mu jc že svoj <^s iz Cerer-jeve gostilne, če se šc kaj spominja. Vsem pa priporočamo, posebno šc dclavcem in kmetom. pridite v nedeljo po prvi maši zjutraj v Šmartno, kier bo poročal naš kandidat Fran Povše. Tukaj boste slišali dosti zanimivih in podučnih reči. Naša dolžnost je. da se udeležimo vsi tega shoda. (Kopačeve »trajne«.) Po okraju Vrhnika-Cerknica-ldrija sc ponuja za državnega poslanca Josip Kopač. Njegovi »shodtči«, sklicani večinoma po obskurnih lokalih, se proslavljajo v idrijskem »Napreju« kot veličastni. Ljudstvo sc je na štirinajstih shodih, katere smo dosedaj priredili, soglasno izreklo za Josipa Kopača,« tako stoji tam zapisana debela laž. Kristan kriči in vpije o številu zborovalcev in zamolči, da so dotičniki povsod večinoma le pristaši slovenske ljudske stranke. Kopača hodijo poslušat le, da se ob njegovih neslanostih in mokraški domišljavosti zabavajo. Tako komedijo smo doživeli preteklo nedeljo tudi na Vrhniki, lz Kopačevega dolgoveznega govora sledeče: »Resnici na ljubo bodi povedano, da je govorniku semintja ušla iz ust tudi kaka pametna misel. Saj slepa kokoš tudi včasih nade zrno. Večinoma je pa bilo njegovo besedičenje le kolobocija brez zveze — prave »trajne«. Rožice njegovih misli so: Glavna rana v socialnem življenju so duhovniki. Ti končujejo. ljudstvo dušno in telesno. Zahtevamo, da se'ti ljudje zapro le v cerkev,' in pa shodih nimajo nič opraviti. Tudi smo mislili napraviti »kancelparagraf«, pa so nam ga izvili. Druga rana so mežnarji, ki ob pogrebu boga-tjlicvem dalje zvone, "kakor delavcu. Tretja rana so »terciialke«, ki rade opravljajo.,.Orožje in vojaštvo naj se takoi čisto odpravi, da bo Kopač v Trstu še lažje sklepal zveze z Avstriji sovražnimi Lahi. Colniria je kmetu in delavcu, škodljiva in zato naj izgine, da bo pet krav za en grOš. Volivna pravica ,je zasluga samo demokratov. Slovenska Ljudska Stranka, in posebno Šusteršič, je nasprotoval do zadnje urje: Udal se je, ko je videl, da nič ne opravi. (Kopač , laže, kakor je dolg in širok.) Slovenska Ljudska Stranka je stranka samih sleparjev in demokratična samih poštenjakov. Tem besedam je posebno kimal neki človek, ki je bil radi mnogih raznovrstnih sleparij 'neštetokrat zaprt. Lahek smehljaj je igral okrog ustnic tudi znaneipu Orosiju. Nato je zabavljal čez razne osebe. Krek jc zagrizen sovražnik posebno železniških delavcev. Kaplani agiti-rajo, da pridejo do boljših služb. Duhovniki v Trstu so preprečili slovensko šolo. Avstrijski državni zbor je bil dosedaj v klerikalnih rokah. V šoli se mesto krščanskega nauka poučuj o stvareh ljudstvu potrebnih. Francoska vlada postopa pravično s katoličani.« V takem in podobnem tonu se jc zibal Kopač. Vmes je močil od dolgočasnosti suho grlo z vodo in semtertja zazmerjal kakega navzočega, ki se jc njegovim trajnam v pest smejal. Na zadnje ie šc pristavil, da razloček med vero in cerkvijo vc le on sam. Za nameček je kvasil še Kristan o davkih in na vrh se debelo zlagal o kapucinu v Logatcu. (Kopaču bode treba stopiti na prste, če bode dalje lagal.) — Drugi del komedije. Kdo jc kimal? Branjevec s pomarančami. Mimogrede le bodi povedano, da je temu človeku radi njegovih »dobrih del« prepovedano stopiti v Trst, da je domača občina ž njim imela ž njim že nebroj sitnosti in stroškov. Kimal je Orosi in ženkica. Orosi popolnoma zmožen za železniško službo, hodi po Vrhnik in agitira za mokrače 111 Rajnighav-zovo pivo. Kimalo je še par strojarčkov, katerim ne smrdi kruh iz rok strogo klerikalnega tovarnarja. Kimal je »faliran« študent« in posebno še »šribar« največjega vrhniškega kapitala. Dejal je tudi ta »šribar«, da jc več ver. »Seveda«, zarobil je nekdo, »več ver je posebno za tistega, kdor nobene ne drži.« — In možic je umolknil. Kimali so še tudi pozabljeni in od našega ljudstva v kot potisnjehi li-beralčki. Vsaka besedica o duhovnikih in veri in cerkvi se jim jc zdela kakor sladka medena kapljica na krvave ranice ob občinskih volitvah. Prihiteli so na Kopačev shodič v nadi, da ta hrani zanje še kako tolažbo. — Oh to so pač revšeta brez prepričanja in značaja. Kapitalisti so ploskali demokratu, ko je udrihal po njih liberalnih »puklih« in zmerjal njihovo lenobo. Pozdravljali so Kristana, ki se je norčeval iz teh političnih mrtvaških senc. Kimalo je sklepčno par znanih oseb, ki bodo zdajin-zdaj padle soseski na rame. Glasove vseh teh imenovanih »možicelinov« privoščimo iz srca Kopaču in Slovenska Liudska Stranka jih ra-dovoljno odklanja. Tretji del komedije. Kopaču in Kristanu nismo ostali dolžni zaslužene pohvale in odgovora. Hvaležni smo mu, da nam je s svojimi »trajnami« odprl oči še bolj. Obljubil je, da še pride. Želimo in ga prosimo, naj se blagovoli prikazati dne 21. t. m., da bo videl, kakšne shode prireja na Vrhniki Slovenska Ljudska Stranka. Kopačev shod smo zaključili sami. Ob angel.evem češčenju zapustimo zborovališče z »živio«-klici na S. L. S. in nje vodnika. In demokrat je videl, kako je obsedel sam. Pravijo, da je šel iskat tolažbe k Pintarčku. S »trajnami« se ne rešuje socialno vprašanje. Splošno svetujemo še gostilničarju Bajen: Demokratom nikar prepuščati prostora za zborovanje, da ne odbije tako od hiše vseh resno mislečih 1 udi. Posnema nai »zaplaninskega Perčona«, ki je povedal Kopaču v obraz »Naša hiša ni za take peumnosti!« H (Volivni imeniki v Spodnji Šiški) so razpoloženi. Somišljeniki, reklamujte svojo volivno pravico! (Cankarjev shod v Zagorju.) Velika je bila agitacija za ta shod. Od hiše do hiše so nosili soc. demokratje listke za javen volivni shod. Zbralo se je res precej ljudstva belo nedeljo popoldne večinoma iz radovednosti, da vidijo in slišijo Cankarja. Tudi žensk ni manjkalo. Kmečkih volivcev pa je bilo iako malo. Shod otvori Cobal in udriha po »Slovencu«, zakaj je pisal, da je bilo na zadnjem njegovem shodu okrog 80 ljudi . ko jih je bilo — pravi Cobal — nad petsto. Resnici na ljubo bodi povedano, da ie sedelo pri 11 mizah po 5 do 6 oseb, okrog 20 pa jih je stak); koliko to znese? Kandidat Cankar se predstavi in pripoveduje, da je bil 8 let na Dunaju, kjer je največ soc. demokratov (?), da jc brezdomovinec, kakor delavci, zato se je že delj časa zanimal za soc. demokraške ideje. Program njegov, ki ga je razvil pred volivci, je bilo zabavljanje čez S. L. S., češ, da bo izvolila same graščake. Le v Ljubljani in na Notran skem je postavila dva delavca, ki pa bosta propadla. Zaletel se je še v knezo-škofa, ker je pred leti obsodil njegove umazane pesmice. In bilo je konec. Govor njegov je bil kratek, tupatam pretrgan in precej dolgočasen. Videlo se je, da se je slabo pripravil, češ, čemu bi se mučil, saj izvoljen tako ne bom. Ima čisto prav. Najlepše je bilo še tedaj, ko je dokazoval, da ima tudi on vero S tem, da je potegnil iz znotranjega žepa — rožni venec in rekel: »Pa naj ga pokaže kdo izmed klerikalcev, če ga ima. In reče naj kdo, če nismo mi boli verni kot oni.« Morda bi ga bil celo glasno naprej molil na shodu, če bi ga znal. Za njim je zopet nastopil Cobal. Zdelo se mu je, da kandidat ni zadostno rešil svoje naloge, zato je izjavil, da hoče nadaljevati tamkaj, kjer je Cankar prenehal. Ta je nekoliko popravil slab vtis. ki ga je napravil kandidat ha zborovalce. Razvil je gospodarski program, po katerem bo deloval Cankar, kadar bo izvoljen. Tudi v surovosti in v zabavljanju čez S. L. S. 111 njene kandidate je Cankarja daleč presegel. Tretji govornik Sitar je z nekega papirja bral številke, ki so poskočile zaradi carinskega tarifa. Poizkusil se je tudi nekoliko v zabavljanju Čez »klerikalce«, pa mu ni šlo tako dobro kakor Cobalu. Ima že morda še premajhno plačo iz socialdemo-kraške blagajne. Pri vhodu je pa stal sodrug Janez Magovšek s krožnikom in pobiral miloščino baje za ubogega kandidata brezdo-movinca. (Cobal v Hrastniku.) Dne 1. aprila je imel mokrač Cobal iz Zagorja pri nas v Hrastniku v .gostilni g. Drnovška volivni shod. Došlo je celih 39 oseb — steklarjev; — med temi jih bode moglo pa voliti k večjemu 10. Njegov govor je trajal nad eno uro. Govoril je najprvo nemško, (v »krasni« nemščini!), in potem slovensko. Udrihal je čez avstrijsko upravo, k čemur se je klicalo »pfui«, čez »kameleona« Roša, dejal je, da če pride (Cobal) v državni zbor, bode delal na to, da se skraiša vojaška doba itd. (Sbod S. L. S. v Zagorju) bo v nedeljo H. aprila popoldne v dvorani gosp. Michel-čiča (»Habatov salon«). Poročal bo kandidat gosp. Povše. (Slovenski kandidat za mesto Maribor.) Za jutrajšnji shod v Mariboru so izdali sklicatelji sledeči oklic: Ker je treba dokazati širji javnosti, da živimo v Mariboru tudi Slovenci, ne damo si vzeti prepričanja, da bo slovenski stvari le v korist, ako si za prihodnje državnozborske volitve izberemo lastnega kandidata ter na njegovo ime združimo svoje glasove. Da si določimo kandidata, vabimo Vaše blagorodje na volivni shod, ki sc vrši dne 14. aprila t. I. v Narodnem .domu. II. nadstropje. majhna dvorana, ob 10. uri predpoldau. Vsak slovenski volivec, ki je za samostojnega kandidata,rima prost vstop. (Šmarje pri Jelšah.) Več županov v šmar-skem okraju se je izrazilo ob raznih prilikah, da so uradno po pošti dobili lepake za shod na Mestinji, kakor je tudi »Slovencc« poročal. Zadnji »Narodni List« zavrača to kot laž. Sedaj ne vemo, ali Kušcevi privrženci lažejo ali pa ne razumejo, kaj pomeni beseda »uradno«. (Zlobni nasprotniki.) S surovo ostudno-stjo se zaganjajo naši liberalni nasprotniki v kandidate slovenske kmečke zveze. V »Slovenskem Narodu« posega neka liberalna hijena tudi v rodbinske razmere nekaterih kmečkih kandidatov ter ne pusti celo mrtve žene g. Pišeka pri miru. Dobro vemo, v kateri pisarni se kujejo v zadnjem času ti maščevalni napadi! (Iz Gorice.) Po dolgih bolečinah so sc včeraj v seji »vodstva« liberalne stranke porodili liberalni kandidatje. Za goriško okolico kandidirajo liberalci Mih. Gabrijelčiča, nad-svetnika v Trstu, brata goriškega prelata, za gore dr. Franko ni hotel sprejeti kandidature, zato Kandidirajo liberalci ondi rahločutnega odvetnika dr. Treota iz Gorice. Glavarstvo v Gorici zavrača slovenske reklamacije, posebno one, ki reklamirajo proti volivni pravici onih Italijanov, ki nimajo volivne pravice. Novice iz Zasorja ob Savi. z. Novo kapelico v čast žalostni Materi liož.ii ie postavil g. Ivan Žagar tik svoje iiiše. Zadnjo nedeljo, 7. t. m. je bila blagoslovljena. — Kip žalostne M. B. v srednji velikosti je naravnost krasan. V očeh in na obrazu, kakor na vsej postavi sploh je izražena globoka žalost,. tako da skoraj kar nehote vzbuja sočutje. Podoba je izdelana iz gipsa. Izgotovil jo je g. Fr. Ks. Tončič v Kamniku, katerega to delo zelo priporoča. z Maurovo posestvo na Švepovem z ap-nenicami vred je kupil g. Josip Schvvaiger iz Ljubljane. z Volivni imenik, ki izkazuje 685 volivcev, je bil razpoložen dne 5. t. m. z Zavlne. Občespoštovanemu posestniku g. Juriju Cebin iz Spodnjih Zavin je umrl najmlajši sinček Jakob, učenec drugega razreda. Sošolci pod vodstvom gospe učiteljice so ga spremili na zadnji poti in mu položili lep venec na grob. z Bukovje. Prevžitkar Franc Klančišar je vodil kravo. Pa ga je vrgla tako nerodno, da je padel z glavo na oster štor in se prav zelo ptškodoval na nosu. z Sv. Urh. Tu so se o Veliki noči stepli fantje. Iz sicer majhne stvari je prišlo do velikega prepira in do tožbe, ki še ni končana. z Kotredež. Dne 4. t. m. je bil razpoložen volivni imenik. Volivcev ie vpisanih nekaj čez 180. Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevojte »Slovenca" na kolodvorih! Pismi Boltaluja P2P2ta.M! Gespud redehter! A sa uni res kerkat mislel, de sa leberalci kašn deplo-mati in pu-litki. Nej na greia! T11 kar ke u en dan rugu-vilja, de se ldje untrhol-taja! Dons uštimaja ena, de mama špas; iutr pa spet druga, de mama tud iutr špas in ic se use tu skp nzame, kulkr špasu sa že uštimal, pol mama šc Ic cn grand špas. Jest sm šou lansk let, ke preke jesen, kesa trava pukusl, tam pu Kudelum traunkc mal na špencer. Ke je blu shu in trave tud 1111-bene, de b blu kci škode, sni špenceru kar Pu sred travnkti in nism prou nč gledu na liste steze, kc sa za »pešpotce«. Ta nar več '-pas sa 111 tekat delale kubilce, ke sa skakale ukul mojeh nog, katnr sin stopu, use naskriž in u tak zmešnau, de je blu jejmene. Ene-Parkrat sa skučile dve kubilce tku narodu, dc sa u luft skp trčnle in jc spet usaka na soja Plat nazaj ndleteia. Jest sm se pr tem mojm špacerajn prec spounu na gespud dohtar Šuštaršiča in sm s nuslu: puglejna Pene, zdela, ke špenceraš tlela pti Kudelum traunke in kubilce skačeja ukul in čez toje nuge, s čist glih tak, kokr gespud dohtar ŠušUiršič kcdr špcnccra tkula pu pu-litičntno ptile in pu pulitičnmo traunke. Ukul gespud dohtar Šuštaršičuveh nog in čez ne-gavc nuge skačeja leberalci kar ke u en dan in čist sa zmešan, kokr kubilce pud tojem migam. Učash pa se glih tku zaleteta pu dva lcberalca pr tem skakajn iz glavam skp, de udleteta usak na soia plat. Men sc jc ta skakajne kubilc strašn du-padu, murbt šc bi. kokr dohtar Šuštaršičc skakajne liberalnch kubilc. Škode pa nima gespud dohtar Šuštaršič ud tega skakajna nu-benc, kokr ia jest nism mou. Med usm tem kubilcain sa 111 pa delale še ta nar več špas dve take kubilce, kc sa mele sable uzad. Te sa pr sojem skakajn šc neki brenčale in sa mende iz tem brenčajnam mislele, de se jh um bavti in iz Kudcluga travnka dol zbejžu. Men se jc ta tegota teh dveh kubilc iz sablam uzad scvcdc strašn dupadla iti sm se na vs glas smejau, ke sa 111 ene parkat tle prfrčat čist gor du nusa in me jc ena clu iz sojni re-petaukam enkat tku u nus pužgačkala, de sni kihnu. Sevede, kokr sni kihnu, ie kubilca iz sabla tku deleč udlctela, de s jc clu tista sabla uzad pulumila. Jest, ke sm usmilenga srca, se 111 ie tud ta žvau sunila; ampak, kua sin pa tou; sej je bla sama uržah, de se ji je sabla pulumila, zakua jc pa zletela tku usok, de me jc 11 nus pužgačkala in dc sm mogli zatu kihnt. Sej jc tu žc neki starga, de se usak, ker le prevesok leta al pa skače, pa če ma tud sabla, punavad punasreč. Tu nej s zamerkaja enkat za useli use tiste kubilce, ke čja nas iz sablam pustrašet in nas u kozi ruh ugnat. Ke pa use kubilce ta nar bi gvišn pism Boltatuga Pepeta iz Kudcluga na bereja, nej b bla pa gespud dohtar Kam in pa gespud ta pust Slemšek tku prjazna, de b tud ta drugm kubilcam. ke maja sable, ta moj nauk dupuvedala. Sej zdela, ke se bo naredu bi lep ureme, in lita šla lohka pu fajramt mal pu traunkeh špencerat in pu-slušat kuku kej trava raste, uta mela dost prložnast iz ta drugm kubilcam skp pridet in jh tku pudučet. Ke pa žc glih ud leberalneh kubilc guva-rema, nej jm pa tud še puvem, de sa zdej en cajt tist lebcralci, ke kandederaja u državn zbor, tku sladki kokr ud Dulenčuga Jurja mčd. Clouk b se jh kar na kruh namazu, čc b sc na bavu, de b se iz tem medam na za-giftu. Pa vuliuci nej uja le lepu previdn 111 nei nekar na vrjameja, de sa res tku sladki, kokr se delaja. Tu ni ta prau med, ampak je iz use sorte čulubudru zmešan in iz cukrani puštupan; zatu nej s pa nekar nubedn vuliuc tega lcberalnega meda na kruh na namaže, še mn pa, de b ga jedu, ke tu usakmo narau-nast puvem, dc sc u usakmo, ker u u ta med ugriznil, tku ksiht putegnu in usta skp iz-uieku, kokr de b drnule jedu. Pa tud sttcjal-demukratusk med na u nubentno vuliuce nč zalegu. ampak mu u u želodce ubležu, dc u mou za ceu soj žeulejne zadost. Zdej jh jc tud sam cukr, ker jh zebe, kc uja pa enkat na gorkm sedel, jm uja pa prec uči skp zlezle in uja tku trdnu u državnmo zbore za pečjo zadrmal, de ih vs vaš upitje na pumuč, na u zbudu in če ute le presitn in jh ute začel iz puraiklnin bezat in klicat, de nej se zbedeja, de nej soje ublube držeja in sc za vas sm-make putegneja: sc uja scer zbudi, pa zgu-varjal sc uja, de puslanci sluvenske ludske stranke tku ruguvilja u državnmo zbore, de sucjakicmukrati še u šth na prideja. In tku ute ubsedel na mraz in u pumajnkajn, vaš vudniki, ke ste jm zaupajne skazal. se vam uja pa smejal in s mislel: de sma le mi na toplem, ta druh pa če prou zmrzneja. zatu ke zebe sam tiste, ker sa na mraz! Jest scni un dan enkat brau en inserat u eneh cajtngah. ke prav: »Usak nej use pu-skus in ta nar bulš ubdrži!« Ldje boži! U državnmo zbore se ie že use pusktisl. Not sa sedel leberalci, sucjaldemukrati in še drgač pufarban ldje! In kdu je biu za nas ta nar bulš? Kcra stranka je dusegla in skus pr-nesla use, kar s je naprej uzela? Uprašite kerga čte in če prašate samga gespuda dohtar Taučarja, reku vam bo: »Sluvenska ludska stranka iz dohtar Šuštaršičam na špic!« Mal ga u sram, ke u mogu tku rečt, pa kua če, kar je res, je pa res! Sluvenska ludska stranka je use skus prnesla, kar s je naprej uzela in čc b ji leberalci napota na delal u državnmo zbore, b gvišn še več dosegla in strila za nas dobrga. Ke sa pa glih leberalci zmeri zgaga delal, kedr glih nisa spal. morma bit pa iz tem cefridn. kar sma dubl in čc črna mt še več. dužnost je naša, de take Idi, ke sluvensk ludsk strank napota in zgaga delaja, iz državnga zbora udpraunia. Ce uma pa vse-glih tku naumn, de uma iz našm štimam u državn zbor Idi not spraulal, ke u a sam za zgaga, al pa de uja spal; pol s pa sami seb prpišma, če uma teftan ud ush plati; pol se nam u tu clu prou šikal, zatu ke, kokr s kdu pustele, tku leži! Ldje boži! Zdej je še cajt, de ubugatc; sej če uma u ush rajoneh zmagal iz kandedatm sluvenske ludske stranke, uma Sluvcnci na koin in se lohka zazeksam, de ute za ta svet še hvaležn Kohatumu Pepete lz Kudeluga. idrijske nouice. i Roditeljski večer, kakor ga je priredilo učiteljstvo e. kr. deške ljudske šole dne (x apr. zvečer v šolskih prostorih, je uspel nad vse pričakovanje dobro. Udeležilo se ga je nad 250 očetov in mater, ki os vsi z vidnim zanimanjem sledili pozdravnim besedam vodje A. Novaka, kakor tudi zanimivemu predavanju učitelja Avg. Šabeca. Gospod vodja je v pozdravnem nagovoru v kratkih, toda prepričevalnih besedah pojasnil pomen roditeljskih večerov in pomen vzajemnega delovanja šole in domače hiše pri vzgoji mladine. Temu je sledilo nad eno uro trajajoče predavanje učitelja A. Šabeca »o vzgoji otrok v predšolski dobi«, ki je kot priznano dober govornik, s prirojeno mu živahnostjo pojasnil najvažnejše dolžnosti, ki jih imajo starši do otrok predno vstopijo v šolo. Ugajala nam je pred vsem jasna razdelitev snovi, kar je veliko pripomoglo k umeva-nju predavanja. Držeč se načela, da je podlaga vsakemu dobremu razumevanju jasnost pojmov, je g. predavatelj najprej pojasnil na primernem zgledu, kaj je vzgoja sploh in kakšnega pomena je prava in dobra vzgoja otrok. Po znanem reku, da v zdravem telesu biva navadno tudi zdrava duša. je predavatelj tudi svoje predavanje razdelil v dva dela. V prvem delu se je oziral predvsem na telestno vzgojo, kjer je [Kidal najnujnejše potrebe otrok in dolžnosti staršev do njih, v dobi otroka-dojenca, in v dobi, ki sledi tej neposredno do vstopa v šolo. Zelo zanimivo in poljudno je razložil predavatelj v tem delu nad vse kvarni upliv alkohola na otrokov organizem. V drugem delu je predavatelj govori! o duševni vzgoji otrok, kjer je v prav praktičnih nasvetih podal najpotrebnejša navodila, kako je otroke vzgajati, da se duševno pravilno in v pravem razmerju razvijajo. Hvaležni smo predavatelju, da je ob tej priliki spregovoril nekaj resnih besedij o kaznovanju otrok; kajti žalostna izkušnja nas uči, da nekateri starši prav v tem oziru zelo nemodro ravnajo in v tem veliko zagrešijo pri vzgoji otrok. Končno je predavatelj opozoril navzoče starše na lopo harmonijo, ki mora vladati med telesno in duševno vzgojo; kajti pravi namen vzgoje se doseže le takrat, če se telesne in duševne moči razvijajo skupno in v pravem razmerju. S prijaznim pozivom na navzoče, da naj se pridno udeležujejo roditeljskih večerov, je predavatelj končal predavanje. Z veseljem smo vzeli ua znanje, da bo pri prihodnjem obiteljskem večeru zopet nastopil učitelj Sabec. — Dovolili bi si samo jedno prošnjo na slav. šolsko vodstvo, da nam preskrbi drugič nekoliko večji lokal, kajti skoraj polovica udeležencev je morala zaradi pomanjkanja prostora ostati na hodniku. Telovadnica bi bila primerna. Konštatirati moramo tudi ne ravno veselo, toda značilno dejstvo, da sc je splošno idrijska inteligenca precej reservirano zadržala, razen dveh ali treh gospa smo videli matere in očete izključno le iz delavskih krogov. Čast jim! Omeniti pa moramo, da so se predavanja udeležili vsi idrijski učitelji in učiteljice, rudniški svetnik Koršič in sodnik H. Sturm. i Volivni shodi našega kandidata Gosti-čarja so se ob najobilnejši udeležbi lepo izvršili povsod v okolici. Omeniti je vredno, da v Gorenji Kanomlji doslej še ni bilo nikdar nobenega shoda. i Predrzno je precej od kandidata Grudna da upa dobiti glasove celo duhovnikov. Kandidata političnega društva »Jednakoprav-nosti«, in po vrhu pa še tako zgovornega Grudna naj volijo duhovniki, po katerili najbolj mahajo govorniki, ki po shodih agitirajo za Grudna! Nam se to ne zdi več niti predrzno, ampak neslano. G. Gruden naj se le nauči vsaj en govor, da ga bo lahko kmetom govoril. Sedanji govori njegovi so tako dolgi, kakor znani povesti o steklem polžu in iari kači. i Za kulisami bo Gruden delal, ako bo izvoljen. Tako je baje obljuboval na nekem pogovoru —- za kulisami. In ta obljuba se je na-prednjakom tako dopadla, da so jeli kramariti ž njo za Grudna!! Ka.i ne, kako lep kandidatski program je to? V dvajsetem stoletju so liberalci tudi s .takim programom zadovoljni, jei, jej! i Zakaj Gostinčar Tinčetu v Idriji ui všeč, pripovedoval je Tinče sam. Naš kandidat se je grozno pregrešil, le čuite! Sel je pred kratkim peš v Logatec in se ni peljal niti s pošto! Takega človeka, ki hodi peš v Logatec, vendar ne moremo za poslanca voliti, vskliknil ie Tinče. To so imenitne besede, vredne Tinče-ta. Pa še več se je zgodilo, ako je res, kar je govoril Tinče. Ko je Gostinčar šel peš, pripeljal se jc mimo njega (iruden s svojim vozom! Ljudje božji, kaj še pomišljate, koga bi volili? Saj vendar vidite, da ima Gruden svoj voz, — kaj ni to zadosti? Z ozirom na ta dogodek, je nekdo nasvetoval Gostinčarju, naj si dtl posekati svoje zdrave noge, ki so Tinčetu tako odveč; mesto nog dobi dobrega agitatorja v Tinčetu. Ako si da potem še jezik izdreti, bo popolnoma kos zmožnostim liberalnega kandidata, in da se ne bo delal razdor, volili bodo potem skupno liberalci in klerikalci Gostinčarja. Drugi pa na-svetujejo Gostinčarju, da kupi od notarja sloviti avtomobil ter se ž njim vozi okoli volivcev. Na ta način pridobi vse frakarje s Tinče tom vred. ki sodi ljudi kakor vsak liberalec po denarnem žaklju, po zmožnostih pa prav nič. So pa kmetje že bolj pametni. i Govori Grudnovi so zelo kratki. Cel govor obsega ravno en stavek. Tako se je predstavljal ta mož v Rovtah in drugod, kakor ste poročali. Imajo pa ti govori vendar nekaj zase, ugovorov namreč ne vzbuja o prav nobenih. Ali jc res ali ni res. je vse eno, lepo in smešno pa je le, kar so pravili v ponedeljek. Grudna so bili vendar v nedeljo vzdignili, da sc je šel pokazat svetu. Kristan izve o nameravanem Grudnovem shodu. Ta- koj da z a preči in se pelje za Grudnom v Logatec. Ko se pripelje v Logatec, povprašuje, kje zboruje Gruden. »Je že končan shod,4 so mu rekli: »Gruden se je peljal v Rovte, kjer bo imel shod«. Kristan takoj za njim. V Rovtah izve isto: »Gruden je že končal shod ter se je odpeljal v Zavrac na shod.« Pa tudi v Zavracu je Kristan zamudil shod, so ga že končali preje. Za istinitost ne jamčimo, morda pa bo le res, sicer pa bi tudi dovtip ne bil preslab. i O klerikalni brezvestnosti v Idriji je pisal nekdo v »Narod«, lz čegavih rok je izšla ta dišeča cvetka, je razvidno iz izrazov: Klerikalna propahca, klerikalni falotje, klerikalna sodrga, klerikalna brezvestnost, klerikalna mistifikacija, lopovščina. Ker navadno psuje in zmerja Ic človek, ki mu nedostaje dokazov za lastne trditve, sprevidi vsakdo lahko, koliko je verjeti »Narodovemu« poročevalcu. Resnica se kratko pove: Tako je. Pismo imate v rokah, saj ga vam je izročilo uredništvo »Notranjca«. Povejte torej naravnost, kdo je tnistificiral uredništvo imenovanega lista, splošno psovati, je pa tako umazano, da ne vemo, kje bi bil še kak drug list sprejel kaj tacega. Umazano jc delal, kdor je pisal »No-tranjcu«, tem bolj umazano, ker zlorablja za svoje dovtipe splošno čislane osebe, kakor je sodnik, preumazano še posebej, da napada brez povoda uradnike, kakor je finančni tajnik Grabner, ki jes sicer Nemec, ali popolnoma nepristranski. Se bolj grdo pa dela »Narodov« dopisnik, ki kar pavšalno sumniči našo stranko za lumparije, o katerih prav tako lahko sodimo, da so izšle izmed liberalcev samih. Dotičnega »klerikalnega« uradnika niti v Idriji ni bilo skoro pol leta. »Narodov« dopisnik pa ga grdi. Ne samo »klerikalnim«, ampak nobenemu »falotu« se ne verjame, tudi narodno-naprednemu ne. Pomnite! Splošno pa povemo, da imamo mi svojih listov dovolj in ne potrebujemo prav nič liberalnih glasil. Čudni ste pa tudi. Ako bi bil oni dopis v kakem našem listu, ne bi prav nobenemu liberalcu padlo v glavo reči: To je pisal liberalec! Za kozle v liberalnih listih naj se pa tudi mi zagovarjamo! Pravijo, da so klerikalci pisali v »Notranjca« radi volitev. Kaj pa, če bi bili to storili liberalci? JeseniiKe nouice. j Misijon smo imeli ta teden, sklep bo jutri, M t. m., ob 2. popoldne s procesijo sv. Reš-njega Telesa ob treh. Voditelji misijona so: P. Žužek, P. Kunstelj in P. Pristov, vsi iz družbe Jezusove. V »Slovencu« se o misijonu do danes ni nič pisalo, »Slovenski Narod« je pa trikrat govoril o njem, še predno se je začel. Gotovo tudi današnji »Narod« ne bo molčal o misijonu. zakaj videli smo dopisnika »Slovenskega Naroda« pri misijonskem stanovskem govoru za može in ta mu ni bil všeč. Slišal je namreč in videl, da se misijonar nič ni vstrašil tiste grožnje v »Slovenskem Narodu« od 2. sušca t. 1. Učil je resnico brez strahu. Tistega »primernega odgovora«, ki si ga je »Narod« tako želel, pa ni bilo. Udeležba je bila ves čas velika, zlasti pri večernih govorih je bila cerkev natlačeno polna in zunaj še so liudje stali in poslušali. To je bil najboljši odgovor na vse »Narodovo« prizadevanje, I udi odvrniti od misijona. j Vendar enkrat jasna beseda. Dolgo časa so na Jesenicah liberalci igrah vlogo hinavcev. Kdo se še ne spominja, kako je Cham v jeseni leta 190-4 prišel na Jesenice in kako je bil sprejet kot angel miru, kot rešitelj slovenske narodnosti pred nemško povodnijo na Jesenicah? Možje stari in osiveli so se ga oklenili z mladeniško navdušenostjo in kri jim je hitreje začela teči po žilah, ko so slišali, v koliki nevarnosti so Jesenice, da padejo v nemško oblast. In verjeli so mu kakor preroku, ki obeta boljšo bodočnost slovenski domovini, če bodo njega ubogali. In ubogali so ga in naročali in brali njegov list »Jeseniško Stražo«, ki jim je probujal »narodno zavest«. Srečne so se čutili, kadar so smeli skupaj sedeti ž njim, ki jim je obetal zlato svobodo, če bodo poslušali njega. In poslušali so ga in verjeli njemu in njegovim ožjim pristašem, katerim je bil zaupal svoje naklepe. In ti Chamovi ožji pristaši na Jesenicah so delovali v njegovem duhu 111 po njegovem načrtu. »Jesenice so v nevarnosti! Rešite jih!« to ie bil njih klic, ki se je ponavljal dan na dan. Kai so vse i>osku-sili, da bi liudstvo o tem prepričali, kako so narodni, kako nesebično delajo samo v blagor in korist slovenske domovine, ko hočejo ohraniti Jesenice slovenske. »Sokol«, imenovanje častnih občanov, sokolska slavnost, njihovo časopisje, vse je delovalo v tem smislu. Mnogi so mislili: Nova doba se je začela na Jesenicah, Jesenice so vstale iz narodnega spanja, narodna zavest se krepko razvija. Eden pa je bil, ki ni verjel Chamu in njegovim ožjim pristašem na Jesenicah in jim je naravnost povedal, kaj misli o njih. »Ne za narodnost, za liberalizem vam je,« rekel iim je, »ne narodnega. ampak svobodomiselnega duha hočete zanesti na Jesenice, ljudstvo hočete počasi zastrupiti s svobodomiselnimi, brezbožnimi nauki.« I11 začel je ljudstvu odkrivati njih prave nakane. In tedaj se je začel boi. Grdo 111 ostudno so liberalci napadli tega moža, zmerjali ga z izdajavcem, Judežem Iškarijo-totti. I11 bili so, ki so verjeli, da je ta mož res izdajavec slovenske narodnosti, da z vero le baranta iu mešetari, in ga zaničevali in za njim nI Hvali in ga preklinjali. Cham in njegovi ožji pristaši pa so si na tihem roke meli in se v pest smejali, ker so videli, kako jim pšenica zori. In začeli so polagoma stopati z barvo na dan, in danes nc nosijo nič več narodne krinke, ampak jasno besedo so povedali v »Slovenskem Narodu« 6. aprila, zakaj so se bojevali in se hočeio bojevati. j Verski boj hočejo. Tako slovesno izjavljajo sedaj v »Slovenskem Narodu«. Ali ni to dovolj jasna beseda? Katero pa je tisto dvojno svetovno naziranje? Versko in protiversko. Eni verujejo, da je Bog. da so mu dolžni pokorščino ter da so odvisni od njega, drugi pa da ni Boga, da je vsak sam svoj gospod in popolnoma neodvisen ob Ikiga. To dvojno naziranje trka drugo ob drugo. Ta boj se vrši od pamtiveka Boj za Boga in boj proti lk)gu. Ta boj torej hočejo imeti na Jesenicah. Ali je res, kar trdi znani »Narodov« dopisnik? To le trdi: »Ljudi smo navadili misliti, pokazali smo jim, da se da tudi svobodno življenje živeti brez strahu pred peklom in nebom. Odkrito lahko povemo, da imamo danes mnogo odkritih in še več skrivnih pristašev. Duh svobode smo zasejali na Jesenicah, in ni ga človeka, da bi ga kdaj še mogel ugonobiti.« Strašna baharija! Kaj bodo enkrat želi, ki so zasejali ta duh brezverstva in bogotajstva? j Dušna revščina I11 omeenost. »Kdor govori o edinosti med nazadnjaško klerikalno in svobodomiselno napredno stranko, sam priča o svoji duševni in omejenosti, 011 priča o svoji duševni revščini in omejenosti, 011 priča, da ne pozna življenja, ki je boj in nič druzega, kakor neizprosen boj . . .« Tako jeseniški »Narodov« dopisnik dne 6. aprila. In dne 21. jan. 1905 je pisal: »Ako kdaj pade o sedaj še slovenske Jesenice, ne bo to naša krivda, pač pa krivda katoliško-narodne stranke, ki je sejala prepir med slovenskimi strankami ter pokopala za vedno pri nas tako potrebno edinost in slogo.« Kje je bila takrat duševna revščina in omejenost? In dne 28. januarja 1905 je pisal »Narod«: »Slovensko-napredna stranka na Jesenicah je ponudila klerikalni spravo posebno z ozirom na to, ker ie zmaga Slovencev pri prihodnjih občinskih volitvah na Jesenicah zavisna od skupnega in složnega nastopa vseh Slovencev.« Kje ie bila takrat duševna revščina in omejenost? Pravilneje, kje je bila takrat resničnost in kje hinavščina? j »Misl.tl znajo sedaj ljudje na Jesenicah«, pravi »Narod«. Pokazalo se bo 14. maja, koliko znajo misliti. Ce znajo kaj misliti, morajo spoznati, da je liberalna stranka ljudi na Jesenicah imela za norce, ko je kričala v enomer, da dela za narodnost, da hoče rešiti Jesenice nemške povodnji, saj danes naravnost pove, da ji je samo za verski boj. in ta boj mora biti, in ta boj ne sme ponehati. Pameten človek, ki res zna misliti, pokazal bo liberalni stranki — fige za vselej. j Dr. Dermota zadnjo nedeljo ni prišel k nam, čeravno je bilo obljubljeno. Šel je v Kranjsko goro, na Jesenice pa pride jutri, dne 14. t. m., pravijo eni; drugi pa zopet pravijo, da nič ni gotovega. Škoda! Radi bi ga slišali. Utegnemo mu še kaj povedati in priporočiti. Upamo, da bo s plakati naznanil svoj shod. j Čudo se je zgod lo. Kakšno pa? Dva poštna slugi sta dobila uradno obleko v podobi dveh kap. Ali je to morda odgovor na naš opomin pred kratkim na poštno upravo? Ze vidimo, treba bo malo natančneje označiti delovanje prizadetih faktorjev. j Strokovno društvo na Savi ne bode imelo svojega predavanja v nedeljo, 14. t. m., ampak teden pozneje, 21. aprila. j Sava-Fužine. Tudi pri nam se je začelo živahneje gibanje, odkar smo dobili malo dežja. Tovarna zopet deluje in delavci bodo po večmesečnem slabem zaslužku zopet na boljšem. Obenem se je pa začelo tudi politično gibanje. Delavci S. L. S. se prav pridno pripravljajo za prihodnje volitve in kakor cn glas gre po tovarni: Mi volimo našega pristaša izvedenega poslanca gosp. Pogačnika. Prav je tako. Zavedni delavci, pokažite na dan volitve, da stojimo na Savi kot en mož, in da se ne damo zapeljati od liberalnih ljudskih sleparjev! j Jesnlški liberalci so si iz svojega kluba Schrcy, Fabinc, Hummer, Legat, Ferjan itd. izbrali za kandidata g. Copa iz Most. Mislili smo najprvo, da bode kandidat veleposestnik Schrey ali učitelj Fabinc, občinski tajnik Hummer ali sploh eden znanih jeseniških godcev, ki bi s kravjim zvoncem okoli vratu stopil v iHtslansko zbornico. j Jeseniški župan dr. Kogoj še vedno sedi na županskem stolu, čeprav je nepostavno izvoljen ! Gospodje v Radovljici se pa nam sme-jajo. ker smo tako dobre duše, da ga še mirno poslušamo. Kai pa ie s sejo, g. župan, ali ne boste več seje sklicali? Dobro znate gospodariti, da ne dobimo zdrave pitne vode. To si dobro zapomnimo. Slavno politično oblast prosimo mi delavci in davkoplačevalci, naj žc vendar enkrat red napravi v naši občini, da dobimo zdravo pitno vodo, ako smo že morali pred pol letom davek za vodovod plačevati. Nam se zdi, da vidimo tukaj že dvojno mero. Zato poživljamo vlado, da napravi red v občini. To je njena dolžnost, sicer bodemo govorili glasneje na drugem mestu. BrhnBke novice. v Tečaj »o umnem mlekarstvu« se je pričel v tx)tiedeljek. Udeležuje sc ga petnajst ttila-deničev. V treh mesecih sc bodo teoretično in praktično izurili, da vodijo lahko spretno in vzorno vsako mlekarno. Poleg navadnega izdelovanja surovega masla se bodo učili izdelovati sir, mleko hladiti, pripravljati mleko »trpežno« za transport tudi čez morje. Izobrazili sc bodo tudi v knjigovodstvu, v mlekarski kemiji in tehniki. Učenci so razun enega vsi Kranjci. v Volivni Imenik ie razpoložen. Volivcev je 1117. Kopača in Grudna bodi strah! v Novega župana še nimamo. Vsak dan pričakujemo, da gosposka volitve potrdi. Mudi se na delo in zato prosimo vlado, naj hitro potrdi volitve. Seveda staremu županu bi bilo še silno všeč, ako bi se dalo še vsaj nekaj let vleči. iz Cerknice. Nekoliko odgovora in komentar a na nesramno in lažnjivo poročilo »Slovenskega Naroda« v vzklicni razpravi dnč 4. t. m. glede na zasebne obtožbe gg. Antona Lavrenčič, kaplana in Ivana Lavrič, trgovca v Cerknici proti šivilji Evgeniji Dermelj in Milanu Kra-vanja. Kakor je vsakemu, razmere na Kranjskem le količkaj poznajočemu, povsem dobro znano, je neki slovenski list, ki sam sebe prišteva med najlojalnejše in najbolj poštene dnevnike, ki služijo le resnici, — najbolj pristranski in odijozen — in to je naš ljubi »Slovenski Narod«. Toda ravno ta »elitni« naš slovenski dnevnik je eden najbolj ostudnih obrekoval-cev, najnavadnejših, podlih lažnikov. Glasilo je za osebnosti, ki sega po vsakem, še tako podlem sredstvu, da očrni svojim nazivlibe-ralcein neljube osebe. Seveda se pa v prvi vrsti koncentrirajo izlivi njih gnojnice na glave duhovščine. Nai duhovnik pregreši še tako nedolžno stvar, precej je na sramotilnem odru liberalnem, t. j. v »Slov. Narodu«. Ne informira se. če je zadeva, o katerej poroča, resnična ali ne, njemu gre le za to, da svoje politične nasprotnike oblije z gnojnico, po katerej se že nekaj let sem valja. Zakaj pa ravno duhovščino tako besno zasledu e in preganja? No, odgovor ni težak. On vidi, da liberalci za priprosti narod niso prav nič storili, ko je na nasprotni strani duhovščina posebno na deželi vidno stremila in še stremi za tem, da probudi narodno zavest in pospeši blagostanje ljudstva. Le poglejmo, koliko bralnih društev, pevskih in tamburaških zborov je ustanovila ravno duhovščina po deželi, osnovala hranilnice in sploh denarne zavode, samo da reši trpine grabežljivih oderuhov. Seveda našo liberalno gospodo to boli, ker ne more pokazati, kaj je storila. Peče in skeli jo ta zavest, zato nje glasilo v onemogli svoji jezi bruha cele mase gnojnice okolu sebe in to pa so-sebno ob času volitev. S kričanjem in zabavljanjem hoče zakriti svo o nedelavnost. Vendar pa za izbruhe te onemogle jeze noben pameten človek nič dal ne bo, kajti te stranke sosebno pa nje glasila resnim sploh ni več smatrati. Naši kranjski liberalci s svojim glasilom vred postajajo, kakor stari ljudje, otročji. To se posebno kaže pri takozvanih liberalcih na deželi. Širokoustjo se po gostilnah in su tolčejo na prsi: »Mi smo narodnjaki, napred njaki!« Gospoda! ne bodite 110 smešni! Same besede vas še ne bodo napravile za narodnjaka in naprednjaka. Za to je treba resnega 111 ne sebičnega dela. Ali za prvo ste preleni, za drugo se pa zavzemate, ker skrbite le zast!, a kako požrtvovalno delo za občno korist ljudstva vam je pa deveta briga. Vam je mar edino le za vaše žepe. Da imamo le mi dovelj in smo za nas omikani, za narod naj se pa pehajo drugi in naj so to celo farji. Znan mi je slučaj, ko je nadebudni najmlajši sinko enega naših magnatov vpil v gostilni: »Kaj meni mar narod in narodnost, jaz se za narod naš nikoli potegoval ne bom, jaz sem internacijonalen.« In ti nai so nekaki reprezentanti liberalizma. Ubogi ti revček, zdi se mi, da ti je črv spod-jedel vse korenike in prva sapa te zna podreti 111 položiti k večnemu spanju. Menda čutiš svoj pogin, zato tako strastno, besno bije? okolu sebe. Celo na smrtni postelji še vedno uporabi aš gori navedena sredstva v svojem glasilu ter poskušaš doseči svoje umazane namene. V divji radosti je zaplesal liberalni Izrael, ko je zopet dobil enkrat priliko delavnega in za narod mnogozaslužnega duhovna gosp. A. Lavrenčiča potlačiti v blato. G. Lavrenčič m kakor »Narod« piše, njegov zvesti prijatelj gosp. Lavrič sta nameravala ustanoviti tamburaško društvo. K istemu sta povabila tudi učitelja g. Ludovika Ja-kofčič, ker sta vedela, da je ta muzikaličen. Toda, ko sta za namero g. Jakofčiča (ne pa, kakor »Narod« piše, Jakobčiča), ki je resno mislil pristopiti k tamburašem, zvedela Evgenija Dermelj m Milan Kravanja, sta mu pristop začela odgovarjati in gg. Lavrenčiča in Lavriča dolžiti vsakovrstnih izmišljenih dejanj in činov, samo da bi istima osnovanje zbora onemogočila. Gosp. Jakofčič je tudi res na podlagi teh opravljanj svoj odstop naznanil. Dermeljeva in Kravanja sta toraj z navajanjem samih izmišljotin gg. Lavrenčiča in Lavriča spravila ob izvežbanega tamburaša in tako onemogočila s svojim opravljanjem osnovanje društva. In če sta potem gg. Lavrenčič in Lavrič vložila tožbo na podlagi napovedb gosp. Jakofčiča, mora vsak pameten človek reči. da je bila to edina pot, da se zavežejo jeziki. Pri sodišču je priča g. Jakofčič odločno potrdil vse žalitve, ki so dale povod tožbi. Sodišče v Cerknici, ki gotovo pozna razmere, je obsodilo oba obtoženca. Proti tej razsodbi, ki je bila celo jako ugodna za nju, sta se obsojena pritožila in se .ie dne 4. t. 111. vršila pri ljubljanskem deželnem sodišču tozadevna razprava. Zaslišan je bil zopet za pričo gosp. Jakofčič. ki je izpovedal in potrdil povsem prvo svojo izjavo. Toda senat, ki pač razmer, sosebno pa obtoženih ne pozna tako dobro kakor prvi sodnik, je pa sklenil, da zasliši še stariše obtožene Dermeljeve kot priči. Te dve priči v bistvu prav nič nista ugovarjali trditvam nepristranske priče gosp. Jakofčiča, temveč sta le izjavljali. da ni verojetno, da bi njih dobra hčerka izrekla inkrittiinovane besede. Sodišče je po dolgem posvetovanju Dermeljevo, na koje obrazu se je zrcalila sama nedolžnost 111 pohlevnost, obtožbe oprostilo. Seveda »Narod« vriska veselja in z zadoščenjem tc vest priobčuje. Moralno je pa vendar obsojena, da je opravljala. Tega niti nje stariša nista ovrgla. Seveda si pa v svoji hudobnosti »Narod« ne more kai, da se ne bi obregnil ob pričo gosp. Jakofčiča m to zgolj radi tega, ker je kot nepristranski in vesten mož moral pričati v prilog g. Lavrenčiča. Ne čudim se toliko, da se zaletuje v g. Lavrenčiča, ker ga poznam, da sovraži vsakega duhovna že zato, ker taiar a videti ne more, a da se zaganja s svojim želom celo v svoje pristaše..... Ce bi gospod Jakofčič lc eno besedo neresnično izpovedal, bilo bi ga drž. pravdništvo že zdavnaj zgrabilo. »Narod« na ves glas vpije, da so bih Dermeljevi največji dohrotniki gosp. Jakofčiča. Ce bi razmere »Narodov« do-pisunček poznal tako, kakor jih poznam jaz, bi se pač sam svojemu poročilu na glas smejal. No sicer pa: »Le tako dalje . . . posledice ne izostanejo.« Naprednjak. NAGODBENA POGAJANJA. Vladni komunikč. — Hrvaški listi. Dunaj, 12. aprila. Danes zvečer so se pogajanja po štiridnevnem preteku končala. Obedve vladi sta izdali o uspehu sledečo objavo: »Posvetovanja o gospodarskih odnošajih med obema državama monarhije so sc začasno zaključila. Predmet pogajanj so tvorila podrobna posvetovanja vseh vprašanj, v katerih se jc v marsikaterem oziru doseglo vnovič sporazumljenje. Pri teh podrobnih razpravah sc jc izkazalo, da jc v svrho konečnega sporazuma v nekaterih prepornih točkah najprej potrebno točno zaznamovanje dotičnega besedila, na drugi strani pa ic treba, da sc o posameznih zadevah, kakor na primer o železniških tarifih in živinozdravniških določilih poprej posvetujejo strokovne komisije. Te komisije se snidejo začetkom prihodnjega tedna na Dunaju. Po zaključku teh posvetovanj sc bodo nadaljevala med ministri pogajanja v Budimpešti.« B u d i m p e š t a, 12. aprila. Ogrsko časopisje ni zadovoljno s povoljnimi uspehi, ki so se baje dosegli glede na nagodbo na Du- | naju. Zagreb, 12. aprila. Hrvaški listi po-vdarjajo, da so siccr Hrvatje sedaj rešeni največjih skrbi, ker bo do leta 1917 med Avstrijo in Ogrsko večalimanj ostalo vse pri starem, da pa mora Hrvaška vzlic temu nadaljnemu razvoju nagodbenih pogajanj slediti z največjo paznostjo, ker je mogoče, da se je tudi glede na dobo do leta 1917 sklenilo med Avstrijo in Ogrsko marsikaj, za kar jc potrebno privoljenje Hrvaške. Še bolj velja to seveda za slučaj, ako bosta Avstrija in Ogrska že sedaj sklenili kaj glede na razmerje po letu 1917. OGRSKI ŠOLSKI ZAKON. Govor Apponyjev. Budimpešta, 12. aprila. Zbornica na-nadaljuje debato o zakonskem načrtu glede na nedržavne ljttdskošolske učitelje. Saksoncc Melczer iz ustavne stranke stvarno presoja zakonski načrt, ki uničuje avtonomno šolo posameznih narodnosti. Saksonci sc sicer ne boje nove postave, ker imajo dovolj gmotnih sredstev, da vzdržujejo lastne šole brez državne pomoči. Pač pa je nevarna disciplinarna oblast države nad učitelji v konfesionalnih šolah. Nato je govoril naučili minister Appo-nyi, povdarjajoč sledeče misli: V finančnem oziru je vlada storila za učitelje, kar jc mogla. Vsega ne more žrtvovati, ker morajo državne blagajne biti pripravljene za slučaj, da bi sc morala Ogrska kedaj boriti za gospodarsko neodvisnost. Zato finančne moči ogrske de-žave nc smemo izčrpati. Kar se pa tiče ugovorov zastopnikov nemažarskih narodnosti, gre vladi zgolj za to. da prepreči protidržav-no agitacijo nacionalistiških agitatorjev v šoli, ne pa za to, da krši avtonomijo posameznih konfesij. Vse narodnosti morajo biti posebno sedaj združene za vsak slučaj. CEHI PRED CESARJEVIM OBISKOM V PRAGI. Mladočeško glasilo objavlja jako odločen članek z ozirom na cesarjev obisk v Pragi. Pravi, da Nemci niso nikdar radi videli, da prihaja cesar v Prago, a če sedaj upajo, da sc bo ob tej priliki dalo kai zanje doseči, sc zelo motijo. Cesarjev obisk nima namena, da bi se pri tej priliki vršila kaka pogajanja. Ce bi pa Nemci kaj poizkušali, tedaj jim žc sedaj Cehi povedo, da iz njihovih glavnih dveh zahtev: »Nemškonarodna država« iu »narodna avtonomija« ne bode nikdar nič. »Mi smo bili že dve stoletji v tej deželi gospodovalni narod in hočemo ostati tudi dalje.« To jc odgovor Mladočehov nemškim listom. FRANCOSKA VLADA BLAMIRANA. Proces proti župniku Jouinu.) Pariz, 12. aprila. Včeraj je gospod Clc-mcnceau doživel pred pariškim policijskim sodiščem neznansko lepo blamažo, katero mu sicer z neprikritim veseljem privoščijo tudi nekateri listi od bloka. Vlada je tožila župnika sv. avguštinske fare v Parizu, Jouina, ker je baje na prigovarjanje in ukaz papeževega nuncija Montagniniia koval »zaroto proti republiki«. Za dokaz je hotela porabiti pri Montagniniju zaplenjene listine. Ker so pa listi bili tako prijazni, da so že prej objavili Montagninijeve listine, v katerih razun par čenč o diplomatih o zaroti ni nobene sence, jc bil državni pravdnik v procesu proti Jouinu v veliki zadregi. Zato je bila tudi obravnava, katere sc je udeležilo mnogo občinstva, strašno dolgočasna, zlasti vsled klaverne vloge državnega oravdnika. ki je prebiral že zdavna znane Montagninijeve papiric. Krasen vtis pa je napravil župnik Jouin, ki je neustrašeno govoril. Sodniki in občinstvo mu niso prav nič zamerili, ker se jc vse vidno veselilo vladne »Namaže«. Jouin jc vedno govoril o »go-sixidu« Clemeiiceau-ti, in naposled vprašal dolgočasnega državnega pravdnika: »Ali sc nahajajo med Montagninijevimi papirji listine, ki se mene tičejo?« Državni pravdnik: »Nobene take tli.« Državni pravdnik ic zgoli na podlagi dejstva, da je bil Montagnini zastopnik »tujca«, papeža ter dajal navodila vsem duhovnikom, tožil tudi Jouina, dasi ta župnik z Montagninijeni nikoli v nobeni zvezi ni bil. Jasno sc je pri tej obravnavi pokazalo, da je vlada le zato tožila, da bi imela navidezni razlog, izgnati Montagninija. — To priznavajo danes vsi listi. io jc povedal državnemu pravdniku v brk tudi Jouin. Izvajal je, da je bil upravičen govoriti nasproti vernikom o »oboroženi žalosti« — bil jc tožen tudi zaradi te izjave kajti tudi gospod Clemenceau jc v zbornici ob priliki spora z Vatikanom dejal, da jc ustrelil prvi top na francoski strani. Na koncu pa je Jouin dejal sledeče: »Sicer pa je vsa ta tožba manever gospoda Clemenceaua. Papež je dal svoja povelja, mi smo se mu pokorili. Ti ukazi pa so za nas zakon. Državna postava ne more zahtevati od nas večjega spoštovanja kakor postava božja. Mi smo dušni pastirji in naš predstojnik jc Kristus iu tisti, ki v njegovem imenu vlada — papež. Gospod Briand je dejal, da je papež povsod tam doma. kjer bivajo katoličani. Da, — na Francoskem jc on še najbolj doma. Bolj še, kot vsi drugi.« Sodbo objavi sodišče danes ob 2. uri popoludne. Najbrž bo Jouin oproščen ali v naj-neugodtiejšcni slučaju obsojen na globo 15 frankov. 0FIC1ALNA IZJAVA VATIKANOVA. Rim, 12. aprila. »Osservatore Romano« oficialno dementira vest. da je v obravnavi proti župniku Jouinu (glej naše tozadevno poročilo) državni pravdnik prebral iz Montagninijcvih listin več pisem papeževega državnega tajnika Mcrry del Vala, ki se tičejo obiska kralja Alfonza v Parizu. »Osservatore« izjavlja. da je ali ta vest listov napačna in neresnična, ali pa je državni pravdnik naravnost bral izmišljena pisma. POSREDOVANJE ITALIJE. Pariz, 12. aprila. »Echo« poroča, da ic Italija žc predložila posameznim velesilam posredovalni načrt, kako doseči glede na vprašanje o splošnem razoroženju na haški mirovni konferenci sporazum med Angleško in Nemčijo, da pa ta predlog najbrže ne bo prodrl. BOLGARSKI KNEZ. Berolin. 12, aprila. Neki tukajšnji list je poročal, da jc bolgarski knez Ferdinand te dni v Berolinu bil v avdijenci pri cesarju Viljemu ter se tudi zaupno pogovarjal z ruskim velikim knezom Vladimirjem. »Berliner Tagblatt« to vest dementira, češ, da ic Ferdinand bival v Berolinu tri tedne, da pa ni bil pri cesarju. REFORMA VOJAŠTVA V ŠVICI. Beril, 12. aprila. Stanovski in narodni svet sta sprejela novi vojaški rcorganizacij-ski zakon. Vojaštvo se bode temeljitejše vež-balo in se bo sploh preesnoval obrambeni sistem. Narod bo o postavi glasoval jeseni. OSEMURNI DELAVNIK NA ANGLEŠKEM. London, 12. aprila. Poslanska zbornica je sprejela osemurni delavnik za rudarske delavce v dveh branjih. SPOR MED RUSKO VLADO IN DUMO. Peterburg. 12. aprila. Nc da bi raz-motrivali o vzrokih, ki so napotili neprera-čunljivega slabotneža v Carskojem selu, carja Nikolaja, da se jc zopet popolnoma nagnil na stran reakcije in sicer v usodnem času. ko se ima delo druge dume šele razviti in roditi sadove. podamo na kratko vzroke spora med vlado in dumo. Najprej jc komisija dtitne, ki se bavi z vprašanjem, kako pomagati okrajem, kjer vlada lakota in so ljudje brez posla in kruha, sklenila informirati se glede na posameznosti v posameznih okrajih pri deželnih zemstvih. Vlada se je bala, da ne bi ta zveza vsled upornega značaja nekaterih zemstev postala nekak protivladni in stalni revolucionarni odbor ter jc izjavila, da ie tako postopanje v informativne svrhe protipostavno. Pri tem sc ic sklicevala na običaj v drugih parlamentarnih evropskih državah, na kar sc je komisija udala. Informacije bo preskrbela vlada, ne pa zemstva. Sedaj pa jc izbruhnil usodnejši spor. Predsednik dume Golovin je naznanil ministrskemu predsedniku Stolypinu, da se bo proračunska komisija poslužila pravice, katero ji daje § 41 duniinega poslovnika, sklenjenega od prve dume in potrjenega od senata, namreč pravice, da sme pozvati k svojim zasedanjem izvedence, ki sicer niso člani dume. Nato jc Stolypin odgovoril Golo-vinu, da vlada tega ne bo trpela. Ako sc duma nc vda, bo vlada zapovedala nadzorniku tavrijske palače, da ne sme v dumo pustiti nobene osebe več. ki ni zato upravičena. Ta grožnja bo poslance dume še bolj vznemirila, ker jc nadzornik tavrijske palače od vseh so-vraženi rcakcionarec, polkovnik baron Osten-Sackeu. Peterburg, 12. aprila. Spor poostru-ie neki članek liberalnega kneza Uhtojikega, ki piše, da ie treba dumo čimpreje razgnati, ker dela zistematično na to, da vrže monarhijo in uvede proletarsko vlado. Peterburg, 12. aprila. Ker justični minister v dumi predlaga, da naj se izključi nekaj poslancev, ki so se udeležili shodov, na katerih se je delalo na to. da sc sedanja vlada vrže. nastane živahna debata. Kadet Adjcmov je planil z dvignjeno pestjo proti ministru in ga vprašal, ali vlada v Rusiji avtokracija ali ustava. Duma ie sklenila vrniti predlog ministrov komisiji. Nemiri v Lodzu. Lodz. 12. aprila. Tu so v medsebojnem poboju med delavci bili ubiti štirje delavci. Policija ie brez vsake moči. V balutskcm predmestju je v pobojih, ki so trajali pozno v noč, bilo ubitih več oseb, 12 ranjenih. Proti carju. Peterburg, 12. marca. Vsled poizku-šenega napada na dvorni vlak v Carskojem selu so pomnožili straže. V Gačini so zaprli nekega telegrafskega uradnika, pri katerem so našli samokres, šifrirano brzojavko in vozni red dvornih vlakov. Dnevne novice. + Korist in škoda Ljubljane. Hribar je, kakor znano, v nedel o rekel, da se bo ponudil on namreč misli, da je že izvoljen — v slovenski klub, tudi če bi prišel pod Šuster-Šičevo komando. Dvomi pa sam, ali ga bi drugi slovenski poslanci sprejeli. Seveda mislijo zdaj pametni Ljubljančanje, da je mnogo pametnejše voliti Kregarja, ki ni nikamor zavezan. kakor Hribarja, ki jc žc dal besedo, da bo služil pod generalom Šusteršičem. čc ga bo ta hotel. Lc ta razlika je med obema, da liodo Kregarja povsod z vesel cm sprejeli, niti zaupali in ga kot svojega tovariša podpirali, med tem, ko Hribar, tudi če bi se mu posrečilo priti pod dr. Šusteršičevo komando, ne bi mogel zaradi svojega političnega sorodstva vživati tolikega zaupanja. »Saj je vseeno«, pravijo zdai Ljubljančanje, »katerega zdaj volimo, saj bosta na Dunaju itak oba enaka klerikalca, Hribar kakor Kregar.« Hribar bo podpisal. da ie zoper razporoko, da ie zoper ločitev cerkve od države, da je za versko šolo sploh vse, kar hočejo »klerikalci«, bo Hribar podpisal. Še pobožen bo postal — boste videli! Saj pogrebno bratovščino je že ustanovil. S svobodomiselnostjo in kulturnim bojevanjem ljubljanskega zastopnika na Dunaju je itak vun za vedno. Dr. Tavčar jc bil mož. ki jc rajši vse pretrpel, kakor da bi bil odstopil od svo ih, če tudi napačnih načel, pa, kar .ic on prepustil liberalno vodstvo drugim, ni več samostojno mislečega, odločnega voditelja med njimi. V teh razmerah ni za Ljubljano noben dobiček, če izvolijo Hribarja, kajti liberalizmu se bi odpovedal, in nikoli nc bi liberalci čitali takih debelih govorov, kakor so bili dr. Tavčarjevi. Škoda bi pa bila očividna. Kajti če bi Hribar ostal župan, jc pač jasno, da obeh služeb ne bi mogel hkrati izvrševati. Zupan, ki je cele mesece na Dunaju, ne more izvrševati svojih poslov. Ce pa dr. Triller zasede Hribarjevo mesto, je pa zopet škoda tukaj, ki jo pozna vsak, kdor primerja dr. Trillerja s Hribarjem. Dr. Triller torej ne zahteva žrtve samo od Hribarja, ampak tudi od ljubljanskega mesta. Ccmu to? Vsemu temu se Ljubljana ogne, čc pusti Hribarja pri sedanjih njegovih dohodkih, na Dunaj pa po-šlie Kregarja, ki bo mož na svojem mestu. + Kdo vse leze »pod Šusteršičevo komando«? Takoj, ko je Hribar izjavil, da vstopi, če bo izvoljen, tudi pod dr. Šusteršičevo komando, mu je brzo.iavil Gabršček iz Gorice: »Narodno-napredna stranka na Goriškem z navdušenjem pozdravlja kandidaturo ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ker vidi v njem izredne vrline kremenitega značaja in neumorne delavnosti, temeljite poznavalce po-litčnih, kulturnih in gospodarskih interesov vseh sloiev ne lc prebivalstva ljubljanskega, temveč vsega slovenskega naroda in ker kaže vse njegovo dosedanje delovanje, da mu je, kakor nam, geslo: Vse za napredek, omiko in svobodo!« Sai smo vedeli, da bo tako prišlo! Toliko so prej zabavljali čez dr. Šusteršiča in ga pokopavali z biliami in civilnim načinom, zdaj pa je vsa goriška liberalna stranka od veselja ginjena, da Hribar vsled »izrednih vrlin kremenitega značaja« priznava istega dr. Šusteršiča za svojega generala, še preden je dobil dekret od n ega. Tudi »krememti značaj« Gabršček ie bil svoj čas na zaupnem shodu liberalne stranke priznal katoliško vero za vodilo v javnem življenju. Seveda je leta in leta temu nasprotno delal, a »kremeniti značaj se jc zopet pokazal v njem. Zdaj ic ves navdušen za dr. Šusteršičevo komando. Kje si, dr. Tavčar, da udariš s pestjo med ta slabotni rod? + Kako je Hribar sprejel kandidaturo? Skrivnostne stvari vlečejo, in zato ie Hribarjeva kandidatura postala žc predmet raziskovanja, tako nekako, kakor kak prehod Venere ali lunin mrk. Tudi Cankar je začel preiskovati to tajnost ter je po temeljitem raziskovanju dognal sledeče: »Kako ie Hribar sprejel kandidaturo? Kakor znano, je Hribar z vsemi štirimi odklanjal liberalno kandidaturo. Bilo je torej precej presenečenja, ko sc jc vendar odločil. Ali na svetu ni nič nadna: ravnega; vsako ugan.iko se lahko reši. Kako se jc torej zgodilo to? L.ibcralci so bili, tako nam poročajo, na lovu. namreč na lovu s puškami. In Hribar je imel srečo, da ie ustrelil imenitnega petelina. V tem trenutku so ga zalotili prijatelji. Zdai ali nikoli! In res Hribar je bil v tistem razpoloženju, v kakoršnem zapoje Dunajčan: »Jetzt fahr' mer in Himtnel. verkaaft's etter GVand«; reci, da boš kandidiral«, so klicali, in ves gin.icn ie odgovoril: »Bom!« — Tako je bil petelin ustreljen. Hribar pa vjet. -f Kmečka zveza na Vipavskem. Jutri teden. 21. aprila popoludne ob 3. uri bode v Vipavi prvi občni zbor novoustanovljene »Kmečke zveze« za sodni okraj vipavski. Govorila bodeta pri tej priliki o kmečkih zahtevah in željah deželni poslancc dr. Žitnik iu posestnik Ivan Lavrenčič. Opozarjamo tem potom svoje somišljenike, naj tekom tedna vpošljcjo imena zaupnikov za vsako občino vipavsko načelniku pripravljavnega odbora g. A. Uršiču, županu v Št. Vidu. + Jezičen doktor, ki ne zna govoriti, jc njegova Naprednost g. dr. Kokali. Ker ic Ljubljančanom pripovedoval, da so hodile cele deputacije s Koroškega, Štajerskega in Primorskega prosit Hribarja, naj se vendar žrtvuje, smo ga pri eli, da nam naj pove, kdo jc bil v teh deputacijah? Dr. Kokalj molči. Ce bi nam vedel vsaj povedati, kdo je te deputacije vodil ali v njih imenu govoril — pa ne, dr. Kokalj nam noče izdati nikogar. Rekli smo, da če dr. Kokalj ne pove, kdo je bil v teh deputacijah, bo vsa javnost rekla, da je on shod mistificiral, kajti take deputacije, če bi bile prišle, sc vendar nc bi bile skrile kakor družba tihotapcev. Morda je pa dr. Kokalj sp,ritist in je poklical v deputacijo duhov h Hribarju? Na vsak način ga moramo še enkrat vprašati: Ljubi dr. Kokalj, povejte nam vendar, kdo je bil v teh skrivnostnih deputacijah, ki so Ljubi ančane tako globoko ganile? b V Ricmanjih bo na praznik varstva sv. Jožefa dne 21. t. ni. prva seta maša ob uri, druga s pridigo in petjem pa ob 10. uri. Popoldne ob 3. uri bo slovesen blagoslov. Pri drugi sveti maši in pri blagoslovu bo pel cn oddelek pevskega zboru dekliške Marijine družbe iz Roiana. Kdor ni šc opravil svoje velikonočne dolžnosti, ali kdor ni mogel dne 19. marca na božjo pot k sv. Jožefu, ima sedaj prav le ih) priliko. Spovcdovalo se bo na predvečer in na praznik. + Dvojna mera. Pred par dnevi jc objavi! naš uradni list novico, da je neki provizo-ričen učitelj na ljubljanski realki imenovan za definitivnega. To dejstvo bi bilo samo ob sebi brez pomena, ko ne bi tako jasno razkrivalo razmer, ki vladajo v našem šolskem svetu in ki naravnost kažejo brezobzirno strankar-stvo. Dotični imenovanec sploh ni nikdar služil "za suplcnta, ampak jc bil takoj imenovan za provizoričnega učitelja in je dobil sedaj čez dobrega pol leta definitivno mesto, ki sploh ni bilo razpisano. Kako popolnoma drugače ravna ista naša »nepristranska« oblast v drugih slučajih! Na gimnazijo v Ljubljani je bil imenovan zadnjo jesen mož, ki je supliral prej že pet let, štiri leta z izpitom, in vendar jc isti šolski svet razpisal to mesto! Tujcu torej sigurno službo brez truda pod zobe domačina pa takorekoč na cesto! I Kaj »Narod« zainolčuje. O shodu v Št. Rupertu ima »Narod« čisto napačno poročilo. Ni nam treba polemizirati ž njim, ker bo dan volitve itak dosti jasno govoril. A le eno moramo pribiti. O govoru g. Strela pravi liberalno poročilo: »Trgovec g. Strel je posebno opisal uspeh deputacije, ki je šla v Ljubljano radi proge Trebnje-Št. Janž. Skoro povsod so zastonj potrkali na vrata. Nazadnje so vendar dobili g. Povšeta.« »Narod« je pa zamolčal. kje jc deputacija zastonj trkala. Zastonj ic deputacija iskala liberalnih deželnih odbor nikov, kajti niti dr. Tavčarja, niti Grassellija, niso našli pri delu. Bog vč, kje so takrat ti gospodje vživali čast svoje službe — samo tam ne. kjer bi morali biti. Edino le deželni odbornik Slovenske Ljudske Stranke g. vodja Povše je bil na mestu. To je »Narod« zamolčal, dasi bi bilo dobro povedati to g. Penci. 4- »Svobodna šola« — judovska šola. Društvo »Svobodna šola« jc nastavilo za tajnika iuda Siegmunda Krausa. Saj smo vedeli, da bo baronu Mocku kmalu Jud pogledal izza suknje. Sigi Krause jc lepa ilustracija za »brezkonfcsionalnost« »Svobodne šole«. Proti katoliški vzgoji so govorili na svojem protestnem shodu judje dr. Julii Ofner, dr. Fridjting in predsednnik »svobodomiselne« zveze qor-dan. Čudno, da so judje tako »svobodomiselni«. Mojzees iih je drugače učil. + Liberalni učitelji res mislijo, da bodo z »Domačim ognjiščem« izpodrinili »Domoljuba«. Zato so začeli v »Učiteljskem Tovarišu« klicati ogen.i in žveplo nad »Domoljuba«. Neka neizobražena sirovina sc je spravila v glasilu teh čudnih vzgojcvalcev nad »Domoljuba« s silno neumnim člankom: »Krivoverski klerikalizem učiteljstvo te kliče pred sodbo ljudstva!« Tu kar mrgoli izrazov: »Izprijeni pohabili; nepoboljšljiv, trmast, zagrizen hinavec, lažnjivec. obrekljivec, svetohlinski priliznie-nec, zvijačnik, grobokop resnice, pes, morali-ška propalica, zavodnik« itd. Toliko lepih imen še nismo izlepa v ideli skupai. Kdor hoče izgubili vse spoštovanje do učiteljskega stanu, naj prebere ta članek! Učiteljstvo pa vprašamo, ali m to sramota za ves stan, da ima tako bu-dalasto glasilo? — Iz Bele Krajine. Sneg na Gorjancih, oblačno nebo in mrzla buria še vedno brani prijetni spomladi v našo deželo. Vinograde so vendarle že obrezali in nakolili. Bali so se kmetovalci, da jim je huda zima trtje poškodovala, pa hvala Bogu, pozeblo ni skoraj nič. Zato ima Belokratijcc veliko upanja, da bo imel zopet veselo jesen, če ne bo kake vremenske nesreče ik> letu. zakaj zdravi in močni ločni na trti veliko obetajo. Delo po polju pa še skoraj vse čaka, ker ga vreme zadržuje. Sneg v kočevskih hribih, ki počasi kopni, in dež. ki pada dan na dan, množi vodo v naših rekah, da stopa iz svojih strug. Vendar neutrudni ribiči uc počivajo iu marsikatero ribo, da cclo okusnega soma, vjatnejo v svoje mreže ali zanjke v Kulpi. V Hrastu pri Suhoriu sc ic pripetila velika nesreča. Marija Šavorn iz št. 9 je od samih skrbi zblaznela in se utopila v veliki mlaki poleg Hrasta. Bila je dobra mati šesterih otrok, v rla žena svojemu možu in skrbna gospodinja svoji hiši. Bog jej bodi tnilostljiv! V Kamatiju onstran Kulpc na Hrvaškem je nekdo na velikonočno nedeljo p<> nesreči ustrelil s krogljo iz samokresa neko ženo. Gospod župnik Matija Novak na Radovici je v veselic cele svoje župnije iu njegovih prijateljev zopet okreval od svoje nevarne bolezni, da more za silo že opravljati svojo službo. Namesto za revmatizmom obolelega gosp. nadučitelja V. Burnika jc začasno prevzela poučevanje na metliški šoli g. dr. Cvetkov a. l"ri župnije: Lokvica, Ro-salnice in Prašiči so imenovale mil. gospoda prošta Fr. Dovgana svojim častnim občanom in it i ii izročile diplome častnega občanstva, ki jih je- priprosto, a zelo fino izdelal gospod Fr. Pečarič. Dal Bog, da hi mil. gospod prošt še dolgo vžival podeljeno mu čast teh občin. Novice iz Ciorlj pri Bledu. Naše prometno društvo za tujce kaže, da hoče svojo nalogo v polni meri izvršiti. Zaznamovalo je že dokaj stanovanj za poletno sezono, tako da se bo tujcem lahko postreglo. Vabimo prav posebno naše domače izletnike. Kdor hoče lepoto narave, obenem pa tudi počitek vživati, ne bo iskal hrupnega Bleda. In miru bo našel ravno v našem kotu dovolj. Obenem so tudi izleti pri nas veliko priličnejši, sa mora vsak blejski letoviščar skozi našo občino do najlepših točk. Pri oddaji stanovanj gledalo se bo seve v prvi vrsti na ude društva. Zato vabimo vse, naj pristopijo. Društvo samo vstopi kot član v prometno zvezo za Kranjsko. Napravile se bodo nove markacije in napisi k vsem znamenitejšim točkam in pa sedeži, tako da bo preskrbljeno za vso udobnost. Založilo se bo precejšnje število novih razglednic, prav posebno najlepših panoram, katerih jc pri nas na izbiro. Ker imamo v občini tudi izprašane vodnike za triglavske in druge gorske partije, je gotovo vse preskrbljeno. — Naš dopis z dne 9. marca v 57. številki, v kateri se poroča o pristranskem postopanju žan-darjev v znani kaplanovi zadevi, je te precej razburil, tako da so se pritoževali, kakor bi se jim bilo Bog ve kaj hudega prigodilo. Saj vendar niso nezmotljivi! — V nedeljo imeli smo občni zbor našega bralnega društva kot letni zaključek. Eno najstarejših, saj obstoji že od leta 1979, se posebno nekaj let sem lepo razvija. Število udov raste od leta do leta, zato so društvene potrebe tudi vedno večje. Nekatere posebno bode nek mali dolg, ki se je napravil o priliki slavlja petindvajsetletnice in ki znaša danes okoli 200 kron. Kaj ie ta dolg v primeri z razvojem društva. Društvo ni zato tukaj, da bi denar nalagalo, zato imamo hranilnico in različne čebelice. Delovanje društva vidi se v tem. kaka je njegova knjižnica. koliko časopisov imajo člani na razpo-iago, kako tudi sicer še skrbi za svoj namen, ki je izobraževanje članov. Sicer pa je nekdo izmed odbornikov izjavil vpričo vseh, da ie pripravljen založiti in plačati ves dolg sam, ako ne bo mogoče drugače. Ko bi le veliko tako navdušenih mož imeli! Velik dobrotnik društva je gospod Ažman, ki daje precej časopisov zastonj in obenem še denarno podpira. Občni zbor je sklenil, da premeni dosedanja pravila, ki so že docela zastarana in ne odgovarjajo več razmeram, prav posebno še, ko imamo sedaj dve leti tudi žensko podružnico. Ta je sklenila, da ustanovi svojo lastno knjižnico. Obrnila se je že do nekaterih znanih dobrotnikov, da bi ji podarili v ta namen dobrih knjig ali pa tudi v denarju, da si jih potem sama nabavi. Pohvaliti moramo dekleta vsled njihove zavednosti in marljivosti. Njihova bralna soba je 'vsako nedeljo polna, tako da nimajo, posebno časnikov, nikdar dovolj na razpolago. Marsikateri fant bi se lahko od niih učil. Vas pa. Gorjance, vabimo, da vstopite v društvo, ki se tako lepo razvija, posebno kar vas je mlajših. Menda je pač boljše, koristnejše in častnejše, ob nedeljah popoldne zabavati se v društvu, kakor pa dvomljiva zabava po gostilnah. — V nedeljo je imel poslanec Pogačnik na Bledu shod zaradi planin. Mislimo, da takega shoda nikdo ne more smatrati za političen. Zato so se Gorjanci čudili, ko so videli isto popoldne blejskega župana in njegovega tajnika po Spodnjih Gorjah. Sicer naj o tem poroča vaš blejski novičar. Pri nas je iz istega vzroka hotel napraviti gospod poslanec shod to nedeljo, toda moral ga je preložiti zaradi obilih drugih shodov v svojem volivnem okolišu. Zal nam je, ker o velikem pomenu planin smo prepričani in vemo, kako krvavo j il i potrebujemo. Hvala obenem za posebni prostor v vašem listu. Vidimo, da nas še upoštevate, čeprav smo že precej na koncu sveta. Vaš novičar bo že poskrbel, da se bo tisti prostorček za vsako nedeljo napolnil. Novomeški mestni zastop. Mestu, računi so odobreni. Pregledovalec g. prof. Ma-selj povdarja med drugim svojo najnovejšo iznajdbo. Našel je namreč, da je delo knjigovodstva delo župana. Ubogi gospod župan! G. profesor je sicer resen mož. vendar kot pregledovalca računov ga ne smemo tako resnega vzeti. Da ne omenjamo tiste malenkosti radi gotovega journala, ki ga je »pregledal« in v redu našel, pripomnimo tole: Strankam je znano, da vodi mestno knjigovodstvo vsai v pretežni večini - zato nastavljeni in doslej s .50 forinti plačani uradnik. Kdor ne verjame, prosimo naj pogleda pisavo knjig. Ce je pisava delo župana, potem že naprej kapituliramo. Ce pa župan v kratkih tre-notkih svojega uradovanja le najnujnejše točke vpisuje, tedaj v imenu vsega nižjega uradništva in v imenu pravice ogorčeno apeliramo, da se ubogim trpinom ne jemlje zadnje kar imajo, čast in zasluge! V volivno komisijo so voljeni gg. Sladovič, Ogoreutz in Maselj. — Za avtotnobilno zvezo Novo mesto Krško se je mestni zastop povoljno izrekel. Mesto prispeva 650 K na leto Vozilo se bo dvakrat na dan. prostor za 20 oseb, voznina 6 v za osebo in kilometer. Pravijo pa. da pred avtomobilom še mnogo Krke poteče iz Novega mesta proti Krškemu. — Optične signalne štacije na Grmu sedaj za enkrat ne bomo še imeli. Je tudi ni treba še. Nadzorni organ za živila se določi iz srede policijskega odseka. Vendar nekaj pametnega! — Štirih novih letnih živinskih sejmov na V. Loki mestni zastop ne odobri. Komentarja ni potreba! - Trdinov spomenik bo nekdaj še stal. To se pravi, če nc bo med tem osnovalni odbor v Ljubljani z novomeškim vred zaspal. G. Pozman je namreč močno tega mnenja. — I Trotoar in ograja. Kakor smo že v nekem drugem članku pohvalno omenili, je konečno g. Rozman prišel do prepričanja, da tako, kakor se doslej gospodari, se dalje gospodariti ne sme. lnterpelira g. župana glede že davno sklenjenega tratuarja in železnih ograj ter pravi: »Nekatere zelo grize (tu se je spomnil našega svoječasnega poročila), kaj je pravzaprav s tratoarjern in novimi ograjami. Ali je kaj upanja g. župan, da se ta zadeva v do-glednem času reši.« G. župan se malo v zadregi izgovarja na občine, ki še niso plačale vodarine. Ko 1m> to urejeno, potem je lahko misliti na uresničenje tratoarja. Ograje pa se bodo takoj nabavile. Na to izjavo g. Rozman pikro pripomni: »Ce bomo na Kandijo čakali, ne bomo imeli še tratoarja . . .« Mi pa vljudno dostavljamo: Kandija ali ne Kandija. ampak, če boste na vedne novomeške sklepe in sklepe čakali, pa nič delali, kakor ljudem s tistimi -45% pesek v oči metali, potem tratoarja sploh ne bodete imeli! — V Št. Vidu nad LJubljano bo Blaž-Po-točnikova čitalnica v nedeljo, dnč 14. t. m., priredila lep zabaven večer s petjem, predavanjem in gledališko predstavo. Nastopil bo prenovljen moški pevski zbor pod vodstvom spretnega in delavnega gospoda Rusa,, zanimivo predavanje bo imel domači gospod kaplan, mladeniči telovadnega odseka bodo pa že drugič predstavljali prekrasno žaloigro »Garcia Moreno«. Kdor količkaj utegne, naj ne zamudi tega lepega večera. Začetek bo točno ob 6. uri zvečer. — Smrtna kosa. V Domžalah je umrla v ponedeljek gospa Marija Oberwalder, rojena Hribar, stara 48 let. Pokopali so v Kamniku sedlarja in tapetnika Jerneja Pečnika. Napad. Posestnika Franca Jermana iz Most. okraj Kamnik in njegovo ženo je nekdo 7. t. m. okolu 11. ure ponoči napadel, ko sta šlo iz Zebovčeve gostilne. Neznani napadalec .ie Jermana tako zabodel v glavo, da se je Jerman takoj zgrudil, nato je napadalec pokleknil nanj in mu zadel še več ran. Ko je Jer-manova žena upila na pomoč, jo je napadalec dvakrat zabodel v vrat in v trebuh. Jerman in njegova žena sta smrtnonevarno ranjena. — Umrla je v Trstu gospa Ana Dejak, rojena Sogl. — Ponesrečena pot v Ameriko. Pri tvrdki Singer v Novem mestu uslužbena Marija Luksič je vzdignila pri poštnem uradu v Novem mestu na isto ime se glasečo poštno nakaznico v znesku 520 kron ter je hotela pobegniti v Ameriko, med potjo pa so prijeli. — Begun. Dne 9. t. m. so prijeli orožniki nekega vojaškega beguna v gostilni g. A. Dc-micelja na Rakeku. Nesrečnež se piše I. Jakopin. Moral se je vrniti k svojemu polku v Ljubljano v spremstvu bajonetov. Potikal se je skoro dva meseca v civilni obleki. — Nagla smrt. Dne 8. t. m. je prišel 65-letni užitkar Franc Volk iz Suhorja pri Koša-ni s svojo hčerjo in bodočim zetom k notarju v Postojno, da so napravili ženitovanjsko pismo. K<> so pismo podpisali, odšli so peš proti kolodvoru, da bi se peljali z večernim brzo-vlakoni do St. Petra. Na potu proti kolodvoru se Franc Volk zgrudi na tla in ostal je na mestu mrtev. Poklicani zdravnik je zamogel le še konštatirati, da je mož mrtev. Prepeljali so ga v postojnsko mrtvašnico. — Polzkušen samoumor. V Pulju se je s sublimatom živega srebra zastrupila 20-let-na Berta, Janusek, ki je služila pri ondotnem fotografu. Prepeljali so io v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Trgovca z dekleti so prijeli v Sagradu, ko je hotel s štirimi dekleti odpotovati. — Električna razsvetljava v Lovrani. Lovrana dobi meseca septembra električno . razsvetljavo. Ceste bo razsvetljevalo 20 ob-ločnic in 120 žarnic. Žamet se podraži. Izredni občni zbor »Narodne čitalnico« v Novem mestu. »Narodna čitalnica« v Novem mestu priredi v soboto dne 20. t. m. v društvenem prostoru drugi izredni občni zbor s sledečim sporedom: Volitev novega odbo-ra. Pričetek točno ob 8. zvečer. Ljubljanske nouice. LJUBLJANCANJE POZOR! Na magistratu je v razpoloženih volivnih imenikih za državni zbor mnogo naših volivcev izpuščenih. Izpuščeni so možje, ki so rojenj v Ljubljani, izpuščeni so cclo ljubljanski meščani, mnogih, ki so v imeniku za občinsko volitev, v imenik za državnozborsko volitev niso uvrstili. Nihče naj se ne zanaša, da je v imeniku, ampak naj pride Imenik pogledat! Volivni Imenik je razpoložen od1 6. do 8. ure zvečer v uredništvu »Slovenca«, Kopitarjeve ulice štev. 2. preko dvorišča nad tiskarno. Tudi jutri v nedeljo je imenik na razpolago od 2. do 8. ure zvečer. Naši volivci naj se takoj potrudijo v naše uredništvo, ki jim je za volivne reklamacije na razpolago vsak dan od 6. do 8. ure zvečer. (Iz vodstva S. L. S.) S. L. S. je sklenila, da se ne udeleži letošnjih dopolnilnih volitev v ljubljanski mestni zastop. Ij Občinske volitve sc torej prično v ponedeljek. Magistratovci so vsi zbegani in na vseh koncih in krajili vidijo strahove. Cela Ljubljana se pa smeja. ko si predstavi a, kako bo Hribar s Zirkelbachom bratovščino pil. Na ta bratovščina s Zirkelbachom ne ho vzdržala Hribarjevega gospodstva. Ljubljana je danes že v veliki večini proti sedanjemu magistrat-neniu gospodstvu. Zirkelbach magistratovccv ne bo rešil! Nezadovoljnost je po Ljubljani splošna in ču c se, da se celo v liberalnih krogih javlja odpor proti takim kandidaturam, kakor jc Zirkclbachova. Značilno za položaj, ki vlada v magistratni stranki, je tale »Narodova« notica: »Občinska volitev v ponedeljek utegne postati jako zanimiva. Cuje se namreč, da so se sporazumeli klerikalci in socialni demokratje in da pridejo klerikalci glasovat za socialističnega kandidata. Pozor, naprednjaki, da se ne primeri kako presenečenje.« lj Soc alnl demokratke kandidirajo, kakor znano pri občinskih volitvah v lil. razredu proti magistratovcu Zirkelbachu Etbina Kristana. Danes zvečer ob 8. uri imajo socialni demokratje v areni »Narodnega Doma« volivni shod. Dnevni red: Občinske volitve v Ljubljani. Ij Kaj pa misli dr. Triller o Hribarju? Dr. Triller se je grozovito zagalopiral v svojih par besedah, ki jih je izpregovoril na shodu v nedeljo za Hribarjevo kandidaturo. Priznal je. da tirajo liberalci Hribarja v veliko gmotno in duševno žrtev, da imajo torej zanj v Ljubljani pripravljene škarje, s katerimi mu bodo odstrigli nekaj njegove lepe, goste in mehke volne takoj, ko ga — vsaj kakor upajo — pošljejo kot »Eilgut« na Dunaj. Pa še nekaj drugega je dr. Triller kai slabo naredil. Grozil je nam, da nas bo z bičem švrkal okoli ušes. ako v polemiki s Hribarjem sežemo čez prag. Tega si ne moremo drugače razlagati, kakor da dr. Triller misli, da bomo razgrnili Hribarjevo privatno življenje in ga privlekli v javnost. Kaj pa misli dr. Triller o Hribarju? Mi pač nimamo navade segati v tajne stvari privatnega življenja, a dr. Triller z bičem v roki na javnem shodu opozarja na nekaj, o čemur smo mi vendar molčali. To ni bilo lepo od dr. Trillerja, da je poslušavce pripravil v radovednost, da se sprašujejo zdaj po Ljubljani: Kaj neki je dr. Triller mislil, ko je tako govoril? lj Shod volivcev »Slovenske Ljudske Stranke« bo jutri točno ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Vhod skozi Frančiškanske ulice. Na shod so vabljeni somišljeniki volivci »S. L. S.« Kdor izmed volivcev »S. L. S.« ni dobil vabila, ga dobi pri vhodu pri rediteljih. Na sporedu shoda je samo ena točka: I v a u Hribar kandidat liberalne strank e. P o r o č a d r. Ivan Šusteršič. Ij Grozen čin hipno blaznega. — Dva otroka in sebe umor i. V Rožni dolini si jc pred šestimi leti postavil po delavskem stav-binskem društvu Anton Škof. delovodja II. razreda v tobačni tovarni, prijazno hišico št. 105, kjer je mirno in zadovoljno živel s svojo ženo in petimi otroci. Živeli so složno, ni ga bilo prepira v hiši. Imel je tudi najstarejšo hčerko, ki .ie bila pa histerična in mutasta. Mnogo mu je delala skrbi, a ker je videl nesrečo svojega otroka, imel jo je tudi najrajše. Prijateljem, ki so ga nagovarjali, naj jo dft v kak zavod, je odgovarjal, da se mu dekle smili, ako bi se ž njo slabo ravnalo, zato jc ne da nikamor. Ta hčerka je bila dolgoletna skrb dobrega očeta in cele družine. Prišla pa je v hišo bolezen. Anton Škof ie pred osmimi tedni hudo obolel. Govorilo se je, da je Škof jetičen, a bil je na duhu bolan, bil je, kakor je konstatiralo več zdravnikov, skrajno nevrasteničen. Danes zjutraj okolu osme ure pa se je nenadoma razširila grozna vest po Ljubljani, da je danes zjutrai 43 let stari Anton Škof svojima otrokoma, 16-letni slaboumni in mutasti Emi in 21 mesecev staremu sinku Rikiju in sebi prerezal vrat. Naše uredništvo, ki ie bilo obveščeno o tem še pred osmo uro zjutraj, je poslalo takoj poročevalca na mesto, ki je videl krvavi prizor ravno tako, kakor se je zgodil. Oče je ležal na tleh, otroka pa na postelji, vsi s prerezanimi vratovi. Iz krvi se je še kadilo. Danes zjutraj ob 7. uri, ko se ie odpravljal njegov 17-letni sin Alfonz, ki je knjigoveški učenec, v službo, šel je v očetovo sobo in ga vprašal: »Oče. kako vam je.« Oče je odgovoril: »Slabše«. Sin ie šel v službo. Zena Antona Škofa je postala takoi po sedmi uri svojo 14-letno hčer po meso, da bo očetu napravila zajutrek. Bila je sama v kuhinji s slaboumno hčerko Emo. Kmalu po sedmi uri je prišel Škof iz svoje sobe in šel v shrambo za jedila. Ko ga je žena vprašala, kai išče, je rekel, da bi rad jedel češ-plje. Vzel pa je britev in šel zopet nazaj v sobo ter poklical Emo, naj gre v sobo z njim. Ko ga je žena vprašala, zakaj, ji jc odvrnil, da ji nc bo nagajala pri delu v kuhinji. Ko je bila Ema v sobi, jc sobo Škof zaklenil. Šel je v drugo sobo, vzel 21-mesečnega Riki iz postelje in ga nesel v malo sobo na posteljo. Nato je izvršil grozni čin. Vzel jc britev, položil Emo, kar je navadno večkrat storil, ako je imela histerični napad, in ji prerezal z britvijo vrat. Prerezal je vrat tako globoko, da ji je preezal vse žile in goltanec. Dekle je obležala postrani na postel i in jc imela usta popolnoma odprta, oči pa zaprte. Dekle ni nič zajokalo in nič zaječalo. Smrt je takoj nastopila. Škof ie šel k drugi postel i, položil 21-mesečnega Riki, ki je bil še v sami srajci, počez na posteljo in mu tudi prerezal vrat. Otrok pa je zajokal in s tem opozoril mater v kuhinji. Šla je k vratom in zaklicala: »Škof odpri!« On se je pa oglasil, da bo to storil takoj. Ker pa ni takoj odprl, mislila je žena in 14-letna hči, da jc očetu slabo. Šli sta iz, hiše in pri oknu videli polno krvi. Ubili sta okno in videle, da Škof leži vznak s prerezanim vratom na tleh |x)!cg postelje, na mizi pa leži krvava britev. Sosed Rekak, vpokojeni delovod a tobačne tovarne, je slišal otroke, ki so kričali: »Kaj je pri Škofu, da okna pobijajo.« Šel je takoj na ccsto in pogledal pri oknu v sobo, kjer je bila že žena vsa prestrašena. Zlezel je tudi on skozi okno v sobo, in videl, kako je kri lila iz grl. Odprl je vrat in takoj se je zbralo polno ljudi v sobi. Prišla sta tudi dr. Hogler in dr. Za ec, ki sta pa konstatirala smrt. Vsaka pomoč je b ila izključena. Prizor v sobi je grozen. Soba je majhna. V njej stojita lc dve postelji m miza ter ena omara. Tla so na debelo polna krvi. Postelje so vse rdeče od krvi. Ko to pišem. Škof še leži v spodnji obleki vznak poleg postelje. Glavo ima hudo nazaj. Na vratu grozno rano. Prerezal si ie goltanec in žile. Oči una odnrte, noge pa razkoračene. Ta krvavi čin je izvršil okolu četrt na osmo uro z utraj. Obvestilo se je takoj oba sinova o tem žalostnem dogodku, ki sta prišla oba takoj domov. Eden je učenec pri Satnassi, drugi pa učenec v knjigoveznici »Katoliškega tiskovnega društva«. Ženi .ie prišlo slabo in bati se je, da ne oboli. Kaj je privedlo Antona Škofa, ki je bil vseskozi značajen in pošten mož ki je složno in prijateljsko živel v krogu svojih iu prav očetovsko skrbel za svo o družino, do tega groznega dejania? Bil je trezen mož, doma s Štajerskega, ki ni popival in vsakdo, ki ga je poznal, ga je spoštoval. Izrek zdravnikov, da ima neozdravljivo hitro jetiko in pa skrb za svojo ljubljeno, a vsled histerije nesrečno hčer, kaj bo z njo in z malim 21-mesečnim Riki, ga ie gnala v blaznost in do tega krvavega in žalostnega čina. Skrb dobrega očeta, kaj bo z otroci, če on umrje, ga je pripravila v obup, in zmešan storil je ta grozni čin. Misliti si ni mogel, da bo kdo po njegovi smrti tako skrbno kot on skrbel posebno za nesrečno hčer Emo in malega Riki, zato jilh je v nastopivši blaznosti končal m tudi sebe. Kakor smo poizvedeli, >e čutil Škof v glavi večkrat hude bolečine. Danes pa so morda bolečine postale tako hude, da mu je duh oteirinel. Da je Škof storil grozno dejanje v hipni zblaznelosti, pričajo tudi zadane rane pri Škofu in pri hčeri, kateri je vrat skoro popolnoma prerezan. Opoludne še ni bilo zdravstvene policijske komisije na licu mest. Cerkveni pogreb bo jutri v nedeljo popoldne ob pol 6. uri iz mrtvašnice na pokopališče na Viču. Ij Mizarji pri tvrdki Karol Binder v Ljubljani so vložili zahteve glede plače in delavnega časa. Doslej se ni dosegel sporazum. Položaj je kritičen in se odloči menda v ponedeljek. lj Vineencijeva družba ima v nedeljo svoj društveni praznik in bode zavoljo tega imela v Marijanišču zjutraj ob pol 7. uri sv. mašo s skupnim sv. obhajilom in popoldne po lita-nijah ob šesti uri zborovanje. lj Družinski večer priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani v nedeljo, dne 14. aprila 1907, ob 7. uri zvečer v svojem domu, Komenskega ulice št. 12. • Vstopnina za osebo 40 vin. Vabilo je obenem vstopnica. — Vsoored: 1. Petje: 1. I. Jenko: Na moru..., zbor; 2. A. Sachs: Venček narodnih pesmi, zbor;v3. R. Burgarell: Nazaj v planinski raj, (besede S. Gregorčičeve) tenor solospev, poje g. L. Kovač. li. Igra: I. Deseti brat. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Po Jurčičevem romanu spisal Fr. Govekar. (Drugo dejanje in prva slika tretjega dejanja). Režiser P. Mirnov. II. Moč pravice in resnice. Druga slika v gostilni pri Gregi. III. Hajdu-kova oporoka. Po Simonu Gregorčiču. IV. Zadnja dva goldinarja. Komičen prizor. Prosta zabava. - K obilni udeležbi vabi odbor. lj Zabavni večer priredi »Katoliško društvo za delavke« v nedeljo, 14. aprila, ob pol 7. uri zvečer v društveni dvorani na Zabjeku št. 8. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. V Krek: »Ljubezen in pomlad«, poje društveni zbor. 3. Fr. Ferjančič: »Zvončku«, poje društveni zbor. 4. H. Volarič: »Kukavica«, poje društveni zbor. 4. »Vestalka«. Dramatična igra v petih dejanjih. Nemški spisal J. Heess. Poslovenil Fr. S. Godi se v Rimu za časa cesarja Nerona. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 50 kr., II. vrste 40 kr., III. vrste 30 kr. Stojišča za člane 10 kr.. za nečlane 15 kr. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Družinski večer priredi »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem« jutri v nedeljo. dne 14. t. m., ob 8. uri zvečer v areni »Narodnega doma« s šaljivimi prizori in drugimi zabavami ter s sodelovanjem društvene godbe. Vstop prost. Prijatelji tiskarjev dobrodošli ! Ij Izum domačina. Načelniku požarne brambe in dimnikarskemu mojstru gosp. Stri-clju sc je posrečilo po dolgih poizkušnjah konstruirati posebna dvojna kaminska vrata, ki l>o sodbi veščakov izključujejo skoro vsako nevarnost in se da ž njimi dimnik tako dobro zapreti, da se njegova okolica skoro nič ne onesnaži s sajami in prahom. Seveda je gosp. Stricelj svojo iznajdbo takoj dal zavarovati s patentom št. 26,175 z dnč 1. junija 1906. Opozarjamo na to iznajdbo domačina, ki bo gotovo vsem posestnikom dobro došla. Ij Karakteristiko ruske revolucije nam je v torek v dvorani »Krščansko-socialne zveze« v navzočnosti številnega občinstva, ki je pazilo poslušalo izvrstnega poznavalca poljskih in ruskih razmer, podal naš poljsko-ruski dopisnik L. Lenard. Rusija je nekaj posebnega, nek čudež, tako misli večina preiskovalcev Rusije, kakorVogue, kar pa ni opravičeno. Mi sodimo po evropskem merilu. K temu pride še to, da hočejo ruski revolucionarji revolucijo kopirati po francoskem vzorcu; kadeti n. pr. se imajo za žirondiste. Ruske revolucije ni moč točno definirati, kajti med raznimi eks-tremi vladajo lahni prehodi, nekaj kar je za naše razmere čisto nerazumljivo. Tako n. pr. sedi med 47 socialnodemokraškimi poslanci v drugi ruski dumi en bivši gubernator. Med poslanci-kadeti prve dume je sedel celo knez Urusov, bivši vicemmister notranjih zadev. Pri množici pa skoro nobenega prehoda ni med ekstremi reakcije in revolucije: danes prirejajo pod vodstvom policije pogrome na Jude in študente, jutri požigajo plemiške dvorce. Potem je predavatelj navajal več drastičnih primerov anarhije med rusko birokracijo. Navadno se razdeljujejo po listih stranke na Ruskem v revolucijno levico, skrajno pravico (desnico) in zmerno središče. Ta delitev ni točna, zato, ker ni razločka med skrajno pravico in skrajno levico in tudi zmernega sre- dišča ni. Pravilno bi se razdelila ruska revo-luci a na 1. politično, 2. narodno in 3. socialno revolucijo. Politično revolucijo zastopa pred vsem desnica kadetov; zahteva;o svobodo združevanja, konstitucijo itd. Najbolj čisti tip narodno-revolučijske stranke bi bila stranka: poljskonarodna-demokratična. Oni zahtevajo zase edino avtonomijo poljskega kraljestva. Vse druge ruske narodne stranke (Judi, Armenci, Tatari, Lotiši, Litvinci) stavijo v prvo vrsto socialna vprašanja. Najhu ša je seveda na Ruskem socialna revolucija. Njen cilj je: neki fanatiški državni komunizem. Socialni demokratje so internacionalni, socialni revolucionarji hočejo predvsem skupnost zemlje po izmišljenih staroslovanskih vzorih. Poleg tega imamo še ruske narodnosocialne stranke in trudevike. obe skrajno revolucionarni. Predavatelj je nato podal kratek zgodovinski obris revolucije. Kako se bo ta položaj raz-motal, je čisto nejasno: dominira skoraj povsod skrajni pesimizem in domovinski čut je med Rusi popolnoma izginil. Kaj bo? Na to odgovori Rus: »Cort znajet!« — Vrag vedi! S tem so za nekaj časa javna predavanja »Slov. krščanskosocialni zvezi« zaključena. Seliškarjev konkurz. Dragotin Seliškar iz Lukovice, bivši trgovec z mlekom v Ljubljani, sedaj bivajoč v Scrajevem, je, ko se mu e njegova špekulacija, zalagati Ljubljano z mlekom, ponesrečila, neznano kam izginil iz Ljubljane. Kakor Seliškar sam priznava, se e odpeljal v Trst. kjer je imel iilijalko za prodajo mleka. Tam je zašel med igralce ter izgubil pri igri »edenindvajset« 2300 K. Vsled te velike izgube je bil tako zmeden, da se je odpeljal v Ameriko, kjer je le kratko časa ostal, kajti skrb za njegovo rodbino ga je priti-rala nazaj v domovino. Tu se je sodišču sam objavi! m mu izročil 1000 K. češ, da mu je toliko še ostalo od kasiranega denarja. Deželno sodišče je s sklepom z dne 21. septembra 1906 nad Seliškarjevim premoženjem otvorilo konkurz. Po realizovanju so znašala aktiva (>758 K 32 h, temu nasproti pa zabeležene terjatve 19.370 K 13 h, torej znaša primanjkljaj 12.611 K 81 h. Tudi v slučaju, ako se štejejo med aktiva neizterljive terjatve, kar bi znašalo premoženje 7619 K 71 h, bi vseeno še preostajalo 18.417 K 32 h likvidiranih terjatev, tako da se dobi 10.797 K 61 h primanjkljaja. Obdolženec navaja, da je imel pri fili-jalki v Trstu 1600 K izgube; pri maslu in pri mlekarski zadrugi na Brezovici, s katero ga je vezala neugodna pogodba, skupno 2800 K škode. Seliškar se zaradi oddaljenosti sedanjega bivališča ni osebno udeležil razprave. Sodni dvor ga je zaradi pregreška zoper varnost lastnine in prestopka prepovedane igre obsodil na en mesec ostrega zapora in na 20 kron denarne globe. Ij Umrla je gdčna Ana Zhuber pl. Okrog, lj Pogrešanega 181etnega posestnikovega sina Jožefa Skrjanca iz A^ale Račne sta te dni našla brata v Ljubljani iir ga odpeljala zopet domov. — Pogrešani sodar Simon Setn-rajc šc je včeraj zopet vrnil domov. Štajerske nouice. š Umrl je v St. Andražu nad Polzelo župnik Jakob Krušič. Pogreb bo v ponedeljek, dne 15. aprila ob 10. uri dopoldan. š Stavka gledaliških delavcev v Gradcu. V Gradcu stavkajo delavci združenih gledališč. š Društvo za kaznjence. Iz Maribora: Dne 4. t. m. imelo je društvo za podporo odpuščenih kaznjencev občni zbor v posvetovalnici mestne hranilnice. Shodu je predsedoval nadravnatelj c. kr. tukajšnje kaznilnice gosp. Josip Reisel. V zanimivem ter tehtnem poročilu naglašals .ie g. nadravnatelj prav posebno krščansko vzgojo mladine rekoč: »Nadalje pa sem primoran naglašati, da vzgoja mladine, ki se ne opira na trdno versko podlago, ni vredna piškavega oreha. To iz avliam vsled svoje dolgoletne skušnje v službi kaznilnic.« Mož. ki nikakor ni »klerikalec«, je v težki službi se prepričal, da vzgoja brez vere vodi v hudobijo. š Občni zbor »Slovenskega trgovskega društva v Celju« vrši se v nedeljo dnč 28. aprila ob pol 4. uri popoldan v mali dvorani »Narodnega Doma« v Celju. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo računskih pre-gledovalcev, 5. volitev odbora, 6. poročilo in razgovor o ustanovitvi trgovske bolniške in podporne blagajne za Spodnje Štajersko in o delovanju obstoječih trgovskih zadrug, 7. slu-ča nosti. Občni zbor je sklepčen ob prisotnosti najmanj tretjine v Celju stanujočih članov. Razne stvori. Drama poročnikova. V Drohobyczu je poročnik pri 36. domobranskem polku Leopold Riedel ustrelil svojo ljubico, kavarniško blagajničarko Heleno Kral, potem pa sebe. Dejanje sta storila sporazumno. Stariši umorili otroke. Iz Kolina poročajo: Pred par dnevi sta izginila dva dečka zakonskih llgner. Ker dečkov ni bilo od nikoder, ie policija preiskala hišo starišev. Policija je našla dečka mrtva v neki skrinji. Mati taji in izjavlja, da sta dečka sama zlezla v skrinjo, ki sc je za njima zaprla, da sta se v skrinji zadušila. Rodbinska tragedlla. Ker so v Evingu pri Dortmundu že od ponedeljka sem pogrešali rodbino rudarja Glaserja, je policija naposled 12. t. m. s silo odprla njegovo stanovanje, kjer ie našla moža, ženo in pet otrok na tleh v krvi mrtvih; pri otrokih so zapazili znake, da so bili z vrvjo zadavljeni. Nov način samoumora. Monter Avgust I'e maček v Toplicah na Češkem je, življenja sit, zlezel 12. t. m. na drog elektriške napelja- ve in prijel z obema rokama za žico, po kateri kroži seveda elektriški tok. močan 5000 voltov. Bernaček se je takoj zvrnil mrtev na tla. Nova vrsta zločina. V Marseillu so ženske jako razburjene. Pojavila se je namreč cela tolpa tatov uhanov, toda lopovi niso zadovoljni samo s tem, da ropajo uhane, ampak odrežejo celo uho pri najmanjšem uporu. Prvi slučaj se je zgod.l na samem v Ouai du Vieux Port, kjer je neki mož ukazal neki ženi, vračajoči se z dela, naj mu da svoje zlate uhane. Naravno se ie branila in skušala klicati na pomoč, a v hipu jo je spreletela huda bolečina iu nezavestna je padla na tla. Ko se je zbudila, je opazila, da jej manjka levo uho. Nato je sledila cela vrsta enakih zločinov, ki se vrše vsi pq istem načinu. Dobro oblečen tujec se na samotnej cesti približa dami, ki ima mogoče dragocene uhane, se odkrije in vljudno reče: »Prosim, dajte mi svoje uhane.« Ce se ženska ne obotavlja, mirno vtakne uhane v žep in se odstrani, v nasprotnem slučaju pa se v rokah lopova zabhska majhna britev in uho je odrezano. Nekej ženski so odrezali celo obe ušesi. Mnogo žensk ne nosi iz strahu več uhanov. Policija je našla več odrezanih ušes in aretirala nekega sumljivega moža, ki je nosil pri sebi britev. Žrtev španskih goljufov. Zopet se v časopisju pogosto čita ime Kčipemck; španski goljufi so namreč speljali na led meščana iz Kopenicka. Neki tovarnar iz Kopenicka je dobil pred enim mesecem pismo, v katerem mu nekdo poroča, da ga čaka v Madridu bogata dedščina. Nadalje je v pismu stalo, da je lastnik vsote 800.000 frankov v ječi in da zato nc more dobiti v roke denarja, ki je spravljen v nekem kovčegu na glavnem pariškem kolodvoru. Prejšnji teden je dobil tovarnar zopet poziv, naj pride po svojih 250.000 mark v Madrid. Dasiravno so ga sorodniki svarili, se je vendar odpeljal. Prejšnji petek je odpotoval z istim vlakom, kakor mu je pisal dopisnik v Madridu. V Parizu je še oddal na svoje domače karto, poslej pa ni bilo o njem slišati ničesar. Poslaništvo upa, da reši nesrečnega Kepeničana. Znanstvo in umetnost * Gospod Dragutinovlč je gostov al predvčerajšnjim na hrvaškem gledališču. »Hrvaško Pravo« piše o gostovanju: Sinoč smo vid-jeli člana slovenskoga kazališta, a nekadanje-ga člana hrvatskega kazališta. g. Dragutino-viča u ulozi Shakespeareova »Sliyloka«. Oni. koji znadu, kako je Dragutinovič od najnižih uloga sluga i Statista jedino svojim talentom dopro do vrstnoga karakternog epizodiste, ti se nc če poput Lunačeka baciti kamenom na našega gosta. Dakako nepriiika je u tom, što srno več u toj ulozi vidjeli Novelli-a, Šmahu, Borštnika i Ereudenreicha, dakle same maj-store, pa je igra g. Dragutinoviča ostala u s.ie-ni. Ipak se vidi u njega jak talenat, koji nije još dopro do svoga vrška, ali je na pravom putu, da do njega dodje. U našega su gosta svi uvjeti dobra karakternoga giumea. koji nema kakih osobitih umjetničkih pretenzija, več mu je stalo, da prirodno dade ono, što je sam ni no čijem uzorti stvorio. Ako ovo gostovanje ide za tim, da se g. Dragutinovič an-gažuje na našli pozornicu, onda uprava hrvat-skoga kazališta u nestašici mužkoga perso-nala epizodista može mirne duše uzeti g. Dragutinoviča, koji bi se za cielo zadovoliio i s čednijim uiogama nego li je Shyiok. Pubkom puno gledalište nadarilo je obilnim pljeskom gosta, koji je bio višeputa izazivan i tom pri likom dobio lovor-vienac.« SLOVENSKI KANDIDATJE V TRSTU. Slovenski kandidatje za mesto Trst so: za I. okraj prof Matko Mandič; za II. okraj dr. Gustav Gregorin, odvetnik; za III. okraj Josip Ulčakar, ravnatelj »Trž. posojilnice in hranilnice«; za IV. okraj dr. Edvard Slavik, odvetnik. POZOR NAROČNIKI! P. n. naročnikom, ki doslej še niso obnovili naročnino za drugo četrtletje, borno v ponedeljek ustavili list. Telefonska in brzojauna poročila. VOLIVNO GIBANJE V TRSTU. Trst, 13. aprila. V dveh dneh je bilo vloženih na magistrat 560 reklamacij. LAŠKI KANDIDATI V TRSTU, s T r s t, 13. aprila. V ponedeljek proglasi laška liberalnonaclonalna stranka svoje kandidate za Trst. Neki dobro Informovani list jih že danes objavlja. Kandidat! so sledeči: Alojzij Mazorana. dr. Pitacco. iužener A. Mene sni in zadrskl župan Alojzij Ziliotto. — Meneslnl kandidira v šentjakobskem okraju. LVOVSKI ŽUPAN UMRL. L v o v, 13. aprila. Tukajšnji župan Je nenadoma umrl zadet od kapi. SPLOŠNA STAVKA V PARIZU IZJALOVLJENA. Pariz, 13. aprila. Nameravana splošna stavka v Parizu se Je popolnoma Izjalovila. Od 6000 pekovskih pomočnikov j h stavka samo 680. Druge stroke se sploh niso pridružile stavki. Vojaštvo, katerega je vlada poklicala v Pariz ln ki stoji po ulicah, nima nič opravit!. KITAJSKA VLADA V MANDŽURIJI. Pekln, 13. aprila. Da se zopet vpelje kitaiska vlada v Mandžuriji, se čaka le še do slavnosti rojstnega dne predsednika kitajskega notranjega ministrstva, princa Hsuchi-chagsa. ki postane podkralj v Mandžuriji. MERRY DEL VAL POČAŠČEN. Rim, 13. aprila. »Glornale dMtalla« poroča. da je papežev državni tainlk Marrv del Val Imenovan za tajnika urada brev, kar ie eno izmed najbolj častnih mest v svetem kolegiju. METEOROLOGICNO POROČILO ZA KRANJSKO. Dunaj, 13. aprila. Spremenljivo, zmerni vetrovi, vreme se počasi boljša. grenka voda. Zahvala. Najsrčnejša zahvala vsem prijateljem in znancem, kateri so spremljali k zadnjemu počitku našega ljubljenega nečaka, oziroma brata, svaka in strica gospoda Josipa Povšeta trgovca v Sp. Šiški. Posebno še izrekamo zahvalo Šišenski čitalnici za spremstvo in krasen venec. 857 Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim darovateljern krasnih vencev ln šopkov. Bog povrni! SPODNJA ŠIŠKA, 13. aprila 1907. Žalujoči sorodniki TflMnnflltn brezplačno dopošiljatev moj. ga LlIlILcVUJlG ilustr. cenika z nad 1000 slikami. Jam-tvo več let V.-ako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek. Slika nav. vehkt.sti. 611 52-4 Št. 365 "'■9^, srebrna dam "■"•B? ska remont gl 3-50 St. 322 srebrna moška remont. 3*50 Št. 337 srehnia s sidro 15 kamnov gl 5- — dvojni plašč gl. 6-50 Št. :j41 srebrna s sidro dvojni pla^č 15 kamnov. Donebno '•B močna gl. 7—9'50 Anton Kiffmann največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. MARIBOR L. S - štajersko. Hiša.stavbišče na prodaj. 3-1 Izve se v Streliščih ulicah št. 26. Ne kupite nobene ure dokler niste prejeli mojega velikega cenika nlkel. Roskopf uro gl. l-So srebrno , » • ■ n 3 — z dvojnim pokrovom . » 4' — z 3 srebr. „ . „ 5'— plosk, jeklene ure . . „ 3'5o prave Roskopf - patent. . 3'5o prave „Omega" ... , u-fio srebr. oklopne verižice „ V— 1-tkaratne /.late ure. . , 8 5o 14karatne zlate verižice „ lo'— 14karatni zlati prstani „ 2'— stenske ure 7o cm . . w 3'So 7. blt'em liki zvonu „ 5 — z godbo............H 6*— s kukavico ... „ 2"5o kuhinjske ure . . . 2 2o budilke.......l io budilke ponoči sveteče „ l'6o z dvojnim zvoncem „ 1 5o budilke z bitjem in zvonenjem liki zvonu . 2'5o Triletno pismeno jamstvo za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzetju urar, zapriseženi sodni cenilec Mnbf Dohmol Dunaj, VI., Margarethenstr. 27 nilnS DUlIllltl, (v lastni hiii). Zahtevajte moj cenik z iooo slikami zastonj in poštnine prosto 788 52—7 O El 847 2 1 Sprejmeta se en stanovanj z eno, dvema in s tremi sobami se odda takoj ali ob kvartalu v novih hišah llije Predoviča na Selu. >52 1 Natančneje se poizve na Ambroževem trgu št. 7 v Ljubljani. Daje se « najem 818 3—3 se sprejme na stanovanje in hrano v boljši družini Cena zmerna. — Naslov se izve v upravništvu tega lista. 769 3—2 Sprejmejo se zidarji za t r a j n o delo pri zidarskem mojstru Martinu Repe, pošta Gorje pri Bledu. 818 3-1 pekarna z 2. majnikom. Hiša, v kateri je pekarna, se nahaja na trgu tik državne ceste in poleg farne cerkve. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. Razpisuje se služba v Spitaliču pri Motniku organista in cerkvenika Plača s poučevanjem v zasilni šoli vred do 1000 kron. Nastop 1. maja. — Ponudbe župnemu uradu v Špitaliču. Župni urad Spitalič, 11. aprila 1Q07. 838 2 — 1 Anton Mezeg, župnik. fliente v vseh krajih išče pod zelo ugodnimi pogoji Brunovska i/delovalnica za lesene rolete in žalunije Hollmann & Merkel Brunov na reškem. 572 3—3 priporoča v največji izberi Katoliška tiskarna izdelane postelje. iz rdečega P"« t oljnega in lota.' prar d"bro napolnjeno. — Pernica ali blazina 1H0 cm dolga. 116 cm široka K 10 —, K-. li». K 15 — in K 18'—; 2 metra dolga. 140 cm široka K 14 —, K 16'—. K 18 —. K 21—. Ztflav-nik 80 cm aolg, 58 cm širok K 3'—, K 3 50 in K 4 —, L>0 cm dolg. 70 cm. širok K 4 50 in K 5 60. Izdeluj« m tudi po kakršnikoli drogi mori. iJdelni mo-droci iz iimo za 1 posteljo K 27"— boljši K 33-—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju < d K 10 naprej. Zamenja ali na?aj so vza-proti povrnitvi poštnih stroškov. 512 6 4 Benedikt Sachsel Lofies 910 pri Plznu na takem. Ljubljani Zime svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. V (ajt) o ij. kesm. zobo Ljubljana, Spital.-Stritar, ui. 7 j* Stanovanje termin maj, — štev. 26. s tremi sobami in pripadki je oddati takoj ali za Komenskega ulioe 693 5 -2 Ugodno in ceno se proda lepa enonadstropna hiša, obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Pop-u, Rečica 15, p. Bled. 784 20—b pomočnik in en močan vajenec pri Ivanu Triller-ju, ključavničarju na^ Bledu. Milostiva gospa, ■II veste, zakaj morate pri nakupovanju siadne kave izrečno poudarjati Ime >Kathrelner< ? Ker se Vam sicer utegne primeriti^rta dobite man] vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjeva Kneippova slad na kava ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko,milo-stiva g"-pn, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo z.irol.j v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathri inorjeva Kneippova slad-na kava« m s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. I- Snazi samo 5 5 čistilnim c^tra^tom I ClobasJ Proda se po nizki ceni: 1 nova velika mlatilnica 1 nova slamoreznica 1 nova čistilnica. 831 3 1 Naprodaj je tudi majhno, lepo ■8T" posestvo v lepem kraju blizu Ljubljane, primerno za kakega upokojenega gospoda. Cena K 2400'—. Pogoji ugodni. Pojasnilo dije FRANC FAJDIGA, sprevodnik v p., Marije Terezije cesta št. 16, na vrtu. Vabilo občnemu zboru »Posojilnice v Zagorju ob Savi" (reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo) kateri se bode vršil dne 21. aprila 1907 ob 2. uri popoldne v posojilnični pisarni. SPORED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za leto 1906 in razdelitev čistega dobička. 3. Volitev načelstva in preglednikov. 4- Poročilo o reviziji zveznega revizorja. 5. Slučajnosti. 824 NAČELSTVO. Panorama Kosmorama v Ljubljani _ Dvorni irg stev. i - pod „Narodno kasarna" ______Električni*, razsvetljava. Od 14. aprila do vštevši 20. aprila 1907: Nemška jugozahodna ftfRIK Mizarski pomočniki se sprejmejo za daljšo dobo pri tovarni za klavirje R. UJARB1NEK Ljubljana, 834 Hilšerjeve ulice 5. 1. nadst. i 1 Bukove prage (švelerje) 758 5-3 kupuje v velikih in manjših množinah, do konca marca 11108 po sledečih merah : 2-60 m X 24 cm X '4 cm Jos. Samsa, parna žaga Il.Bisirica. 826 3-1 Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča, lansko leto ustanovljena in z bogato zalogo preskrbljena ^Tt^S tovarna pečij in glinastih izdelkov. Sprejema tudi vsa, v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah. FrOnZ KOZilia & Komn., tovarna pečij in glinastih izdelkov Glince p. Ljubljani. T Prostovoljna javna dražba! Dne !6., 17., in 18. aprila t. I. vrši se na graj&čini Dol pri Ljubljani prostovoljno javna dražba k tej grajščini spadajočega zemljišča, in sicer se bodo prodajali v torek travniki in v sredo njive. V četrtek se bodo dajale v najem pridržane njive, objednem se bode na ta dan prodajalo več ineterskih stotov dobrega sena, na kar se opozarjajo sosebno Ljubljančanje. 841 l—i prečastiti duhovščini! V svrho dosege petletnih doklad potrebne fasije in službene tabele, dalje tudi inventarije , interka-larne račune, ustanovne tabele itd. itd. izdeluje po predpisih in naglo Rudolf Hribar Maribor, Gosposka ulica št. 32. Še vedno najceneje In v VELIKI IZBIRI se dobijo traverze, ie-lesne šine, cement, štorje, trombe, cevi, mlatilnice in trijerji, slamoreznice, pajkelni, brane, štedilniki, orodje, mreže in žica za ograjo, okov, 837 4—1 kuhinjska oprana in usa druga žeieznina. SCHNEIDER & VEROVSEKU v Ljubljani, Dunajska cesta 16. — Edina za'oga anurikanskih strojev za kositi iz Čikage! 93332! Mednarodna panorama Ljubljana, pod Trančo 2. —— Podružnica iz Berolina.-- Razstavljeno od 14. aprila do vštetega 20. aprila 1907: Neverna Afrika. Tunis,Kairwan inKartaginaitd. 825 1-1 P. T. |835 3—1 Ministrstvo za nauk in bogočastje (odredba list XIV ex 1900 odredilo je preskušanje —strdeuedeu vsako, oziroma vsako drugo leto. Za obila preskušanja, postav« Ijanja in popravljanja strelovodov priporoča se z velespoštovanjem Alojzij peščin oblastv. potrjeni strelovodec in preskušalec. Rožna dolina štev. 96, pošta Vič pri Ljubljani. FILIP LAZAR, mizarski mOjsier, Jesenice, Gorenjsko priporoča slav. p. n. občinstvu svojo Jf -r-&tc i t h WWS-5 VeliRo zalogo nsi ss ra os tja na osi na Hišne oprave iz mehkega in trdega lesa, vsakovrstnih stolov, miz, madracev in žirrtnic. — V zalogi imam veliko izbero Rrsf (mrtvašRiR trug) od najpriprostejše do najfinejše in pa po najnižjih cenah brez konkurence ! 832 1 ***** 8'9 2—1 (BdvctniRo pisarno je dne 8. t. m. otvoril Yi|>ptlng«r-strass« 25. 720 39-39 Nove pesmi za Šmarnice! Devetnajst Marijinih pesmi za mešan zbor, solospeve in orgije, zložil Ign. Hladnik, op. 51. Cena 2 kroni. Dobe se v Katol. bukvami in pri Schvventnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko. 750 7-2 pripraven za trgovino z mešanim blagom, na jako pripravnem kraju, je takoj odati. 762 2-2 Naslov pove upravništvo „Slovenca". Kreje^esa pomočnika in enega učenca sprejme takoj po dogovovoru IVAN ZVEZDA, krojač na Jesenicah-Fužine. 835 1-1 Cp.no češko posteljno perje 5 kg novega skub-ijenega K «■6(1, boljšega K 12, — belega, jako mehkega, skuti-Ijenega K 10'- ; K 24 snei-nobelega, mehkega, skubljene ga, K II) —; K 36 —. Pošilja se franko proti povzetju Tudi se zamcnia ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sactisel, Lobes 159, p 1'lzen, Češko. t Naznanilo. Slav. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prev/.el z današnjim duem prevažanje : pohištva : ter vsakovrstne druge vožnje ter podobna opravila. Zagotavljam vsikdar najtočnejšo postrežbo po primerno naj nižjih cenah, ter se priporočam v naj-obdnejša naročila 853 2—1 velespoštovanjem Ivan Zupančič, Ljubljana, Rožne ul. 8. I e a M M [♦ K i Zahtevajte zastonj trn tranko mol veliki, borilo lluilr.vaa (lavni cenik < nad 9000 Ukinil vuk trii »Ikelaaitlb. arabrilli lo elatlk » i inanko Boakoaf, liki, Ornega lekiOnui. fitaahltt* kakor ludl aitk •nI lolldnln ilatal* la irlkrili po Urtntft tOTuallklk eeiak. Nlkel. reaioal. ar*:......K S — alal. Roakopl paleol ara .... » 4-— . , erna laki. rta, ari . 4'— i*lc. lavlr. Roakopl pal. ara . . . 5 — Ooldla ran. ara .Luna" koltaf« . 8 JO arabr. . . .Olorla* _ .8 4;: . . , dvojni plast , IS M . oklep vcrlllci i rinile* a* par* le karab., 15 gr.lelka , 3-raak* Tala nlkel. ara a aldro i .Luna" kolesjem . 10-51/ ar* a knkaelc* K 8-50, bodllka K S «0, kubln|ik* ar* K S — , ivarcvaldaka ar* K 2 80. Z* raako oro Sletno plame*o Jametrol IMkak rialkol Z*aae** doiolj«.«, ali denar **z*J I Vrv a tovarna xa ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Brili) št. 654, Češko. 100- 6i Razpisuje se v Ribnem pri Bledu služba organi sta in cer^veni^a. Nastop takoj. Pojasnila in pogoji se zvedo pri župnem uradu Ribno pri Bledu. 107 2—2 2 on -o _ -a —- ° » 'S d-- % -< □ g Najcenejša zaloga 1 _ -i m o 3 2 «-■ a S: o a «3 re n V o. _ ™ o 3 •> >M ■ o (O ■o BI - « O S b* 8&B O, W 3" to y " * o P-i o cr n C ia 3 2 * n N ■ MM S ® š o - o 0 sr š ? * l 1 0 » -j B S j 30U8jni(U05| Z8jq 3U80 H50B Steckenpferd- lilijskomlečno milo Bergmanna &. Co. Draidani ln Tečin n. L. je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic naj uspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50-7 Pivovarna J; PERL E 8 MIHI.J A NA, Prešernove ulice 1 priporoča Izvrstno marčno pivo - v sodčkih in steklenicah. —-— riajatarejia iveGarika tvrdka, — Uitaa. prti 100 M pr. >upcue priporoča »elečaslltl dubavičln Mer alavnem* občinstva zajamčeno pristne čebelno' vošCene štet« ljarjcL> za pucanje in cvikanje pri tukajšni tvrdki Bitzl § Rezina, Ljubljana, greg 20. 798 3—2 L* najem $ 1609 62—59 oporami brez vijakov. ca Vir zdravja so ■ s s brezalkoholne pijače s s s mej temi s pomočjo Marlnerjcvili ^iimečiti limonadnih bombonov, okus malin, oitron, jagod, črešenj, dišečih jagod, prirejene šumeče limonade nedosežne. -40 milijonov. Edino pristne s to varstveno znamko. — Edini izdelovalec: Vsakoletna poraba nad Prva češka akcijska družba orientalnih sladkornih in čokoladnih izdelkov Kraljev, vinogradi, prej fl.Mariner. - Glavni zastop: Dunaj UI., Theobaldgasse 4, 590 10—b blizu Naschmarkt-a. nt ED šZZIZZZZZZZZZZZZ N FR. ČUDEN, urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske^erkve. Častiti & ženini in neveste[ Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd. Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike. Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki. Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franko in zastonj. Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr- tinke in ure gld. 75. ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230. Vabi in se priporoča za obilni obisk 131-21 Fr. Čuden, urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve Cementarna na Pešati A« ZAJEC p. Ool pri Ljubljani. Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah. Preč. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, huhinje mn7ojL- nlnQPQ v raznih barvah (do 5) in okus-in hodnike, krasne HlUZdlJV JJIUOl-K njh vzorcih po K 3-5 za 1 m2. MmBMMMIBESi brušenetpoiinne ..marmornate mozaik plošče", ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m2 po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imitiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago. $41 3 Proračuni zastonj in franko Genikijin vzorci na zahtevo. OSREDNJA BANKA ^immm^ ES&TS :----------- ^ W (UstFednf banka českyoh spotftelen) Vlog« aa knjižice in raftua 4 % in 4", %. I Posojila okrajem, mestom, občinam In drugim javnim korporacfjam proti amortizacij aa Kupovanje in protlaj.« vredn. papirje«. 4 J* In '„•'. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4ban-Uprava ia 6u»«liiM anloga breaplafcno. j kovnih obligacij, kater« uživajo pupilarno sigurnost in se smzjo rabi« za vsakovrstne kavcije. Del. kap. 7,000.000-— Telegrami: „Sporobaaka". Deponiranje kavcij la vadij raznih rr»t. Eskont menjlc saae denarnih aavodov. Bankovn« informacije In svete brezplačno. Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZaNTNER v Ljubljani, Šclenbnrgove ulice štev. 4 Pred. Stev. S5t. Usnje za voščenje i močnimi podplati K 9-50 Pred. štev. 36t I« Boicatf z angleškimi podplati K 12-50. .Chick«. Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi podplati K 6-—. Pred. štev. 720 Isti iz lakovine K 6 30. dobavlja kot znano najbolj&e čevlje. Pri naročilih zadostuje pred. Številka. Zunanja naročnin proti povzetju. Ceniki brezplačno in poštnin« prosto. Nepriležni izdelki se zamenjajo. FILIP FAJDIGA, zaloga pohištva u« Ljubljeno, St. r«lra cesu priporoča tvojo »etiki iale(M razno vrsti. • pohištva f» ujiižjib cenik. .Muderno". Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi Pred. štev. 653. Sibakid K. 10 M podplati K 9 — , , 667 I»- Boicalf K 13- -* Pred. Stev. 745. Glasgow Chevreau s , , 610. Lakovina K IJ- - močnimi podplati K 11'—. (1323 19; Jdupo stanovanje s 3 sobami in pritiklinami, v prvem nadstropju, odda se takoj ali za mesec majnik. Več se izve v pisarni direkcije »Hotel Union«. 809 3—2 mm mm P IU -vj C > V. V-tv V/J l. O N ž « mm mm Najcenejša in najhitrejša vožnja v flmeHko je s parniki ».Severonemškeja Lloyda" _ ' ? meno * j-5orkn j cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. bm 6 dni. Prekomorska vožnja traja samo 5 Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 52-21 Edvard Ta v čar-ju, v kimokkiii um st. 35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod lz LJubljane Je vsak torek, četrtek ln soboto. Vsa potovanja tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna" Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. domačega izdelka priporoča po najnižji ceni ln najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini jossp vbdmiar ===== v Ljubljani ===== Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4. Prešernove ulice štev. 4. 163 52-12 m Popravila točno in oeno. mm .........■■■■■.....................................—.......-......... Prodaja na debelo in drobno. c Pri nakupovanju zzz suknenega zzz in manufakturnega - blaga zzzzz: se opozarja na tvrdko HUGO IHL v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4. 811 58-2* Velika zaloga t suknenih ostankov. Firnež le iz kranjskega lanenega olja 1619 100-72 prodaja i&dolf Hauptmavin v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kln- ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. •4 Podružnica c. Kr. pri«. avstr. Kreditnega zavoda za Mino in obrt (prej banka L. C. Luckmann) v Ljubljani, Franca Jožefa cesta šfev. 9 delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000 se bavi z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: z nakupovanjem in prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz, preskrbuje in deponuje ženitavanjske kavcije, prav tako tudi službene kavcije in vadije za udeležbo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje njih upravo in revizijo pri izžrebanjih, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izplačuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pri svoji blagajni, in dovoljuje predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuzemske in inozemske borze, prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro»konto, ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka £ vista, izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekoči račun, eskomptuje v tuzemstvu in inozemstvu izplačne menice ter jih prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, ter izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice. 725 15_7 Postavno uvarov ug llliinichtarBiltin ■i Šm A.ThltrrykPrt|rifc HI Vsako ponarejanj« kaaniTO Edino pristen je Thlerntiev balzam z zeleno znamko ^redovnica". Cena 1< majhnih ali 6 drojnatih steklenic ali 1 velika jpecijulo« steklom, e patent. zaraaAkom K 6 — frsako. TWerryjevo oentHolijsko mazil« proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, rajutvam, absoeeom in oteklinam vseh Trst. Cena: S lončka K 3 60 »e poAlj« I« proti povzetju ali denar naprej. — Ob« domaoi srodstvi sta povsod znani in slovita kot najboljli. Naročilu se naslavljsjo na : Lekarnar A Thl«rry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih pifem gra-tis in frauko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in aiedicinalnih drog»rii»h. 8« 5S—l Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rodeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GiessMlMe kisle vode. ..»virea : liiessbubl Sauerbrunii. lalsz. pastaja, zdravilno kspaliits pri Kariovlk »m« Prospekti »aatonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vežjii ipooorijikih prodajalnieah in trgovinah i jeotvinanu ii nnom. Zaloga pri Mlkael Kastafr-jo in Pota« Lastnik* UaillMl 114 52- 62 Mednarodna razstava PARIZ 1906. 1. cena, velika zlata svetinja. Denar nazaj ako brezuspešno, torej noben | riziko. Doslej znano edino re« zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase ln pomada za lase Piliosin". 443 21 || Izreden učinek in prav kratkem | času. Cena steklenici ali lončku gld. I'-, gld 1'50. Razpošilja le proti povzetja j H. AUER Danaj, IX/2, Nufldorferstrafl« štev. 3-44. Organist in cerkvenik se iftie za malo župnijo. Oženjen, rokodelec in čegar družinski udje bi pomagali tudi pri petju, ima prednost Letni dohodki 500 K in prosto stanovanje. Več pove Župai urad Sv. Križ nad Jesenicami na Gorenjskem. 822 2-1 Prostovoljna prodaja sospodarskeso orodja In potrebttln. V četrtek, dnč 18. aprila se vrši v župnišču v Sostrem, p. Spodnja Hrušica pri Ljubljani, prostovoljna prodaja raznega gospodarskega orodja, vozov, sodov, krme ter raznih gospodarskih potrebščin. Prodaja se prične zjutraj ob 9. uri. 823 2—2 Zdravilišče i> zdra vilnica z vodo Postaja c. kr. dri. železnice IV« ure od Ljubljane. Popolno zdravljenje z vodo (sistem Priess-nitz In Kneipp, solnčne kopeli, ogljeno kisle in električne kopeli, zdravljenje s suho vročim zrakom. — Masaža, zdravil, gimnastika, vporaba elektrike. — Zmerne cene. Otvorjeno od 15. maja do 15. oktobra. Kopališče Kamnik (Kranjsko) 756 15-2 Prospetke pošilja Dr. Rudolf Wackenreiter, zdravnik voditelj in kopališki najemnik. Naznanilo. Spodaj podpisani naznanjam tem potom svojim cenj. odjemalcem kakor sploh p. t. občinstvu, da g. Raimund Sušnik steklar v Spodnji Šiški ni več v moji službi in da njegova prodajalna v Spodnji Šiški ni moja filijalka, zatorej tudi nima pravice sprejemati na moje ime na-ročitve ali celo steklarskih del. 755 3 6 V Ljubljani dne 3. aprila 1907. Stavbeno in umetno steklarstvo August Agnola O Zaloga stekla in porcelana o Ljubljana, Dunajska cesta 13. 755 3-3 LiO^fiLi -zmzrz za prodajalno z opravo vred, na lepem prostoru pri državni cesti in novem kolodvoru se odda s 16. majem. — Več pove Anta Cebulj, Jesenice, Gorenjsko. 805 4—2 Najme se več 745 10—7 [ii ii ima v zalogi knjigi, kateri je uredil in izdal dr. E. Volfič v Novem mestu: 1. Ctvflno-pravdni red ia sodai pravilnik z drugim^ civilno-pravdnimi zakoni Knjiga je popoln zbornis pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Obseg XII in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K broširani 7 K — s poštnino 0-6o K več. 2. Odvetai&ka tarifa določila o slov. in hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel), cena 180 K s poštnino 2 K — 578 6 3 drvarjev proti dobri plači za celo leto. Naslov: Oskrbništvo graščine Boštanj, pošta Radna. Kranjsko. Orehe ■ ■ ■ suhe gobe kumino . . 362 1—1 766 6-2 Kdo bi imel na razpolago za več let do 15 tisoč kron? Za popolno varnost se jamči. — Obresti po dogovoru od 6 — 10%, polletno naprej. Dopisi prosijo se pod ..Varnost" na upravništvo , Slovenca*._ UČENCA za Kleparsko obrt In vodovodno Instalacijo sprejme tako] G KOŠAR, v Ljubljani* Čevljarske ulice 4.0 0 749 3-3 sploh vse dež, pridelke kupi Anton Kolenc v Celju. Hiša na prodaj. Pritlična hiša se proda iz proste roke blizo farne cerkve v Mengšu pod jako ugodnimi pogoji. Hiša je na novo zgrajena ter obsega v pritličju vežo, 2 lepi sobi, kuhinjo, prostorno klet in shrambo za jedila ter nekoliko vrta. — V podstrešju sta 2 sobi in kuhinja. — Pripravna je posebno za kakega vpokojenega gospoda. Več se izve pri lastniku Valentinu Gregorcu v Mengšu. "63 6 ft lliiilliliiEESi Ml Stara jostllna lil/i pn .Ralžarčku' w&mmmmmmMš mm 7g®8 •/i ^ Podlipoglavom je na pro- daj; nastopi se lahko takoj. lj* Proda se tudi samo poslopje^ brez polja, travnikov in gozdov. ^ ^ Posebno ugodna prilika za U m gostilno in prodajalno § kajti 10 okrog ležečih vasi je r§7 brez gostilne in prodajalne, ^ toraj nobene konkurence. ^ . ----- --------------- Vse drugo se izve pri last- ^ gS niku Franc Lipah - u ^ Dobrunji p. Ljubljani. 78t ^mmmmmmmmmmm! IPM-'.- Gostilna na prodaj .'.ir I® 4 v.v. i £f<>tni/eč tSkrneri/co Materi xc/i/o <*ab/x>. pa veni in va/nesljivo-potova/i na/ se obrneyo c^imon£ac/{m,ete/k<*. v .iJtiM/ani Jfblodvonsfce u/ice2&. •Ssf'/tovrstna y\y(/sni/(i ti t//o sel>reyi/ač/io. i milo oo je najboljše! V kuhinji in hiši se vse, kar se sploh čisti z milom, čisti izrečno le s Schichtovim milom. To milo je najboljše, posledica večletnega vestnega preiskavanja; ima posebno izvanredno čistilno moč, je jamčeno čisto in popolnoma prosto škodljivih primesi. Brez skrbi se torej rabi za vse čistilne namene ter se rabi tudi, če je navadno milo prepovedano, kakor tudi, če je treba pri rabi pozornosti. 334 pravo le z imenom Schicht Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne, ali so nervozni in brez eneržije, da ,Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co., Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I. 695 4 * Semenj if t^odcčel} pri Zidao. mc5ta se vrši v ponedeljek pred Sv. Jurijem, t. j. 22. t. m., kakor je bilo že prej veliko let v navadi, torej ne 19. t. m., kakor je bilo pomotoma tiskano v pratikah. 839 Tržko predstojnico v Radečah. Stavbeni prostor. V Spodnji Šiški nasproti šoli je na prodaj več lepih parcel po ceni. Prodaja ga lastnik Fran Lesko« vic, Florjanske ulice št. I, Ljubljana. 827 3-1 Nova oprava. Baržunasteodeje, preproge, podobe in stekleno blago za mali salon in spalnico, takoj proda radi preselitve mlad samski gospod po ugodni ceni. — Vpraša naj se pri Aleks. Ku-strinu, Ljubljana, Kolizej, vrata 840 3-1 Hiša za trgovino, gostilno, zalogo piva in pekarno, vse prav dobro idoče, v neki večji fari blizu železnice se ceno proda. Pojasnila daje upravništvo tega lista. 84l 6-1 flutomobll 5-6 tip. pravi ,dion boufon' se radi smrti ceno proda. Stari trg 7, Ljubljana. 828 3-1 V Cerknici na Notranjskem se da v najem za več let prodajolnica zraven tudi 2 3 skladišča z opravo in pravico za žganjetoč. Hiša leži pri glavni cesti na najlepšem prostoru. Prevzeti je od 1. julija t. I. Več se poizve pri lastniku Anton de* Schiava, Ljubljana, Dunajska cesta 32. 830 3—1 )$če je dobra, delavna 821 2 Eufiarica 3a meščansko hišo v večjem mestu na /fotranjskem rfuha se vsak dan 30 10 do 12 oseb. Pripravna mora biti 30 vsa gospodinjska dela. Plača po pridnosti in 3motnosti od 15 do 25 Jf mesečno. Jfje, pove 13 prija3nosti upravništvo ,Slovenca'. i Gl Ji Tovarna i ■ rm wOi *za, * h H i-T --stole-- gl I Franceta Šviseljna g |, na Brtga. p. Borovnica, Kranjsko j| jJJj izdeluje Q I ^ & vsakovrstne stole * •S od preprostih do najfinejših po K najnižjihcenah brez konkurence. !SP Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo iSl zastonj in franko. gj Podružnica s v Spljetu. : Delniška glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 ■ vmv Ljubljanslia kreditna banka u Ljubljani vv VV V ponoja Tsakovrstne srečke po dnevnem korzo proti podobnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predojeme na srečke in dnife vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kuiantno devize v Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po aikih lirah. Podružnica s v Celovcu, s t Rezervni fond 1 1 1 1 1 K 200.000. 1 1 1 patent t i ® ti J- terni1 asbestnl cementni fkriu S Eternii tovarne LUDIIVIG HATSCHEK S Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in^viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. b^^mm Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospektel — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa Dovje In v Trstu, via Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami 582 26_4 Velik uspeh! :::::: Nepričakovan učinek! 1000 in 1000 dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. oDerna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da jc Fei()l-OV Manol milo brez sode edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev. Manol se dobiva v Skatljah po K I"—, K 2'— v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno. Glavna zaloga: Fran Vitek in drug., Praga, Vodičkova ulica 548. fWW V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Korbarju, drežeriji. 568 25—4 UellKansKa kvedllnburika pesa amerikanski zgodnji grah, amerikanski Willkomm-oveSj jeruzalem. goli ječmen, rusko Riga-laneno seme, stotne buče, vsake vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri PETER IOTK-U 427 9 6 PENGOV podobar, izdelovatelj oltarjev itd. i aznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano 684 20 -3 padobarsko delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice štev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za ?aupanje. Tekom toletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bede v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po n-zki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.*" v LJubljani nasproti frančiškanske cerkve. najem se odda N ugodnimi pogoji ©Stilna v »Narodnem domu« v Spod. Dravogradu na Koroškem. Gostilna je sredi trga in dobro obiskana. Hiša je lastnina slovenske posojilnice v Spodnjem Dravogradu. Prosilci se naj oglase do 25. aprila t. i. ali ustmeno ob četrtkih v posojilniški pisarni, ali pismeno pod naslovom : »Hranilnica in posojilnica v Sp. Dravogradu, Koroško. 806 5 2 Trst - ure w-Yorlc Je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot Ljubljane v severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, nt prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila da}« ln karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slo«-ikone ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Enonadstropna, skoraj nova b'5« Na prodaj HLODE!! kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHEHGHI & LJubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. met. K19 50 jelkove „ 30 ........ X18 50 borove hrastove 30 30 B K 18-138-i 70- je v Ljubljani blizu kemične tovarne že odmerjeno .. _. — sfavbišče — z izrednimi ugodnostimi je na prodaj v Ljubljani. — Naslov v upravništvu tega P° iako nizki ceni- 752 3-3 lista. 703 3—3 i Več se izve pri Jern. Jelenič, Stara poti. Pozor! Kupci in prodajalci! Pozor! Vsled povzdige in izboljšanja že dveh običajnih semnjev na Col-u (Podvelb pri Vipavi in sicer na sv. Urbana dan in kvaterni četrtek v mesecu septembru vsacega leta podpisano županstvo vljudno vabi vse kupce, kakor tudi prodajalce živine in sploh trgovce na zgoraj omenjena dneva na obilen obisk. — Ker se tukajšnja občina nahaja ravno na razpotju, je pričakovati lepega uspeha. 694 6 5 Županstvo na Colu dne 12. marca k907. Franc Pregelj, župan. pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode '/3 manj. Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška. 220 33 y Špecerijske stroge 0090 veščega in obeh deželnih jezikov Zmotnega foifoifnjiiaj^jaipiioifcjiprhiaj pomočnica®® sprejme Jfarol ?lanin$eLjubljana. Obiralo se bo le na prosilce j večletno prakso in najboljšimi priporočili. QQQQQQQQQQQQ 8lo 3—2 0MT Trgovina z oblačilnim blagom I Marija Rovšek, Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti „Tišlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko aH prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence. Z velespoštovanjem 2519 ^2—20 Marija Rov&ek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti ,Tišlerjeve gostilne' urar in trgovec z zlatnino in srebmino Ljubljana, Dunajska ce ta št. 12 Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan tazpošiljam brez- Lepo posestvo na Gorenjskem v bližini Ljubljane se radi rodbinskih razmer takoj proda z večjim zemljiščem vred. — Dobro urejena gostilna, 14 lepo mebli ranih sob, električna razsvetljava, sobni telegraf, napolnjena ledenica, kozolec, pod, kolarnica, mnogo voz, konjska oprema itd. Senčnat restavracijski vrt, velik poletni salon; travniki, dve gozdni parceli, sadni vrt, 50 plemenitih vrst jablan in hrušek — vodovod. Za gostilničarje, leso- in vinotržce zelo pripravno. Ugodna lega za projektirano avtomobilno poštno vožnjo. — Vpraša naj se pri upravi tega lista ali pa v tobakarni na Bregu štev. 6 v Ljubljani. S02 2 2 domačega izdelka, pojek-lene z izvrstnim jeklom, za drvarje, tesarje, mesarje in kolarje, prodam po zmerni ceni. Nobeno tovarniško delo. Obrabljene sekite se pojeklijo dobro in po ceni. — Sprejmem tudi takoj dva močna iz zdrava fanta kot lfflV2$L'3 iinonps s triletnim učenjem l\.UVd5l\.d ULcllbd brez vplačevanja denarja za učenje, pač pa z obleko. Sebas-tian Schiestl, kovaški mojster, Seebach pri Beljaku (Koroško"). 783 5-3 prodajalna z mešanim blagom se proda, oziroma da v najem. — Pojasnila A. Casagrande v Ajdovščini. 738 5 4 ■■■■■■■■■■■■■■■H C. Kr. oblastveno potrjeno 20; 23 učil išče za Krojno risanje branja c7esifi Ljubljana, Stori trg il 28, © Dobi se tudi Kroj do žluotn! meri. © KSIMHJ8MHHH8HGHHHH Qlatina Štajersko. fatlnniška pont(\fa, pošta In brzojavni urad. Krasna lega, zrak poln kislika. brez prahu Moderna uredba, živahno družab. življenje. Popolnoma prenovljeno. Nova hvdro elektr. mehan. thcrapcut. zdravilnica v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in banj. kopeli, inhalatorij. pneum nparat, p.irne kopeli, elektr. masaža, šolnine kopeli, zdra^-. gimnastika Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hiimorrho i n i r » 71 62 12 SOK"* Najcenejša vožnja v Ameriko. "KI kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, franko Ljubljana, državni kolodvor, Šiška, postavljen: 799 5_3 Parožaga Deghenghi v Lijubljatii in sicer: Vrsta Debelost v cm cena za kub. mtr. Debelost v cm cena za kub. mtr. Debelost v cm cena za kub. mtr. Dolgost v metrih hrastov les od 30 do 60 cm K 38 - od 26 do 29 cm K 30— od 19 do 25 cm K 26'— od 3—4 m smrekov les dtto. K 20 - dtto. K 18-- dtto. K 16"- 4 metre mecesnov les » K 24 — D K 20 - » K 18-- 4 „ borov les n K 19-- » K 17- B K 15-- 4 „ jelkov les B K 18- » K 16- — 1) K 14-— 4 „ bukov les W K 17-- n ■ 1 K 16-- 1 9 K 14-- 2-25 in 4-50 Hrastove deske 28 mm debele !a K 55 —, lla K 45—, lila K 35 - kubik meter. \ „ , , „ . Bukove „ 28 „ . _ . 35--. . _ 30-. . . 20-— . . ! Dolgost 2-4 Hrastove frize 28 , Bukove „ 28 » 35--, „ „ 30 -, „ „ 2-50, „ , 2--, » » m. 1 40, „ 1'80 kvadrat meter. 1-10, „ „ I" } Dolgost 25-50 cm. Naznanilo! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril in nanovo uredil veliko trgovino z moškimi, ženskimi in otročjimi J ■ domačega in tovarniškega izdelka. Naročena dela izvršujem natančno po meri iz najboljšega usnja v elegantni obliki in po prav nizki ceni. Matej Oblak črevljarski mojster in trgovina s črevlji. 688 4 Kongresni trg št. 6 : (v Tambornino-vi hiši). : priporočilo. Slavnemu občinstvu in preč. duhovščini vljudno priporočam vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela iz vsakovrstnega in trpežnega kamna, kakor tudi veliko zalogo prav lično izdelanih nagrobnih spomenikov. Prevzamem tudi napravo kompletnih rakev kakor vseh vrst kamnoseških del na pokopališču in tudi na deželi, po najnižji ceni. Upajoč, da me slavno občinstvo z obilnim delom počasti, bilježim z vsem spoštovanjem vdani kamnosek pri Sv. Križu v Ljubljani in v Dolnicah 1, p. Št. Vid nad Ljubljano. fr. Kunovar, Opozarjam, da izvršujem naročila na žgano apno in kamen za kamnoseško in zidarsko obrt iz lastnega kamenoloma. 800 Naročila sprejemam pri pokopališču in v Dolnicah. 10-3 R F- M- Netsghek M @ o c. kp. dvorni •-- ( dobivatel] 0 0 ^ „PRI VELIKI TOVARNI" t jj Resljeva cesta 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta 37 Mj H lil priporoča svojo ^ jfi ueliknnsko zuloso ipomladnnsKe konfekcije Ji za gospode, dame, dečke in deklice. jjj| Najnižje cene. postrežba solidna. U A. LUKIČ, poslovodkioja. ^ m Naznanilo in priporočilo. Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev ™ vseh tesarskih del, «™ kakor, strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd. Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko. Franc Pust, 440 10 mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana. ^/»^Nio V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod m^////«/« obrtnega pomožnega društva iess registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 5V2- ure popoldne s Ti 26—32 4'h °|o obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K aznanilo, j Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da ima veliko zalogo različnih pF" krst (mrtvaških trug) katere bode od danes naprej vedno po najnižjih cenah prodajal Obenem še omenja, da ima tudi veliko Izber pohištva iz mehkega in trdega lesa na zalogi. — Za cenjene naročila proseč, zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo, beleži z odličnim spoštovanjem 751 3—2 Anton Drukar, mizarski mojster v Kranju št. 56. 42fi 40-13 F. P. Vidic & Komp., Ljubljana opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih •v zarezanih strešnikov -v .Sistem HARZOLfl" (stranjfalzzlesel) ..Sistem MARIOLA" Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo 8» zastopniki. ■ V . ■ < • -'V',1 •:/••■''. •• ■ .-•