ga koristi delev-I|u4etve. Delev-opr*vi£«ni do htr product ref o.
^ paper le devoted ihe internets of the rking clese. Work-Cre entitled to all whet tKev produce.
Stev. (No.)
TS
Enter** *< «-ooi»«J-o »»» TEU«r. I)*r. fl, iw, »t th. immI offlo. »« Ol.ioait ) 111. uodfi lb« Act of l'o«gr«M of Marob Ird. IHTO.
Office: 587 Bo. Centre Are.
"Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
ne številko v oklepe|u ki ee nahe|a poleg ve-Ae«a naslova, prilepili, nega epoda|ali na ovitku. Ako (ftH) |e številka . . teda| vam e prihodnjo številko našega lleta poteče naročnina. Proei* mo ponovite |o tako|.
Chicago, lil., 11. maja (May), 1909*
Leto (VoL) IV.

Od blizo in daleč j|


peki §o si izvojevali zmago. Dosegli ao vso re, ki ao jih stavili moj-i. Vae to dosegli pa le zato, go peki v Chieagi dobro orga-li. To najbo za vzgled vaem 1 ki se vedoma izogibljejo feiciji in krošnjarijo na peat.
Jasen dokaz je torej, da se le združenja prisili mojstre irje, da priznajo pravi-
kveev.
e	•
e
Slovenske, ki izdelu-alamnike, napredujejo vrlo s svojo organizacijo, petek, dne 7. maja je imela (ja slamnikarc in klobučarjev »t javen shod na 167 E. Wash-)n Str., na tem shodu se je na upiaalo 5 Slovenk v unijo, sta priaustvovala in pouiaga-uradnikoin te unije za upelja-Slovenk sodruga J. Zavertnik IV. Petril. )veoke, ki delajo v ti obrti ge žurijo, da pristopijo k uni ker potem, ko bo unija močna, cene za pristop višje; ktera > bo v uniji, pa ne bo mogla Iti ▼ unijonizirani 4šapi". Tre je, da se vse Slovenke, ki de-v ti obrti do jeseni organizi i, tako, da bo v jeseni — ko zopet aezona — lahko ifndtogi zahtev za unioniziranje
*igp". Zato pa, na delo!
e	e
e
Vid tisoč žag stoji v državah Louisiana,. Mississipi in o. Tako poročajo dnevniki. Sdaj bo armada brezposlenih še
ve razoborožile, poteiu bi ne bilo treba v Chicagu mirovnega kongresa, ki je završil svoje zborovanje minoli teden. Če bi to ne bila retmica, bi bili splošno raz-oborožbo dosegli z' mirovnimi kongresi, ki so se vršili pred či-kaškim. Naj priznamo, da govorniki za mir mislijo po svoje odprto; v resnici so pa podobni zdravniku, ki ne pozna bolezni, pa bi vseeno rad ozdravil bolnika.
Največji nasprotnik miru v domači deželi in v inozemstvu je in ostane kapitalizem. Že njcgo-
potH Terjatve teh siromakov bi delavci praznovali dostojno se morale pri bankrotni razpravi veličastveno prvi niajnik.
in
vpostevati najprvo .
Ali kaj ČemoT Živimo v kapitalistični človeški družbi! V ti družbi so pa v*i zakoni prikrojeni tako, da koristijo le kapitalistom.
e	e
e
V Turčiji se ni zvršil proletar-ski pr<H>brat, ampak buržoažna revolucija, pri kteri so Mlado-turki izrabili maso za svoja načela in cilje. Ljudska masa ni nastopila samozavestno in zavedno.
va kolonialna politika je tako ne- To !ahko poVemo odpPto> DantU; varna, da lahko provzroči skoraj1
vsaki dan vojno. Kdor hoče doseči splošno razoborožbo, naj zgrabi najprvo kapitalizem in omaje njegove postojnike. In na čik&aki mirovni konferenc^ ni bi
lo razun socialistov nobenega, ki||ntejj
nji revolucionarni Mladoturki bodo kmalu morali braniti samih sebe napram delavcem in kmetom, ko se bodeta ta dva sloja pričela zavedati svojega položaja.
Mladoturki tvorijo redko plast
i gene) je v Turčiji. S svojo
H*
ne
Lastniki žag pravijo, da prtfao z delom, dokler ne poskoči etna za neobdelan les. Tako se mčajo dobri časi, odkar so de-larei ▼ zadnji volilni borbi odločili, da bodo za štiri leta vla-dali republikanci.
Kapitalisti ne obeaijo le košarice s kruhom tako visoko, da jo (jadstvo ne more doseči, ampak nstrupijo tudi moko, da nese več pftfita.
Vlada je y poljedelskem posku-kavsiiiču v North Dakoti prišla is sled, da nmetno belenje škoduje a»oki. Umetno beleno moko so dali v hrano kuncem, ki so po-wkali, ko so jo povžili.
Na podlagi te skušnje prepoveduje ameriški zakon proti po-urejevanju živeža prodajati moko, ktero belijo 8 salpjetrovo ki-ilino. Ako ljudje, ki sistematično tostropljajo druge z umetno bele-lo moko, ne bodo mogli več pro-itjati otrovane moke v amerški republiki, jo bodo pa izvažali v •etematvo, ker zakon izvoza ne prepoveduje.
e	e
Hrtor W. H. Wilson je pred kratkem v Brooklynu v društvu Mčanskih mladeničev dejal to "Vsako leto ubijejo in ranijo ' ioduatrijelnih podjetnih pol mi-jjona delavcev in delavk. To je ni kot v državljanki in japonski vojni skupaj. Delo je dobilo * delavca grozno lice vojne."
To je resnica. A ti resnici je pa **tor pridejal še to le: 44Radi *** mora biti posjanica cerkve »» delavce moralične vsebine, t*jti edino sredstvo, da se cerkev socializma, je^ iskati v so-Mni vedi in socialni duši."
ftrumni gospod ne obsoja delodajalcev, ki zavoljo profita opu-kjo varnostne naprave pri stro-ki zavoljo profita more de-ivee. No, za to gospodo nisia pata" nobene grajal ne besede. Oboja I, socializem, ki ima prinesti •Uvakemu sloju osvoboditev iz iMaje gospodarske sužnosti. Is navedenega lahko vsaki de-spozna, koliko je vsaki H^vi na tem, da ae odstranijo •®š*nje vnebokričujoče krivice
kre vlivajo delavci.
e ^ e
Ako bi govorance in govori toliko moči, da bi vse drža-
evropejsko liaobrazbo so tujci za nižje sloje — na jbližje so jim posedujoči stanovi.
Ker razredna uaprostva<v Turčiji še niso vidna iu jasna, se bodo Mladoturki smatrali za zastopnike vsega ljudstva in vzeli bodo koristi vseh za sebe^vrsili bodo to. kar je po bojih zvrsila
bi imel toliko poguma, da bi se lotil kapitalizma. Za to uam taka mirovna . zborovanja, kot so se vršila v Ilagu in zdaj v Chicagu tudi neiiuponirajo.
Ali ni smešno, če g. Taft, predsednik republike izjavlja v pismu, da je prijatelj miru in pri čita-nju te izjave ploskajo vdeleženciT
Ali nima ta izjava toliko pealne buržoazija^ v zapadni Kvropi. vrednosti, kot jo imajo alične iz- AH razmlna nasprotstva javt« evropejskih vladarjev f Vclie tem izjavam se oborožujejo vse države. In tudi g. Taft je zahteval v svoji nastopni poslanici več. bojnih ladij in zopet bojnih ladij. Torej vse izjave za mir so vredne toliko, kot ako se ne nastopi tudi proti kapitalizmu — očetu vojn.
e	e
se
bodo širila in rastla. Kadi tega ne smemo poniževati pomen mlado-turške zmage, ki vendar pomeni stopnjo višje v razvoju družabnih razmcf.
- Bil je političen preobrat, Ijud-IIupiv oreh. g|Tp |M> y gogpodamkefla staliftča imelo le maj ken hasek. To bo rodilo zopet nove boje za popolnejšo človeško družbo. Kadi tega ne Pasje življenje živo delavci vLmeino podcenjavati mladoturške Braziliji, ki grade severozapadno|lnw ampak pl.iynati lnoraluo
, da so Mladoturki pripo-uuiogo, da bomo v Turčiji
Na Dunaj i je marširalo lut prvega maja mimo parlamenta nad sto tisoč delavcev, med ktc-rimi je bilo tudi več tisoč žensk.
Dne 110, ; aprila so socialistični poslanci vložili v parlamentu predlog za uvedenjo zakonitega oseiuurnega delavnika.
Dne prvega maja so v Buenos
Aires policajti napadli delavce, ki so praznovali prvi inajnik. Več oseb je bilo vbitih in ranjenih. Delavci so na to surov napad policajev odgovorili s splošno stavko.
•	e
e
V Franciji hoče vlada vzeti
državnim vslužbencetn pravico do organizacije. Francoski delavci so pripravljeni. Ako vlada zvrši svojo grožnjo, bodo delavci vpri
zori 1 i splošno stavko.
•	•
*
Iz Italije se poroča, da razsaja
v Mesini črna kuga. To je zakrivi la vlada s svojo malomarnostjo.
t- Liberalni listi v ftimu zda, hvalijo papeža, ker je devico Orleansko proglasil svetnici. Seve stbJihcralnim listom ne gre toliko za vero, ampak za denar. 50 tisoč francoskih romarjev je potro šilo nad dva milioua dolarjev > Rimu. smrti i!
Ta-le mirovni kongres v Chieagi.
NAS 1. MAJ.
To pove vse! Denar ne
odprto mogli
imeli kmalu razredno zaveden in
železnico skozi neobtjudene pokrajine. Družba, ki gradi železnico ima izključno pravico, da oskiv_
buje delavce s hrano in streho. NVTorganiziran proletariat zadostuje, da je hrana pokvarjena ; delavci morajo desetkrat toliko plačati za hrano, kot stane kje drugod.
Po dnevu so delavci izpostavljeni žgočim solnčnim žarkom, po
Da so trustjani oderuhi in tatovi na debelo, prizna skoraj vsakdo. Ali le tnalokteri v ti republiki ve, kakšnih sredstev se trustja-
noči pa počivajo na Knjilih ,le- m	P" roparskih na-
ukih, polen jih pa pikajo strupe- >,a'l1,h1n,J .IJu/';sk,! » dr7fvn' žuželke. Ni čudo, ako delavei zakla,i ^judatva »e ie le takrat b.. tol?,, i„	„„ počasi odpirajo uei, kedar dr/.av-
urairajo kar tako. In za vršilo se	. . . .
je. da sta delavec in oael llmria| na ^KMla te tatove postavi pred
radi prenapornega dela. Oba so
zageebki v enoisto gomilo.
To se je zvrsilo 19(H) let po smrti Krista, ki je umrl na križu
in svojo smrtjo odrešil ves svet.
e	e
*
Znani mizurski bandit Cole Younger, kterega so pred kratkem pomilostili v Minnesoti, kjer je presedel 30 let v ječi, bo zdaj potoval po Zdr. drž. in obdržaval predavanja o svojem prejšnem življenju in učil ljudi 44dostojnega" življenja.
Ta strokovnik v napadih na železniške vlake in bančnih ulomih bo gotovo imel povsod obilo poslušalcev, dasiravno je v primeri z druži m i banditi, ki ropajo in kradejo v mejah zakona, še pravi pritlikavec.
Navsezadnje bo pa tega roparskega strokovnjaka kaka cerkvena bratovščina vzela pod svoje okrilje, imela ga bo reklamo kot 4<spreobrjenega grešnika". Morda ga navsezadje proglase tudi svetnikom. I'a saj bi ne bilo prvič, da je zlikovec postal svetnik.
e	e
*
Petnajst tisoč pohabljencev,
vdov inlfrfnCživi v New Yorku. ki lastujejo veljavno . razsodbo proti poulični mestni železniški družbi (New York City Railway Co.). Pustili so svoje zdrave ude pod Železniškim vozovi, ali so pa vsled družbene krivde izgubili svoje reditelje. Sodišča so pri-znala tem siromakom 2 mil iona dolarjev odškodnine, ktere zdaj iztirjati ne morejo, ker je družba bankrotirala.
Proti družbi je bilo vloženih tožb za 60 milionov dolarjev odškodnine. Da družbi ne bo treba plačati odškodnin, je pa bankrotirala . . . v\aj zgleda tako.
Zdaj se skuša opozoriti javmist in kongres na te siromake. Sramota je, (ta se je treba poslužiti te
sodišče.
V Kansas City, Kansas so vele-porotniki obtožili mesarsko tvrd-ko "Cudahy Packing Co.", ki je v mesarskem trustu, radi prikrit-ja in ponevrjenja davka za margarin. Davek za nebarvano umetno maslo je ena četrtinka centa pri funtu; za barvano umetno maslo, ki je podobno pravemu maslu pa deset centov pri funtu.
Cudahy tvrdka je pa v več sto slučajih plačala le eno eetrtinko centa za barvano umetno maslo pri funtu.
Kolikor morejo napraviti profita trusti, toliko ga pobašejo v svoje malhe — krivim ali poštenim potoni. Na to se ne gleda! Če pa pridejo trusti pravici v roke in morajo plačati globo, tedaj pa trusti skrbe, da ljudstvo plača to globo. Produkte podražijo in zopet imajo profit.
SVETOVEN PREGLED.
Misijoner Stefan R. Trowbridge
poroča, da so Mahomedanci po klali v provinci A dani 2—3 tisoč Armencev. V mestu Odana so jih pomorili nad 3 tisoč. Na deželi so noklali skoraj vse možke. V Ada no je pribežalo približno nad 25 tist*č žensk in otrok, ki so brez obleke, jela in strehe.
—	V Merzini je proglašeno obsedno stanje. Reka, ki se izilva morje pri Merzini. je pokrita strupi i Armencev, ktere so pobili fanatični čestilci Mahomeda.
—	V Carigradu so pomorščaki hoteli vprizoriti znova protirevo-iučijo, ttencral Šcfkketpaša je ta pojav reakcije vdlišil takoj v začetki«.
ČRNI NA DELU.
Castro, bivši predsednik Venezuele fc bo naselil na Kanarskih ctokih. On upa, da mu španska vlada ne bo dtlal.i ovir. Castro sploh misli, da bo s Kanarskih oj tokov lahko odpotoval v Venezuelo, da tam vprizori vstanek v
svojo korist.
e	e
♦
Iz Londona se poroča, da so
prijeli v Italiji nekega advokata, ki je pisal vladi, tla obstoji garda, ki ima namen vbiti Rwsevelta, talijanskega kralja in kraljico in angleškega kralja in kraljico. Advokat je izpovedal, da je pisma pietal po naročilu nekega po-licajskega uradnika. Na to jc izjavil načelnik policije v Rimu, da se nekteri uradniki poslužujejo takih sredstev, da avanzirajo hitreje.	^ ♦
e	e
*
V vseh avstrijskih mestih so
Skazknirova Rafaelova (2) zdr(a)žba v New Yorku je dobila nove posnetnače. Topot se oglaša župnik iz Waukegana in s par pohlevnimi ovčicami apeluje v klerikalnih listih na ameriške Slovence, da naj zidajo privatne. farne šole za mladino. V pri digarskem tonu prosi 4'dobre slo venske katoliške liste" v Ameriki kot so 44(jlas Naroda" (!). "Glasnik", 44Amerikanski Slove nee" in 44Slov. Narod" (kaj je pa s elevelandsko Ameriko"t), ila naj na stežaj od pro svoja predala in priporočajo ustanavljenj« privatnih katoliških šol, za ktert se naj v svrhe^ učnih moči — o hozana! — importirajo nune s Kranjskega.
Skoda, da je že minul katoliški čas, ki mu pravijo predpust. Tako v i apeli 'spadajo samo v katoliški pntlpust. Ubogim slovenskim delavcem, kteri s krvavimi žulji zaslužijo tisti« cente, še ni zadosti, da zidajo nepotrebne cerkve in redijo nekoristne pope in njihove kuharice, temveč obesili bi jim radi na vrat še krdelo fanatifaih nun, ktere se naj importirajo s Kranjskega. Ali naj ameriški Slovenci tako napredujejo, da bodo itn port irali gladne nune s Kranjskega in njim izročali v oskrbo svoje otroke T Če bi se kaj takega zgodilo, potem smo pobožni Slovenci res prvi za pobožnimi Tirolei! Ne vrjamemo, da bi bili tudi klerikalni slovenski delavci v Ameriki, ki so se morali zato umakniti z rojhie dežele, ker je propolna gladnih popov, nun in druge požrešne 4'gospode", tsko neumni, da bi te uši importirall tudi semkaj na mojo kožo, da bi jih zrle in glodale do kosti, kakor so jih glodale v starem kraju. —
Kakor vsako leto — odkar obstoji soc. organizacija — tako smo ..... . .,, .... . ,tudi letos slovenski socaijalisti v Drug, narodni ameriški mi- Chieagi praznovali po mogočni rovni kongres se je završ.l zopet Lti majnik Nj gmd v znamenju govoranc in zaključ- vali 8icer tako Hijajm)	naži
nega banketa od stran. amer. bur- hrvatski tovariši, ki so za to slav-zoazije. Na kongresu so govorili ll(Mit najeii Velik<) narodno dvora. razni odličnjak« ./'narodni eko- U kjer ao prirediu drainatičuo
nonii in zaatopmki raznih pol. jgro <<Prvi gvibanj" — in ki so struj ver in držav Mnogo se je kakor nam je znan	u [
kvasilo in žlobudralo o svetovnem IM) jn r,ioralno
miru; naštevalo se je statistike, Slovenski socijalisti smo morali koliko stanejo vojne, koliko pade biti leto8 gkromni; k temu g0 I|M
žrtev v slučaju vojska in koliko tirale pred vsem splošne gospo-bolje bi bilo, če bi se tisti denar, darske razmere, ki še z daleko ni-ki se izda za vse to — porabil za L0 take, kakršne bi bilo želeti Po-humanitarne naprave. Kontno so tega pa je njlfio Kkr01nnt)8t
se sprejele tudi razne resolucije, večala samostojnost, kar je treba ki obsojajo oboroževanje.	upoštevati za dobro lastnost, dok-
Nečemo reči, da ni bilo med te- ler se ne najde konkretnih načr-mi 1.2(H) delegati nobenega, ki bi tov za skupno delo, ki bo odgo-v resnici ne mislil na razoborože- varjalo avtonomnemu razvoju ju-vanje in ki bi v resnici vedel vzro- gosi. socijalistov v Ameriki, kom oboroževanju, toda, pretežna Prvikrat se je zgodilo letos, da veČina kongresa ni bilo drugo, ne- se je socijalistična veselica vršila go hipokritična balast in kome-1 na severni strani; dtislej smo se djanti. Edino odkrito sta go vo- gibali z našimi priredbami vedno rilo o tem preblemu Charles D le na južnozapadni strani, t. j. Thompson, zastopnik socialistic- tam, od koder organizacija sploh ne stranke, in S. Gompers, delegat izhaja. Dobro je torej, da smo A. F. of L., ko sta trdila, da voj- enkrat zašli na Sever in da smo se ska bazini v sistemu kapitalistič- seznanili z ondotnimi rojaki, ne družbe.	Veselica, dasi skromna, je ime-
C. D. Thompson je v pol drugo-Ila vendar dosti zanimavosti in urnem govoru razložil od kod iz- življenja. Najjasneje k temu pri-virajo oboroževanja. Povedal je, ča brezdvomno 44c^sh", ki je prida vojske provzročajo le kapitali- šel notri pri bari in ki je štel o-sti, s svojimi trgi, in ne delavstvo, krog $50. Poleg tega se je proda-ktero naobratno — zlasti v parla- lo za M rdečih cvetk in blizu za mentih evropskih držav, kjer ima toliko vstopnic; tako, da bo čiste-delavstvo svoje močno zastopstvo ga dobička okrog $40. Ootovo je, — direktno pobija vojaške napra- da bi uspeli v gmotnem oziru bo-ve in čestokrat onemogočuje voj- 1 je, če bi priredili veselico na južne. C. I). Tompson je namreč go- ni strani; po drugi strani bi si pa voril k stališča začrtanega progra- ne bili nič na boljem, ker bi oni
ma: "Internacional st)cialism as a peace force". (Metlnarodni soci jalisem kot mirovna sila.)
Isti govornik je tudi v sarka stičnih besedah označil amer. ju
izdatki presegali še enkrat toli-liko, kot smo jih imeli na severni strani.
Vsekakor smo torej lahko zadovoljni s severno stranjo in vc-
stično upravo, ter ožigoasil živoUelico samo. sodjniska postopanja napram de- Formalen program veliee se je lavstvu, ktero je v sramoto cele- pričel ob uri. Sodr. Jože Za-mu civiliziranemu svetu. "Ni- vertnik je nato v daljšem govoru kjer" — pravil govornik — 4,bi razobložil pomen majske slavno-se kaj tako samooblastnega ne st»» za njim je pa deklamiral Jože moglo pripetiti delavskim organi -Zavertnik ml. vizijo: "Prišel bo zacijam, ko v tej deželi, ktero . . ." Ker ni bilo druzih izva-smatrajo razni ooortunisti za de- jalnih točk na programu, se je od-želo svobodnih mož."	Iprla prosta zabava in ples, ki je
Poleg Toinpsona in Gompersa. I trftjal do 3 ure zj»lr»j- Kakor je je še odkrito povedal "mirovni- blla veselica skromna, so ce »o-čarjem" na banketu bridko resni-M™*" in	občinstvo s sever-
co, — ki je ironizirala cel kon- ne strani vendar dobro zabayali gres, — zlasti so te besede zadele in zJutraj	z zadovoljstvom
v črno, ker jih je izrekel amer. pa- vsa^ trijot in vojak — general Grant. rPaj™o. da bomo prihodnji 1.
Toast master banketa je namreč ma j"ik Praznovali z večjim gmot-povabil Granta, če nima on kaj nim in m^Hlnim vspehom — in pripomniti k mirovni konferenci. to> P° motnosti v vzajemnosti Nato je Grant vstal in pričeli |z (18ta,imi jugoslov. tovariši. —č.
"Menim, da sem edini vojak tukaj med vami in vsled tega neču-	_
ven cksemplar ;toda jaz se zelo I	MED ZVEZDAMI,
zanimam za mir, sosebno ker vem,
da je prav moj iK.klic, delati mir., T()nc Sojar žiyj y dobi .
Celo vojaško n»inje sloni .n ae ni,„ „n tedeD je pojasnpval v nanaša zgolj na ustvarjanje načr- Npw Yorku „ (pdcn y Jolietu
i/iZiw rnlVLT'L	poi»*ni!om z Jolieta
V državniki in vase Ijqdttvo najdfmo tudi p„hva)o 0 enor(flf.
nI v pr0VW04ate V0Jske nem nastopu kralja Nemaniča,
N*JI;rV0 *ew","rt,J71. ""'' proti socijalistom na neki konven-neapurazumIjenja knpč.jakih m- ciji v Pittsl)urgu _ To, t iko.
^•hov - med sehojno senčenje. (U je , d„ ne ve u t jo,jet.
k, se zanew v maao Nato pmre-l	kra,ja s|avni T(>d kt(,ri
duje o državn.k.; m če ao obe pr.- |(j ,„„ brej,,lvomno ZH nj„^vo ju.
zadet, sil, enako ,„oc,„, pnde do naitvo ^ y afriškjh H(f)lz(,J,h.
kompromisa; ce pa j. ena alabe- kj(,r „e mndj Rpda _ kHkp.
ja. se konca navadno tako, da u-|Ra flptm,fra ..Tpdy lmulkev.a..
Ta možak je baje v Jolietu že
vae aocijaliate pohrastal.
Do seilaj smo mislili, da ekziati-v zgoaovini, a» »o vojaki I raj0 8emtertje ,p kakj f|lff„n.
(»lih mir. „1, da so okli provzro- frpwwji ^ ,,„ ,„,,,„ dil ~ ,,,
>«1 i močneji slabejega in potem se pokliče vojaštvo, da naredi —I mir. V zadnjih 300 letih se nikjer[ ne čita v zgodovini, da so vojaki
čili vojsko.
Po mojem mnenju, so v današnjih dneh najholji porok za vzdrževanje mini 12-palčni topovi, kar vsekakor več značijo kakor rse prazne govorance pri lepih in >olno obloženih mizah." Tableau!
Gen. Grant, kot tipus amer. vojaka je dobro zadel s avojo pšico v amer. kapitalizem, pa naj je to storil vedoma, ali nevedoma.
Drugi "narodni" mirovni kongres ni bil torej nič druzega, nego del velikih buržoaznih komedij.
svetu Brrrr!
tudi socijalistenfressrji.
Da resnica se izda, vleči treba dva zvona: New York—Joliet.
Listnica uredništva.
Narodni List, N. Y.: 44Copy" prejeli; ampak naš list ni sredstvo, ki bi bilo narazpolago za take reči. ki diše po trgovski konkurenci.
J. Šolar, Seattle, Wash.: Prihodnjič I — Pozdravi
t
P EOIIIAEK O
V organizacijo!
Delavci, družite se v socialistične klube!
T« noj spis j« namenjen sodrugom, ki »o le kolikor toliko seznsnjeni e socializmom, in kteri na ta ali oni način te podpirajo nate gibanje, a v organizaciji fte niso. - V prvi vrati je pa nsmeujen sodrugoui v onih nsselbi* nah, kjer fte sploh ni socislističnega kluba. Moja iskrena želja je 7- kakor je ftelja vsakega resničnega socialista— da bi aodrogi te vrstice ne samo prestali, temveč ae tudi po njih ravnali; da ne bi gojili za utvar aamo golih simpatij, tem vet* v reiinici nekaj storili; da bi vstopili, in aeboj pripeljali tudi druge, nezavedne
V ORGANIZACIJO!
Zadnji #aa je opažati, ne aamo v nafti »love nek i socialistični organizaciji* tc.uiv«v tudi v. angleftki stranki vidno reakcijo; nekaka zakrknjenost in mrtvilo »e je pojavilo v naftih vrstah. Ne vem, ali je to posledic* zadnjih, nepovoljno izpadlih generalnih volitev, ali je pa le naravna bolezen, negacija napredka, ktero zopet o-zdravi lan. Kno je |m resnično: hiranje in premalo napredka v stranki je pripisovati nedelavnosti in mlačnosti oni sodrugov, ki so faktorji gibanja, ki vodijo gibanje. Tako ne sme vel iti! Brez organizacije je napredek socializma nemogoč. Kaj nam pomaga stotisoče, milione socialističnih glasov, če pa ni od zadaj organizacije, ki vzdržuje in množi glasove! Kaj nam pomaga stotisoče somiftljenikov, kteri so pa aocialiati samo v srcu, kteri samo sim|»atizirajo s stranko, kteri samo ploskajo našim govornikom, kteri iz trotoarja samo — pozdravljajo mimo korakajoče sodruge — a na delu Jih ni nikjer. Organize cija je temelj vsemu gibanju delavstva, bodiai v politiki ali gospodarstvu. Organizacija je tista armada, po kteri se meri razredna zavednost in politična ali goapodarska moč delavstva, kakor se po vojaftkih armadah na suhem in mokrem meri moč te ali one države. Organizacija je živo telo socializma; in kolikor večje in krepkejfte je to telo, čim bolj bo raslo, tem prej pade nal nasprotnik kapitalizem in tem prej se eocializira človeška družba. Bur-žoazne stranke in kapitalizem sploh računa le z organize . cijo. Poglejte, kako so organizirane nam nasprotne sile. Kapitalistični razred po celem svetu se di*uli v države, cerkve, truste itd. Zakaj imajo kapitalisti toliko močf Zato, ker so vsi do zadnjega organizirani. Proletariat, delavec je pa v ogromni večini prepuftČen le sam sebi, zato je tudi brez moči in samo v izkoriščanje prvim.
Soctaliatična stranka v Združenih državah je imela pri zadnjih generalnih volitvah 420.000 glasov; aktivnih članov v stranki je pa komaj nekaj nad 40.000. Ako bi stranka imela 420.000 članov, bi gotovo bilo čez dva mi liona glasov, kar bi pomenilo že dober kos rtu age. Drug primer: V Združenih državah je najmanj 20 milionov delavcev vseh strok; organiziranih v strokovne unije je pa komaj, če se ne motim, krog 2 miliona. Pomislite, če bi bilo vseh teh 20 milionov mezdnih sužnjev organiziranih! Kapitalisti bi se morali akriti pred tako ogromno silo, in nič več bi ne igrali komedij v podobi krize, eni žavanja plač, sodni jskih persekucij, 41 blacklist a" itd.
ZATO PREDVSEM V ORGANIZACIJO!
Kjer že vsled krutih raznur ne more vznikniti in obstati strokovna organizacija, unija, porodi naj se vsaj politična, socialistična. Socialistična organizacija je delavstvu ravno tako potrebna, kakor ribi voda. Temeljne vzroke sem že' navedel, zakaj. V organizaciji pa ni sa mo politična moč, temveč tudi
IZOBRAZBA,	»
kakršno zahteva sedanji napredni čas. Delavec, ki je pripravljen, boriti se za svojo politično in gospodarsko neodvisnost, mora prej poznati vzrok, pomen in eilj svojega boja, mora kolikortoli poznati eocialni sistem in razvoj kakrften jt v resnici, in predvsem mora znati, kje je Ahilova peta njsgovsga nasprotnika. Kaj ti pomaga, če se fte tako priduftujeft, da si socialist, ako ti pa jezuitski nasprotnik, s kterim se podaft v debato, takoj zapre sapo. Vsak socialist mora znati, kako dokazati svoje tvrditve, in, če že ne prepričati, pa saj pobiti nasprotnika. Delavec mora torej čitati svojo, delavsko literaturo: socialistične časopise, knjige in brofture. In najlepfto priliko, izobraziti se v tem smislu, ima vsak delavec v organizaciji, v dobrem socialističnem klubu, kteri mora imeti sa svoje člane primerno knjižnico ln nafte časopise na raspolago. Dalje je kolikortoli prilika tudi na klubovnih rednih sejah in 'političnih sestankih, kj »r se stvarno govori in debatira.
Pomnite: bres isobrssbe ni napredka; vsak socialist mora pridno čitati ln čitati in zopet čitati socialistično časopise, knjige in brofture. Rasuntegs pa fte spise kulturnih naprednj akov (svobodomlslecev).
Dslje je v organizaciji
RAZREDNA ZAVEST.
Delavec, ki vstopi v socialistično organizacijo, mora poznati svoje staliftče in staliftče svojih tlačiteljev. Znati mora, da je vesoljna človeška družba ekonomski razdelje na samo v dva razreda: razred kapitalistov in razred pro-letarcev, delodajalcev in delavcev, nedelavnih požeruhov in proizvajalcev, izkoriftčevalcev in izkoriščanih. Mi smo med zadnjimi. Človeško družbo je tako razdvojil kapitalistični družabni sistem ali red, ki je pa le pognanek preftnjega fevdalnega in starega teleanosužnjiftkega sistema. Socializem hoče odpraviti razrede in gospodarsko zjednačiti vse ljudi v eno samo družino, kjer ne »me biti gos pod s rje v ne hlapcev. Delavec, kteri ceni svoj stan in stoji na tem stališču, je razredno zaveden, kdor pa trdi nasprotno, n. pr. da ne bo nikdar drugače in da je po 1,4 božji volji" na vse večne čase tako odločeno, se moti.
Poleg razredne zavesti goji organizacija tudi
BRAT8KO SOLIDARNOST IN LJUBEZEN
do delavcev brez razlike na narodnoat, jezik ali vero. Med nezavednimi delavci so mržnje na dnevnem redu. Slovenski delavec ne more trpeti hrvatskega, ali italijanskega, ali finskega, sli nemftkega delavca in zopet o-bfatno. V drugem slučaju se spet ne morejo trpeti katoliški, pravoslavni, mohamedanski ali brezverski delavci »red seboj. To je grda napaka! Delavec mora vedeti, da J« predvsem delavec, potem ftele Slovenec, katoličan in kaj fte vse. Kapitalizem izkorišča enako vse delavce, pa naj bodo Slovenci, Italijani ali Turki! Izkoriftčanje je mednarodno, kakor je kapitalizem mednaroden. Zakaj se pa kapitalisti vseh narodnosti in ver tsko lepo razu-mejo med sabo t Zaksj je rimski papež tsk prijatdj predsednike Tsfta, dssi slednji nI katoličan! In slovenski kspitslisti — tudi v Ameriki jih imamo nekaj — izkoriščajo ravno tako slovenskega delavca, kakor ameriftki kapitalisti. Kaj druži kapitalistef Kapital. Zakajt Da lažje izkoriščajo delavca. Isto vpraftanje in odgovor velja tudi za delavca: Kaj naj druži delavca! Delo. Zakajt Da postanejo gospodarji svoj« dola. Ako pa hočejo kaj
doseči, morejo so delavci dr uliti mednarodno, kakor jo mednaroden proletariat in mezdni sistem; druiiti se in solidarni morajo biti delavci, ne pa črtiti drug drugega.
Socialistična organizacija neguje najlepfto solidarnost in ljubezen med delavci. Socialistu je vsak delavec saj-prvo delavec, brat, človek; po drugem ga ne vpraša. I a kjerkoli je v večjam številu delavstvo socislistično, tam tudi ni nsrodnostnih in verskih prepirov.
ČAS JE ZREL.
Nekteri somišljeniki mislejo, da je š« "prezgodaj", ali da fte 14ni čas zato", da bi ustanovili socialistični klub v svoji nsselbiui. Izgovarjajo se tudi, da je me 1 njimi preveč nasprotnikov. Taki izgovori so piftkavi. Kdor tako iniali, bo prej umrl predno ustanovi klub, čeprav doživi Metuzalemovo starost.
Čas Ja arelt Družabna vzgoja danes fte ne rodi socialistov, ne nastajajo kar sami od sebe, vendar .pogoji delavskih rasmer mam jamčijo za socialiste. Socialiste je treba danes fte narediti, t. j. o tot i jih je treba is bur-ftoaznih strauk, ali pa vzgojiti iz lastne družine. Dober aodrug vedno lahko izkoristi krajevne delavske ali politične razmere in okolnostl in množi socialiste. Strah pred nasprotniki je tudi prazen. Zaveden delavec ne sme kloniti pred zaničevanjem in blatenjem od strani neza vednežev, zagrizenih politikantov stare šole in verwkih fanatikov. Svobode političnih organizacij v Ameriki aploh ne ssue nihče ovirati. In slednjič: organizirajte de lavce, ki ao neodvisni, in se jim ni treba bati, da jim so cializem 44pokvari" kak business.
Kavno sedaj je čas ugoden, kakor fte ni bil. Samo aačeti Jo treba, začeti! Premagajte začetek, in pridobili ate vsot
Toliko, kakšen pomen ima in zakaj mora biti socialistična organizacija.
Priča slovenske veje socializma v Ameriki ni še noben Časopis, nobena posamezna oseba, — pač pa čvrsta organizacija.
KAKO ORGANIZIRATI KLUB?
Somišljenik ali somišljeniki v naselbini, kjer še ni slovenskega aocialističnega kluba, naj nemudoma pišejo glavnemu tajniku Slovenske Socialistične Orgsnizacije v Chicago za pravila in karte vstopnice. Tajnikov naslov je v glasilu organizacije 44 ProletsrcuV' Ko ima aodrug, ki vodi stvar, pravila v rokah, skliče naj ustanovni shod. Skliče naj osebno ali z dopisnicami vse one rojake, za ktere ve, da so kolikor toliko naprednega duha. Najbolje pa je, če vodi akcijo več somišljenikov in jrh je volja kaj žrtvovati, da se skliče jsvni shod s plakati, na kte rega se naj povabijo vsi slovenski delavci dotične naselbine. Nsjbolji čas za tak shod je nedelja. Če upajo sk| catelji na veliko vdeležbo, najamejo naj dvorano; v na sprotnem slučaju pa zadostuje kak privatni prostor.
Sklicatelji se pa morajo za tak abod dobro pripraviti. Kajti sačetek je, od kterega je odvisno vse. Glavni ali edini govornik si mora sestaviti primeren govor, s kterim, ko otvori shod in pozdravi navzoče, pove kolikor mogoče jasno in stvarno, kaj je namen današnjemu shodu in kako je potrebno, da se ustanovi socialistični klub. Govornik mora tudi vsak stavek, ki ga pove, dobro vtemeljiti, a pripravljen naj bo tudi na vsako vprašanje kakega nasprotnika socializma, ki morda pride na shod le z namenom, da bi razdrl stvar. Govori naj aploh po domače, tako da ga vsakdo razume. V tem slučaju si lahko pomaga s kakim primernim člankom iz socialističnega časopisa ali knjige. Predvsem pa mora odkrito povedati; zakaj se gre, da se gre za ustanovitev politične organizacije, da ne bo kteri član še dolgo potem mislil, da je pri kakem podpo-nem društvu.
Govornik ali kdo .drugi potem čita pravila Slovenske Socialistične Organizacije, točko za točko s primerno raz lago, na kar zadobijo poslušalci šele pravi pojm o naši organizaciji. Zatem slede govori, debate ali slučajni ugovori iz med navzočih. Sklicatelj mora paziti, da toč*o pojasni veako vprašanje in prepreči mdrbitni nesporazum ali prepir. Ko je s tem dnevni red končan, naj sklica teljstvo začne vpisovati nove člane. Ako Je na shodu le šest oseb, bodisi moški ali ženske, ki so pripravljene sa v organizacijo, Je a tem klnb ustanovljen.
Novi klub si takoj nsto izvoli odbor in sicer tsjnika, ki je obenem blagajnik, zapisnikarja, organizatorja in dva nadzornika. Predsednika ni treba; pri socialistični stranki sploh nimamo predsednikov. Začasnega predsednika ali predsedatelja, ki vodi le seje, si voJi klub aa vsaki seji izmed članov. Novoizvoljeni odbor naj potmi posluje, kakor pravijo pravila. Predvsem naj takoj spo roči ustanovitev novega kluba osrednjemu tajniku v Chicago, kteri preskrbi klub s potrebnimi tiskoinami. Karte vstopnice nsj izpiše tsjnik in podpišejo novi člani, kteri so plačali pristopnino, takoj na ustanovnem shodu. Karte se nato pošlejo z obvestilom v Chicago.
Dobro je tudi, da se sklicatelji ustanovnih shodov preskrbe z večjim številom izvodov 44ProJetarca" ali kakih socialističnih tiskovin — na zahtevo preskrbi to centrala v Chicagu — ktere se potem razdeli med navzoče.
GIBANJE V KLUBIH.
Nikakor pa ni še vse doseženo ssmo s tem, ds se je ustanovil klub. Za klube, kteri se potem ne brigajo več za svoj delokrog, in mirno spijo spanje pravičnega, bi bilo bolje, da jih nikdar ni.
Novi klub mora takoj v življenje, na delo ca socia lizem! Tajnik naj skrbi, da se vrše redne klubove seje vsaj dvakrat na mesec; najlwlje je, da se od začetka vsaj en mesec vrše seje vsak teden. Nadalje mora skr beti tajnik, da vsi sodrugi redno obiskujejo seje; Alan, ki bez tehtnega vzroka izoetaja od sej, ni dosti vreden. Zato naj tajnik vabi sodruge n« seje z dopisnicami. Tajnik naj tudi gleda, da vsak sodrug točno plačuje mesečne prispevke.
Organizator ima drugo važno nalogo; skrbeti mora, da klub napreduje s fttevilom članov. Vedno in vedno mora gledati, da kje vlovi novega sodruga in ga pridobi za organizacijo. Na tajniku in organizatorju je torej vse ležeče. Sploh pa mora ves odbor in vsak član kluba delati za stvar. V klubu ima biti pravlčnoat ln poštenost. Kjer koli se dobi sodrug, ki skuša klub preveriti, ali škoditi na drug način (glej pravila) organizaciji, je dolžnost sodrugov, da ga nemudoma bsenejo iz klube in organizacije.
To pa še ni vse.
Vsak klub, ko ima že nekaj v blagajni, naj ustanovi za svoje člane socialistično knjlinlco ali čitalnico. Na bavl si naj tudi potrebne revije in časopise. Centrala v Chicagu rada preskrbi primerne knjige in brošure. V čitalnici imajo sodrugi svoje zatočišče, kjer se shajajo in s čitanjem bistrijo um. Zato je čitalnica neobhodno potrebna vsakemu socislističnemu klubu. Klub nsj bo za loften tudi z nsšim časopisjem. Tajnik in organizator se morata potruditi, da je vsak član naročen vsaj na "Pro letarca", da to v čitalnici tudi socialistični listi iz stare domovine, kterih je še precej, in da imajo angleščine zmožni sodrugi vsaj "Appeal to Reason", ki je v Ame riki najbolji list zs propagando socializma. Jako pripo roiljivo jo tudi, da il klub omisli vaaj enkrat v mesecu
BO ali 100 isti sov 4 4 Prolotarca", ktere naj za propagando razdeli med druge rojake.
V klubih se da včvrstiti življenje in delo tudi še na druge načine. Klub naj goji umetno petje, dramatiko
ali telovadbo, če so ns razpolago sredstva in talenti. To služi v razvedrilo in izobrazbo is priklepa sodruge s toliko večjo vnemo ns klub.
Seje morejo biti živahne, delavne. Zmirom naj se pretressjo pametni načrti in predlogi za agitacijo in pro pagando, Sodrugi naj pazno zasledujejo važna politična vprašanja, delavsko gibanje, zlasti pa krajevne razmere, ki vplivajo ua delavce.
Vaaj vsake tri mesece naj klub priredi javni politični »hod ali zabavo; poleti |m piknik. Na teh shodih in veselicah naj se predvsem obdelujejo delavska vprašanja iz razrednega stališča. Na nobenem shodu, veselici in nikjer v Javnosti ne ame klub astajitl svojega značaja, vselej mora odprto agitiratl aa aoclallaem ln organizacijo.
Sodrugi naj skrbijo, da orgauizirajo tudi ženske. Razredno zavedne ženske v mnogih slučajih bolje agiti-rajo kot moški, kar dokazujejo socialistinje rsznih narodnosti — tudi slovenske — v Ohicagu in drugih mestih (n. pr. Mother Joues). Kjer se še ne da organizirati samostojen šenski klub, naj pristopijo žene in dekleta k moškemu klubu. Oženjeni sodrugi naj predvsem vpišejo svoje soproge v klub; drugi svoje sestre itd. Sploh mora pravi socialist biti socialist tudi doma, v krogu svoje družine, ne pa samo zunaj, v gostilni, na veselki ali na klubov i seji. Sveta naloga aoclaliatov Je, Ida vzgojijo tudi svoje druline, slasti otroke v popolnoma socialističnem duhu. Proletsriat se mora reformirati v smislu svobodne in resnične izobrazbe in pripravljati za nov svetovni nazor in družabni red, ki pride za nami tako gotovo, kakor pride za zimo spomlad. To je glavno in bolj potrebno kot pa lov na glasove pri nezavednih vo-lilcih. Vsak socialist naj torej začne najprvo sam pri sebi, doma. Ako pripuščajo denarna sredstva in učne sile, naj ustanovi klub tudi večerno ali nedeljsko šolo za mladino v starosti od 10 do 15 let. To je največje vaŽ nosti! Socializem in vse delo je odvisno od generacije,
ki pride sa nami: naših otrok. Danes še nimamo
aoclaliatov, naši otroci bodo pa lahko ponosni, da Jani socialisti! NE ZANEMARJAJTE OTROKI
sodrugi, kteri v gostilni ali na seji na vae grlo
na eociaiizem, njihove žene in odraščeni otroci majo niti najmanjega pojma o socializmu, da, še cerkvah lazijo, in žena ae joka krog farjev. Mi tudi pravi, da za ženske ni socializem in da otroci v cerkev! To Je neodpustna napaka I Tako delo je 1 tranje žensk za nekaj nižjega, za nemislečo stvar sužnjo! Tako postopa dauašnja družabna vzgoja, pira ženo v kuhinjo kakor v kuruik in ji ne privoftttj mrvice znanja. Socializem pa pripozna enake za moža in ženo. Umska, gospodaraka in politična boda sa vse! To naj imajo mlačni sodrugi 'l.»hro< očmi. SjMMnnejo naj »e le na svojo pretekloMt, na 1 hinavsko vzgojo; in takovo vzgojo naj privoščijo svojim ljubljenim otrokom!
Takšno bodi življenje, delo iu smoter orgauiah slovenskih socialistov v Ameriki.
Vspeh je samo v delu.
Zapomnite si sodrugi:
6e tako lepo izgovorjena ali zapisana besed^ socialistični snak na prsih, niti rdeča kravata, niti • zastava, niti prepevanje marseljece nI le dokaa, da 1 dobri eoclallstl in da napredujemo.
Dokaa je predvsem čvrsta in vedno naraščajoči, ganlaaclja.
Delajte, delajte, delajte za stvark
Klubi, ki hirate in spite, vzdramite se! Prerodi!« in začnite novo življenje, prepojeno z duhom dela ia predka.
Novi klubi na dan! Nič ne čakajte, somišljeniki čaa je zrel! Zdaj »e mora začeti!
Dolgo je že mrtev največji sociolog XIX. stok Karl Marks, toda njegove zlate beeede še živijo ii veljajo zatiranemu proletariate Sirom zemlje:
Delavci vseh detel, združite se! Izgubiti nimalii česar kakor verige, pridobite pa lahko celi svet.
IVAN MOLBI
»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦a «•«»»»♦♦♦»♦♦
►
S'tran Kja
Slovenska socialistična organizacija v Ameriki.
a sedežem v Chicagu, HL
Glavni tajnik: John Petrič, 2914 W. 31st St.
Vsa poročila in dopisi, tičoči se so eialiatične strsnke ali posameznih klubov nsj se poftiljajo na gorenji n s slov glavnega tajnika.
IMENIK
aocialiatičnlh klubov, apadajočih k Slovenski socialistični organlsacijl: Slovenski socialistični klub ftt. 1. v Chicagu, IU Tsjnik: Frank Podlipec, 386 Grand Ave. Seja vsako četrto so boto v mesecu pri Pr. Mladiču, 587 80. Centre Ave.
Slovenski socialistični klub ftt. 2, Glencoe, O. Tajnik: Ivan Kravanj^ Box 101. Seja vsako zadnjo soboto v mesecu v prostorih sodr. L Krsvsnje.
Slovenski socialistični klub ftt. S, Conemaugh, Pa. Tajnik: Štefan Zabric, Bo* 305.
Slovenski socialistični klub ftt. 4, La Salle, 111. Tajnik: Valentin Potisek, 1231 Main St. Redni seji 1. in 3. ne deljo v mesecu. 3. nedelja je plačljiva za ssesment.
Slovenski socialistični klnb ftt. 6, Claridge, Pa. Tajnik: John Bati*.
Slovenski socialistični klub ftt. 6, Cumberland, Wyo. Tajnik: John Bah čič, Box 33.
Slovenski socialistični klub ftt. 7, Murray, Utah. Tajnik: Edvard Hoff man.
Slovenski socialistični klnb It 8, Roslyn, Wash. Tsjnik: John Makauc. Slovenski Ženski socialistični klub
1	"Proletarka" It. », Chicago, 111. Taj-nles: Mary Grilec. Seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Pr. Mladiča, 587 8Š. Centre Ave.
Slovenski aoclslistlčni klnb It. 10 Anrora, m. Tajnik: Frank Praprotnik 3eja vsako 3. nedeljo v mesecu v pro »torih sodr. Jože Kolenca, 586 N. Broad way 81.
Slovenski aociallatičnl klnb 44Zma ga" ftt. 11, Cumberland, Camp No. 2, Wyo. Tajnik: J. L. Pagan. Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v finski dvorani.
Slovenski aociallatičnl klub "Prole tarec" ftt. 12, Glencoe, Wyo. Tajnik. (Prank Čeligaj.
Slovenski aoclslistlčni klub *4Rdsčl prapor" »t. 13, Ely, Minn. Tajnik John Pul, Box 55.
Slovenski aociallatičnl klub It. 14, Calumet, Mich. Tajnik: Jos. Ko«evar,
2	Thorn St. (Tamarack).
Slovenakl socialistični klnb št 15, Waukegan, I1L Tajnik: Ivan Gantar, 706 Msrket 8t.
Slov. aoc. klub »t 16 v Colllnwood,
0. Tajnik: Alois Kotnik, 6321 Arcade 8t., Colllnwood, O.
Rabite premog?
Rabite drva?
Ali se selite?
To vam najboljfte in najhiti preakrbi
Frank Udov)
EKSPRESMAN
539 W. 18th str«
CHICAGO, ILL.
Prevaža pohištvo, premog, drva in drugo. Oglasite ae pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
Nova knjižica 14 POSTAVA O NATURALIZACIJI IN LAHKO
UMLJIVO RAZKLADANJE, KA KO POSTATI DRŽAVLJANOM
je pravkar izšla v slovenskem jeziku. Stane samo 10c in se jo naroči na National Office of Socialist Party, 180 Washington St., Chicago, HI.
Delavci — tovariši! Zavedajte »e, da je edino "Proletarec" tisti list, kterega pišejo in vodijo de-llavci ZA DELAVCE! Pridobite mu torsj novih naročnikov, da bo čimprej zečel izhajati na 8 straneh. Na delo torej I
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na proda,
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago.
Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
Aka hočeš dobro naravno vino piti, oglaai ae pri
JOS. BERNARD-l
620 Blue Island Avenue
Telefon Canal 8421	CHICAGO
Pri njemu dobiš najbolja kalifornij-aka in importirana vina.
I. STRAUB
URAR
336 W. I8th St,
Chicago, m
Ima večjo zalogo ur, veri lie, prsta nov in drugih dragotia. Izvrluje tu d vsakovrstna popravila v tej stroki p. zelo nizki ceni.
Obiščite gat
Drultvene regalie, kape, prokoramnlca, bandera Itd.
za slovenska društva najbolje preskrbi
Emil Bachmati
.Chicago, ni
580 So. Centre Ave.
Najbolje in naje neje obuvalo kupite pri
jUit Klufatu
631 Blue Island* A v
CHICAGO.
Sprejema t ud po pravila.
MODNO OBUČO
za moške, ženske in otroke dobiš vedno po najnižjih cenah pri
Kapper's
Največja trgovina z ob(ičo na zapadni ■trani,
cor. West 18th * Wood Sts., Chicago, IU.
Dr. W. C. Ohlendorf, M.
Zdravnik aa notranje bolezni ln ranocelnlk.
fr lravniftka preiekava brezplaČL. čati je le zda vila. 647 ln 649 Blua j Ave. Chicago. Za dne uro: Od 1 po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chk živeči bolniki naj pifteJo s Lot ©nek
Domača oštarija.
Podpisani naznanjam, da točim turno domače vino in dobro pivo. Na razpolago imam tudi prosti
DVORANO
za veselice, za svatbe in seje. Za obilen obisk ae priporoča
FRANC ČEH,
568 So. Centre Ave.

Halo, Johnyl
Kje si pa bil včeraj? Saj vel kj«, kjer je nsjveč zabave. Ali še uei da je največ zabave v GOSTILNL
Johti Količek
590 So. Centre Ave.. Chicifi.
Jože Sabath
advokat ln pravni zaatopnik v I aklh ln ci vinih zadevah.
Pilite alovenski t 162S 1638 Unity Buildiag 79 Dearborn 8t,	Chi
Res. 5155 Prairie Ara. Phone Drexel 727L
Leopold Saltli
ODVETNIK
v kazenskih in eivilalh sadi
Auto Phone 6065.
Office Phone Ms in 3065 Residence Phono Irwiag URAD: 27 METROPOLITAN
Severozap. ogel Randolph In La Balls ulice Stanovanja: 1217 Sheridan Ro*4.
Pristno domače
CATAWBA ...........70—75c
BELO VINO...............60«
RDEČE VINO..............50c
RDEČE STARO VINO.....40e
RMENO VINO.............55«
Posod s prosts. Te cene velj, . emslcem od 50 galonov naprej: tot 50 galonov se ne pošilja. Via« »Ujam proti predplačilu ali po 0L po vsi Ameriki.
Prlporočsm as rojskom tudi zs moje leno urejeme gostilne z Izbi pijačami In a vedno pripravljeni! stim prigrizkom.
Zs dobro la točno postrežhs, tudi sa pristnost vins jsmčim.
JOSIP ZALOKAR 99 EiHll Rtil N. E., Cli'ilut
P ROLE T ARE O
JA O KRIZAH.
desetimi leti so je če-razgovarjalo v evropej-liitičnrfi krogih, je li p teorija prava, v kteri ,da morajo v kapitalist nastati gospodarske gotovih dobah. Dobri ča-^Jjt 8t> vplivali na inis-jterih aodrugov tako, da li, da so t^asi za gospodar-minoli zk vedno. Rav-trdovratno so nekteri po ttfni vstaji z leta 1871 tr-je doba za revolucije mi-revolucija je pa d<>-iprotno.
Itetieno gospodarstvo je leta 1901 dokazalo dvakrat j, da so zagovorniki Mark-HtCtfije o gospodarskih krili v črno. Sredi dizku-'» teoriji gospodarskih kriz, la gospodarska kriza leta ▼ Nemčiji. Sedem let kas-ipno pa doživeli gospodarsko ki je pričela v Ameriki, po cvetu. O ti krizi se trdi, da V resnici jo pa delavci ines občutijo povsod, ta kriza ni nič druzega ite kapitalizma.
ilistični način proizvajati podjetnika, da mora poti svoj kapital, ker v kon-lem boju le večji kapital obdrži pridobljene posto-Povečanju kapitala sledi da se večji del kapitala k v strojih. Raditega se krči delavcev v takih podjet-kterih se rabijo stroji z
tem je kapital ustvaril pre-k delavne moči, nepotreb-vskih rok, delavsko rezer-, ktero rabi, ako je i trg zelo ugoden za raz-itrsnje produktov, ali pa če se xa pridelke novi trgi. i dobri časi ne trajajo dol-lu ponehajo prihajati no-nsrocila in kriza ee prične, utal posadi rezervno armado Mpotrebne delavce na cesto, ne tvorijo eniinisti delavci reservno armado. Vsak de-ki ne dela vua čas v tednu * sploh ne dela, je v rezervni vtki armadi, kapital bi bilo slabo, ako bi
laL Jk t ! " ' ■ •	«•'
wo rezervne armade, ne z o-s na to, da podjetniki laglje ijo plače, ako na stotine gla-delavcev prosi dela pred miškini i vrati pod naj bolj ce-i pogoji. Ampak kapitali-»trebujejo rezervno armado onkurenčne boje, da lahko iiajo ali pa znižajo produktiv-aoč, kakor to zahtevajo go-artke okolščine. Is je res žalostna uloga, ka-no igrajo podjetniki v gospo-Mn razvoju. Ako damo "re-lja naroda" — podjetnika na iioo reaeto, tedaj vidimo brez izkoriičevalca, ki vrže je "otroke" na cesto, ako ni-od njih profita.
aravno je, da bi morali po-uiki ob času brezposelnosti eti za rezervno armado, ker jo le podjetniki dobiček od
i od tega urno danes še daleč, tbno v Ameriki, kjer delavci iko spijo, kot polhi po zimi. kola lomi. In sila bo naučila ameriške delavce, da bodo m misliti o vzrokih gospo-»kih kriz, da se bodo vdeležili sa odstranitev in zrusenje italiatičnega gospodarskega Ali prečenj bo zarja pro-to temo, bomo doživeli še »ikteri vroč boj med delom in fctlom. Vzlic temu naj stori kdo avojo dolžnost, obirajmo povsod s pota kamejo kterem hodijo duševni sle-; ie slepci ne vidijo kamenja, *idijo pg <>tr<>ei.
SLOVENCI IN SLOVENKE V O EE A TEK NEW YORKU POZOR!
da
;°n<la je povrnil svoj list, ■fctl več prostora /h zabavlja > blatenje in opravljanje. V Aliki je zasedaj posvetil 6
rokovnjaškemu "Štofu".
• * soglasju rokovnjaške 'avo-
no
ko-
Vse
Listu y podporo:
loveka nikar. . . štirje rojaki hi«agi; #2.00. Nabrano na ve-dr. Naprej št. 5 Cleveland, WM — Vsem iskrena žabi
'Odpirajte socialistično teso-h! Naročaju, čitajte In Urita joletarra'1 Priporočajte hrrat-i delavcem 'Radnlčko Stražo*.
Slovensko pevsko društvo Domovina Vas vabi v nedeljo 16. maja 1909 k svojemu ustanovnemu kon certu s plesom!
Koncertni vspored:
1.)	Jadransko morje (Anton Hajdrih) poje moški zbor Domovi ne.
2.)	Žarki jutranje zarje (Dra-gutin Ilruza) udarja tamburaškr zbor Ilirije.
3.)	Luna siju (Anton Hajd-rich) quartet, pojejo gospodje Filack, Zlatič, Vogrič, Adamič.
4.)	Pomladni glasi, igrata v du-etu na glasovir gospica Mirni Rems in gospod J. Rerns ml.
5.)	Ujetega ptiča tožba (Simon Gregorčič, uglasil Jakob Aljaž), poje mešan zbor Domovine.
6.)	Vražji bas, quartet, pojejo gospodje Filaek, Zevuik, Harbič, Adamič.
7.)	Mladi vojaki (Viktor Parma) udarja tamburaski zbor Domovine.
8.)	Crnogorac Cm ogorki (Ivan pl. Zaje) poje moški zbor Domovine.
9.)	-Ples!-
Koncert se vrši v "Arlington"
dvorani, 23 St. Marks PI. (8 cesta med 2. in 3. Ave., New York City.
Med posamnimi koncertnimi točkami in za ples igra izvrstna češka godba!
Vstopnina je 50ct z garderobo vred. Otroci so vstopnine prosti!
Ker je koncert na nedeljo in moramo v pondeijek vsi na svoje vsakdanje delo, je pričetek koncerta že ob 7 uri zvečer, vsled česar se rojaki vljudno prosijo, da pridejo točno h koncertu!
Čist dohodek koncerta je namenjen društveni blagajni in v nabavo prepotrebnega pevskega gradiva!
Rojaki! Pokažite, da ljubite slovansko pesem in pridite vsi, "Domovina" Vas že v naprej iskreno pozdravlja!
Odbor.
P. S.—«Pri koncertu sodeluje posestriina Ilirija
Pevske točke vodi gospod Ivan Adamič.	2*
Vainoat prebave.
Prebava hrane igra glavno vlogo V človeškem telesu. Brez popolne prebave ni življenja, ni zdravja, in biti mora od največje važnosti za nas, da si ohranimo zdrav tek in popolno prilikovanje hrane. Kadarkoli opaziš kako ne-rednost, ti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino donoae hi* tro olajšho. Telo ti pripravi, da sprejema dovolj tečne hrane in jo prebavlja. To vinee je naraven kričistilee in tonika vsebujoča samo najskrbneeje izbrana zelišča iu čisto rdeče vino. I'/.ivaj ga, ka-dar ti je ne diši, je fiarva izpre-menjena, ti moč in dobra volja pojema. Priličen popitek te okrepi in osveži. V lekarnah. Jos. Triuer, 616—622 S. Asland Ave., Chicago, 111.
Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, D Albany St., New Vork. N. Y.
Vrak v«, Lakaj ae rabijo zunaj-t ni pripomočki. Ankor Pain Ex-pollei je eden najboljših te vrste, je eno najbolj znanstvenih priprav za to rabo. Rabi se po celem svetu. 25e. in 50c.
HALO!
HALO!
Kam pat — iNa »vete pivo in čašo dobrega vina k
Frank Mladiču
611 S. Center Ave.,
tam me bomo imeli po domače."
To je pogovor s ceste, ki priča o mojem Haloonu.
Frank Mladič,
r
till 8. Center Ave., ('hie a go.
V slučajih nesreče
IzvHenja udov, ako skoči
81 iz svoj« rabite takoj
kost iz svojega ležišča itd.
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno dema in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidnun na eti-.T\ keti.
V vseh lekarnah po ^r 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
Učite se angleško!
Brez znanja angleškega jezika ni napredka v Ameriki; to ena vaakdo Zlasti je neprecenljive korieti za delavca, ki »e mora pri angleških podjetjih boriti za svoj kruh.
V Chicagu smo preti kratkim odprli slovensko angleško Šolo, kjer učimo na podlagi aloveničlne pisati, čitatl In govoriti angleški Jezik, gola traja vsak pondeijek, sredo in petek od 7 do 9Vt zvečer na 587 So. Centre Ave. v nekdanjih prostorih slovenske čitalnice.
Šolnina stane $3 na mesec. Rojaki v Chicagu, kterim manjka znanja angleščine. pridite in se vpiiite. Učimo tndi ženske.
Za rojake isven Chicago imamo poeebni tečaj; učimo jih pismenim potom in to po najnovejši in jako praktični metodi učenja. Natančneje pojasnila pošlemu vsakemu na zahtevo.	Rojaki, nčite se angleško!
Slovensko-angleška-korešpodenčna šola, "S^aS^m
Kako so nastale vere in bogovi?
Po Ingeraollovih »piaih za Slovence priredil Ivan Kaker.
CENA. KNJIŽICI 3 O c.
Dobi m pri isdajateljn:
Ivanu Kaker, 629 Latlln St., Chicago, nt
T
Dp. Wm. A. Lurie,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordinuje: Auda'a Drugstore, 631 P. Centre ave., od 11—12 go dnevi. Drugi urad: 100 State St., Room 210, od 4—5 u»e popoldne, TfcvzemSi
nedelje.
Stanovanji: 1346 W. 22nd Street.
Telephone, Canal 859.
Znamenita ponudba.
Izvrstne vrste otroških vozičkov po 93.0R.
Cena, ki odgovarja popolno delit te vrste. Vozički so lični, streha in cela konstrukcija se da zložiti skupaj.
Streha je izdelana Iz dobre kole. Rarve sn različne: črne, rmene ali modrikaste $6.50 za............$3.95
Popravimo kolesa na vožičkih s ro bar je vrni natečaji.
JOS. KRAL.
417-419-421-423 W. 18tfe Street.
CHICAQO, ILL.
Naročite se na
Slovensko-angleško slovnico, Slovensko-angleški tolmač in Anglsško-slovenski slovar.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO. 9 Albany St., New York, N. Y.
Priinerro delo dobiš le, ako si zmožen angleščine.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim kegljl&en
Sveže pivo v sodčkih la buteljkah in druge rasno vrst ne pijače ter unijake smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna ln taborna. Vsem 81ovencem in drugim Slovanom *e toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
564 SO. CENTER AVE., CHICAGO
Sveži kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvatsko slovenski pekarni
Curlš i Radakovič
623 So. Throop Street Voai tudi na dom	CHICAGO
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St.,
La Salle, lil
Toči we, gostilni podrejeme pijač« im*e priporoča rojakom za obilen obiak Postrežba točna in solidna.
Me Lackovič
•78 West 1 Bth St.,
Chicago
MODERNO OPREMLJENA SLOVEN 8KA TRGOVINA Z JESTVINAMI
(GROCERUA.) Najboljši riž, kkva, čaj, moka itd., •ploh vsakovratno domače in prekomor sko blago vodno sveže po najnižji eeni na prodaj.
Na zahtevo razvažam blago tud na iom. za kar nič ne raiunim.
Joseph Kratky,
575 W 17th St.. Chicago. 111.
Izdelovalec najfinejših ci^ar vsake vrste.
Na debelo in drobno.
G.Vnkoim
559 W. 18 St. \ Chicago.
Apravljji dtl-nike in pipe po primernih cenah.
Kadar se brijete stopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri
Louis Polka,
461 W. 18tti St., Thalia Hall Bldg.
CHICAGO, ILL.
Podpisana se priporočava Slovenccm za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostil no in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Center At Chicago, III.
KUPUJTE PRI,
Albert Lurie Co.,
567-69-71-73 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Velika trgovina z mešanim blagom.
Zmerne cene vsak dan.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.'
885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111.
POZOR!
Mogoče kdo misli, da ▼ Chicagl ni dobiti tace ga meaa kot v stari domovini. Ampak le
je zmotal
Pri tneni ae dobi: domače klobaae, domače suho meso, tir« kokoši
člate kokoši in meao vse Trste. Cene najnižje, blago najbolje.
MIHAEL LACKOVIČ, 376 W. 18th St., Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
naananjamo, da iadelnjecno rasno vratne
nhlpk P P0 naj|M)vej*wn kroju. Unijsko delo; trpeftno in litao UU1CHC) v	imMQ0 tudi razne druge potrebščine, k epa.
zalogi
daji r delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si naio ialoibo. Z vsem spoštovanjem
K3T
Dobro je vedeli i^Ufslr
Posebno važno je to za bodoče neveste in ženine za
ženitovanjske slike
Izkušeni fotografist je najbolje poznat.
Za primerne cene dobite krasno izdelane slike. Fotografira tudi ob večerih pri posebni luči.
391393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO 1883.
Slovenci Pozor! I
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare dbleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
JURA J MAMEK. ffi AZZ I
»»»»»»

HM>MMOIMOIM»»MM»ŠO»Š»Q<OMŠŠŠMŠ»
ZEMANOVO "GRENKO VINO", j
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, žisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatra je izdelane iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanakih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina.
R 7 P M A N 777 A,P°rt Street
•	Chicago, III.
9 i

Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
»
Varicocele, Hydrocele ^C)ZŠ,RANJK
Ozdravim vsaccga, kdor trpi na Varicoceli, 8tricturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastruplenje, živčne nezmožnosti vodenico in bolezni tičočih se možkih.	'
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom nč da bi bili ozdravljeni in moj namen je pokazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vspešno. Za nevspešno zdravljenje nI treba plačati—le za vspešno. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne molke bolezni zdravim hitro, r.a stalno in tajno. ŽivJene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zgnba vode. Pljuča, naduho Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z^mojo najnovejšo metodo. ....ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljanj e in vse droge kožne bolezni kskor prišče, ture, garje, otekline.—-Močni tok in druge bolezni. Preišče ln svetuje zastonj.
DE. ZINS, 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lake 8t)
Uradu je: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 0 ure zjut. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
—• izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode In raznih neopojnih pijač.
§2-84 Flak St. Tel. Canal 1405
DR. P. J. PATERA
Ordinuje: na sevrozap. roglu Ashland ln Milwaukee Ave.
od 12. do 3. ure popold., od 7. do a ure zvečer pa ob torkih in petkih. Telefon Haymorket 50.
t

JHU"! ,mw i
\

ROL
IF
FROLITARKC
UtT ZA INTERESE DBLAV8KKCA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laataik ia iadajatelj:
Jugoslovanska delavska tiskovna dralba
v Ckkafo, III.
Sirotelu: Z« A merico St.90 s« c«lo leto. 7Sc m pol lata. Za Evropo $2 aa c«lo lato. $1 aa pol lata.
Ogtmoi po doovoru Pri »prom*mbi bitaiiUm Jo po n j mnoga mmmM tudi S TA H/ mm too.
IjungleI
PROLETARIAN
Owaad aad published Evaav Tursoay bp
Sooth Slavic Workmen's Pablishinf Company
Cikajo, Illinois.
Jo« Jeaik, Preaident;
John Petrtch, Secretary;
Frank Mladic, Treasurer
Angloftki apiaal UptOO Sinclair 1 avtorjevim dovoljenjem prevaja Ivaaltakar.
k jaacairriOM ratrsi United Statea aad Caaada. U 50 a year, 75c lor half year. Foreign coaatriaa SI a year, St for ball year. aovrrtišino BATU oa ifreemeiit.
NASLOV (AODKESS):
"PROLETAREC"
5J7 So. Centre Ave., Ohlosfo, III.
Si
8OOIALISTIČNO GIBANJE V AVSTRIJI.
V članku 4'20. majnriska slav-nost" prinaša "Wiener Arbeiter-Zeitung" med drugim to le:
"Izvojevali smo splošno in enako volilno pravo. Ali za sadove sta nas opeharile do današnjega dne trma vladajočih in sebičnost nasprotnikov. Meščanska večina v parlamentu dovoljuje državi davke in vojaške novince, posedu-jočim eolnino, subvencije in ljubezenska darila. Z neplodnim narodnim prepirom ovira delo parlamenta, kedar so potrebščine delavcev na dnevnem redu. Že poldrugo leto je vladni predlog za socialno zavarovanje v parlametu in vendar še ni pričela razprava v odseku. Dan opomina naj bo prihodnji prvi maj nasprotnikom.
,Mi smo v državi sila, ktere se 'boje. In vsiistemu so se vladajoči upali radi ničinnič nas zaplesti skoraj v vojno, potrošiti lastnino narodov, poslati tisoče bratov in sinov na mejo. In že zopet čuje-luo, tla naj plačamo njih napuh z novimi davki, da bo moloh imel zopet sveže žrtve.* Veličastvena izjava proti militarizmu in vojni, velikanska demonstracija za ljudski mir naj bo dan, ki navdaja delavce vseh dežeia in narodov z eno mislijo.
Mi smo v tvornici zajezili tiranijo podjetnika. Ali vedno še vži-vajo sadove našega dela postopači. Še vedno mora delavec, ki hoče in je zmožen delati prositi nadute gospode za delo. Se vedno bolehajo in hirajo naše žene vsled težkega dela in naši otroci radi slabe hrane in slabih stanovanj. Dan opomina naj bo prvi majnik, opominja naj nas na boj proti kapitalističnemu izrabi je val nem ui gospodarstvu, opominja naj nas na boj za socializem."
DOPIS.
Olecoe, O., 10. maja 1909. Cenjeno uredništvo Proletarcal
Prosim priobčite v Proletarca nasljedne vrstice:
Kakor vsa prejšna leta, smo tudi letos prfcnovali tukajšni delavci 1. majnik. Slvalje se je vršilo v Nefu, O., in sicer v prosto-, rih unijske dvorane premogarjev. Ob drugi uri popoldne so se pričeli govori v nemškem, češkem in poljskem jeziku; za govori so sledile deklamaeije, petje in ples.Veselice je priredila češka soc. stran ka. Poliski socijalisti so na ta dan ustanovili svoj soc. klub in so ob tej priliki povabili sodr. Antona Pilavskija iz Clevelanda, da jim je govoril v poljskem jeziku.
Tudi Sloveroti iz Glencoe so se udeležili majnikove slavnosti, seveda le tisti, ki vedo pomen tega slavlja. Čisti dobiček majnikove skupne slavnosti je bil namenjen soc. družini Pobovski, ki je v veliki stiski. Sodr. Pobovski je bil namreč v jeseni u premogovih rovih ubit in je zapustil za seboj ne preskrbljeno družino. On je bil češke narodnosti in dober socialist.
K sklepu pozdravljan vse čita telje Proletarca, želeč, da bi mu pridobili mnogo novih naročnikov, ker je v resnici edini slov. delavski list v Ameriki in vreden naše podpore.
Nace Žlemberger.
Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje Časopisje. Agiti-rajte sa "Proletarca". Pridobit« mu nori naročnike.
(Copyright, 1905, 1906, by Upton Sinclair.) (Nadaljevanje )
* Do treh ali štirih v jutro ae je plesalo, ako ni prej kak pretep napravil rajanju predčasnega konca. Ves čas je plesal isti fant z istim dekletom, da sta bila že vsa omamljena vsled razburjenja in pijače.
Ni trajalo dolgo, da je imel Jurgis zvedeti, kaj je Scully stum mislil, ko je rekel, da se bo vkratkem nekaj zgodilo. Meseca maja je ugasnila pogodba med klavničarji in strokovno organizacijo (mesarsko unijo), in skleniti bi se imela nova pogodba. Pogajanja so bila v tiru, povsod v delavnicah 8e je govflrilo o bližnjem štrajku. Stara plačilna lestvica je upoštevala le mezdo izučenih delavcev, in v mesarrki strokovni zvezi je bilo približno dve tretjini članov neizuče-nih delavcev. V Chicagi so zaslužili zadnji večinoma skoro 18% centa na uro, in strokovna unija je zahtevala ta plačilni postavek kot poprečno mezdo za prihodnje leto. Mezda pa v resnici ni bila tako visoka, kakor bi se komu zdelo.
. Med tekočimi pogajanji so pregledali uuijski nadzorniki delavske knjige in dognali so, da je najvišja plača štirinajst dolarjev, najnižji d>a dolarja pet centov, poprečna plača je torej znašala šest dolarjev 65 centov. In s šestimi dolarji 65 centov se je mož z družino komaj kouiaj mogel preživeti. Če se upošteva, da je cena mesu v zadnjih petih letih poskočila za skoro 50 odstotkov, dočiui je cena živini za ravno toliko padla, bi pač lahko vsakdo pričakoval, da bi klavničarji mogli zahtevano poprečno mezdo plačati. Toda tega niso marali in so zahtevo unije kratkoinalo odklonili. Da bi pokazali, kaj imajo v mislih, znižali so po pfreteku enega ali dveh tednov po ugasnitvi pogodbe mezdo približno tisoč delavcem na 16% centa na uro, in govorilo se je, da se je stari Jont* izrazil, da jo še bodo potisnili na 15 centov. Takrat je bilo v deželi malodane pol milijona Ijudij brez dela in jela, in med temi bednimi brezposleci jih je životarilo v Chicagi sanii nad sto tisoč. In ako bi klavničarje v resnici tudi stalo vsak dan skozi vse leto po več tisočakov, ako bi vzprejeli predloženo pogodbo unije, bi to vendar ne pomenjalo mnogo.
Tak je bil položaj meseca junija, dolgo prej predno se je unija ukvarjala s tem uprašanjem in predno je stavka prišla na splošno glasovanje. Takisto je bilo tudi v vseh drugih mestih, kjer so se nahajale klavnice, in nenadoma se je stresnilo občinstvo in časopisje pred žugajočo nevarnostjo pomanjkanja mesa. Stavili so se vsi mogoči preillogi v zopetno uvaievanje, a klavničarji so ostali nedostopni in zakrknjeni.
Nasprotno, vea eaa ho poskušali še mezde in bolj znižati, zatlT-ževali so odpravo živine in dali na voziti cele vagone žimnie iu po-stelnjakov v delavniee. Končno je delavce minila potrpežljivost, zgrabila jih je pravična jeza, in neke noči so švignile brzojavke iz osrednje unijske pisarne v vsa večja klavniska središča, — v St. Paul, South Omaha, Sioux City, St. Joseph. Kansas City, East St. Louis in New York — in naslednjega dne je odložilo delo okrog 50 do 60.000 Ijudij, in pričela se je velika mesarska stavka ("Beef Strike").
Jurgis je šel k obedu in potem k Mike Scully-ju, ki je stanoval v lepi hiši ob cesti, katera je bila radi njega čedno tlakovana in razsvetljena. Cctillv se je javnemu delovanju začasno umaknil in je bil \ideti nekoliko razdražljiv in prepaden. "Česa želite?" je irprašal vstopivšega Jurgisa.
"Hotel sem Vas nprašati, če bi mi radi štrajka ne mogli preskrbeti kake službe." je Jurgia odgovoril.
Scully je namršil obrvi in ostro pogledal prosilca. Jurgis je či-tal v jutrajnih listih srdit napad ua klavniške magnate, ki ga je spisa* Scully in v katerem jim je zagrozil, da bo posegla vmes mestna oblast in napravila konec nesramnemu izkoriščanju, ako ne bodo lepše ravnali z ubogimi delavskimi trpimi. Jurgis se torej ni malo začudil, ko ga je oni nenadoma uprašal: "Zakaj pa ne ostanete na svojem mesta t"
"Jaz da bi naj delal kot stavkokaz?"
"Zakaj pa ne?" upraša Scullv. "Kaj Vam more škodovati?"
* "Toda — toda—" je jecal Jurgis. Zdelo se mu je samo oh sebi razumljivo, da bo potegnil z unijo.
"Klavničarji rabijo ljudi, sposobne ali manj sposobne," je oni nadaljeval, "in gotovo bodo s človekom, ki drži ž njimi, ravnali lepo. Zakaj ne porabite ugodne prilike in si ne zasigurate stalne službe?"
"Toda," omeni Jurgis, "kako Vam potem moreni v politiki kc-
daj še koristiti?"
"Vi mi nikakor ne morete koristiti," odvrne Scully kratko.
"Zakaj ne?" upraša Jurgis.
"Za vraga!" je zaklical oni, "ali ne veste, da ste republikanec? Mislite mar, da bom volil vedno republikance? Čestiti gospod pivo-varnar je že prišel na to, kako smo mu služili, ga potegnili, in končno le mi trpimo škodo na ugledu."
Jurgis je osupnil. Zdelo se mu je dozdaj nemogoče, tla bi svoje mišljenje kdo tako spreminjal. "Sai bi lahko jaz postal tudi demokrat/' je rekel.
"Da," odvrne oni, "pa ne tako gladko: mož ne more svojih po-itičnih nazorov vsak dnn menjati. Razuntega pa Vas ne potrebujem, lima m Vas za kaj rabiti. I>o volitev pa je na vsak način še dolgo, n kaj boste med tem časem delali?"
Mislil sem, da lahko na Vas računam," je omenil Jurgis.
"Saj ste tudi laliko," je odgovoril Scullv, "toda jaz se nikdar ne zanašam na svoje prijatelje. Ali je to prav, da puščate službo, katero sem Vam preakrbel, in prihajate potem spet k meni radi nove službe? Najmanj sto Ijudij je bilo danes že pri meni, a kaj morem storiti? Sedemnajst sem jih za ta teden nastavil kot cestne pometa-če; mislite 1», da morem to vedno? Pač bi ne bilo zame priporočljivo, da bi povedal tudi drugim, kar sem povedal Vam; toda ker ste že enkrat pogledali za kulise, bi morali pae imeti toliko razuma, da bi skrbeli sami za se. Kakšen dobiček pa si obetate od stavke?"
"Nisem na to mislil," je rekel Jurgis.
"Dobro ste povedali," je menil oni; "a bilo bi boljše, če bi nekoliko mislili. Dam Vam svojo besedo, da bo sta\ka v nekaterih dneh končana in da bodo delavci tepeni. Kar pa med tem časom pro-fitirate, je Vaše. Razumete?"
In Jurgis je razumel. Odšel je spet na svoje delo in vstopil v delavnico. Ljudje so pustili dolgo vrsto zaklanih prešičev sredi med raznimi pripravami, in naddelavec se je zamanj ubijal s peščico pisarniških nastavljencev in vajencev, da bi zapri Četo delo dokončal in spravil meso v ledenice. Jurgis je ubral svoje korake naravnost do njega, ter mu javil: "Jaz sprejmem spet svoje delo, Mr. Murphy."
Naddelavcu se je obraz zjasnil. "Vi ste dečko!" je zaklical t "pojdite sem."
"Čakajte malo," je rekel Jurgis in naddelavčevo navdušenost nekoliko zmanjšal; "mislim, da lahko zahtevam nekaj več plače."
"Seveda/' je zaklical oni. "Koliko bi pa radi?"
Jurgis je že medpotoma prevdaril, koliko bo zahteval. Sedaj pa si skoro ni prav upal povedati. Končno »i je vzel pogum in pekel: "Mislim, da tri dolarje na dan ni preveč."
"All right/' je odgovoril naddelavec ročno. Predno pa se je še dan nagnil k svojemu zatonu, je naš prijatelj zvedel, da so knjigovodje, strojepisci in vajenci dobivali po pet dolarjev na dan. Jurgis bi le skoro od jese zgrizel, ko je to slišal.
*» (Dalje prih.)
Nova vera — novi Bog.
(MODERNO NAZlfcANJB O BOGU.)
ft
ft
Po Ingersol
spisih sa Slo predelal
KAKE*
IVAN
(Nadaljevanje.)

Neštevilne oltarje je škropila kri novorojencev. Cvetoče mladenke so darovali takrat gnusni iu kačjim božanstvom; celi narodi so ječali stoletja in stoletja v sužnosti, in vsepovsod je bilo človeštvo od malega števila oblaatniko^ izkoriščano na način, ki presega najbujnejšo fantazijo. Med vsem tem časom so trpeči prosili, lačni molili, blede žrtve vile roke proti nebu, — toda nebo je ostalo tlo danes gluho in slepo in nemo! —
Kaj so bogovi da danes človeku sploh le koristili??
Bilo bi le prazno besedičenje, ako bi se hotelo na to odgovoriti, da je moral pač kak bog ustvariti svet s solncem, mesecem in zvezdami, in določiti gotove prirodne zakone, — potem pa obrnil svojo pozornost drugam, pustivši svoje slabotne otroke na cedilu, v nevednosti in brez pomoči, da izvoju-jejo sami teški življenski boj. Tudi ni na zgo-rajšno uprašanje noben odgovor, ako se zatrjuje, da
10	ta bog na nekem 'onem svetu" osrečil nekatere ,ali pa tudi vse svoje stvari. Kako pač moremo pričakovati od neskončno modrega, dobrotljivega in mogočnega bitja, da bo z nami nekoč ravnalo boljše, nego je ravnalo z nami doslej in še ravna? Svet je poln nedostatnostij, nepopolnost i j. Ako ga je ustvarilo neskončno modro bitje, pač nimamo nobenega razloga trditi, da ga bo kdaj napravilo popolnejšega nego je sedaj! Ako pusti neskončno dobri "oče" veČino svojih otrok v nevednosti in revščini, kakšen dokaz pač imamo potem za to, da bo zboljšal njih položaj pozneje? Bo-li ta bog kdaj bolj mogočen? Postane-li kasneje bolj usini-jent Bo-li njegova ljubezen do svojih bednih stvari plamtela kedaj bolj goreče? Zamore-li najpo-lolnejsa modrost, najvišja moč in ljubezen svoje »ostopanje kedaj spremeniti? Je-li "Neskončni" n "Najpopolnejši" v stanu postati še boljši in ie popolnejši?
Duhovniki nas učč, da je ta svet le nekaka šo-■ a; da nam bog pošilja križe in težave le z namenom, la se naše duše bolj razvijejo in spopolnijo, ter da ie človek edino le v trpljenju more očistiti, ojačiti n postati kreposten in plemenit.
Vzemimo, da je to res, — kaj bo pa potem s te-ni, ki umrjejo v zgodnji mladosti? Po tem nauku bi se mali otroci nikdar ne mogli "razviti". Kakšna nesreča za nje, da niso postali deležni ožlahtnujo-•ega upliva trpljenja in bede! Tako pa morajo biti ■tedaj na večno duševno manj vredni L Če bi bila luhovšeira s svojim zgorajšnim naukom v pravem, Kitem bi nikdo ne bil tako nesrečen, kakor oni, ka-erim se dobro godi, in vsega siti milijonarji bi mo-•ali revne, lačne, raztrgane proletarce za njih "are-;o" le zavidati! Če je nesreča za človekov razvoj »otrebna v tem življenju, kako je potem za dušo nogoče, da bi se v popolni, neskaljeni rajski sreči ';e spopolnila?
Odkar se papežu v Rimu in drugim duhovnikom po svetu dobro godi, je dobrotno skrbeča božja >revidnost očitno izkazana in nad vsemi dvomi dokazana stvar!!
Cerkev uči,.da je bil ta svet z vsem, kar jt na ljein, bistveno tako ustvarjen, kakoršen je še danes; ia so trava, cvetlice, drevesa in vse živali, neiz-vzemši Človeka, posebna stvarstva sama zš-se, in la niso med sabo v prav nobeni zvezi ali sorodstvu. Vajpravovernejši človek bo pa gotovo moral primat^ da se je od začetka sveta marsikaj na naši '.emlji spremenilo: požrlo je morje tukaj suho zem-1 jo, tam pa jo zopet dvignilo: nekatere gore so se mižale, druge zvišale, ali pa nastale popolnoma no-•e (ognjeniki); v davnih časih so živele čudne, po-astne živali (takozvani zavriji ali "zmaji"), ki dales ne živč več in ki ležč globoko v zemeljskih pla-;teh okamenele; nasprotno pa imamo danes čisto Iruge živali, ki jih geologični stari ali srednji vek
11	poznal. Ista stvar je z rastlinstvoip. Nauk o dopnjevitem razvoju iz nepopolnih v popolnejše iblike je bil našim prednikom še neznan. Naši uredniki so pojmovali svet tako, kakoršen se jim ie takrat pokazival, kot nespremenljivo, stalno uredbo, ki je od nekdaj taka in ostane taka do konca sveta. Zemlja se jim je zdela, kot bi pravkar prida iz božjih rok. Niso še nič vedeli o evolucijah ali razvojih davnih dolgih dob, zahtevajočih milijone in nilijone let, marveč so n. pr. mislili, da je nepre-rledna raznolikost živalstva in rastlinstva bila že
d vseh poeetkov sčni taka.
Mislimo si en primer: Na samotnem otoku najdemo človeka, ki je star milijon let. Pri njem 'idimo voz, izdelan po najnovejšem vzorcu. Mož 'am pripoveduje, da je ta voz sad mukapolnega deri mnogo tisoč let; petdeset tisoč let je imel v rabi leblo, tako ravno, kakor ga je le mogel najti, predlo je prišel na to, da bi isto površino imel lahko 'a polovico ložje, ako bi prerezal deblo, po dolžini; pet je poteklo več tisoč let, predno ji iznašel kole-a k temu deblu; kolesa so bila v začetku masivna, n premišljevati je moral spet petdeset tisoč let, predno je iwimil kolo z glavinq in naperki; več sto let je rabil kolesa brez klinov; minulo je stotisoč let. )redno je spoznal, da je voz s štirimi kolesi boljši icgo z dvema; več let je moral hoditi za vozom, da Ta je nazaj držal, kadar je šlo navzdol,* In le srečnemu slučaju se je moral zahvaliti, da je iznašel za-vornico. — Ali bi mi iz te primere pač aklepali. da ie ta mož, ki je tako počaai mislil, bil že od vsega* oočetka izredno bistroumen in izurjen mehanik? Ali pa vzemimo, da ga najdemo v elegantni vili, in on bi nam povedal, da je stanoval v njej pet sto tisoč let, predno je prišel na srečno misel, da je napravil streho ,ter da je šele pred kratkem izumil duri in okna; — je-li stal ta stavbenik že od početkf na vrhuncu dovršenosti in strokovne izobrazbe?
Nam li nasprotno ne dokazuje vedna zboljšava in spopolnjevanje v vseh stvareh aorazmerno »bolj-šavo in spopolnjevanje stvarnikovo?
Ali bi neskončno modri, dobri in mogo&ni bog, v namenu, ustvariti človeka, pač začel s najnižjo
življensko obliko? z najpriproatejšo pražival bi v teku neizmernih časovnih dob počaai ia uevidno izboljševal to prvotno, enoatavno stvarstvo do vedno popolnejših organskik dokler se slednjič ne razvije iz tega Človek? se morala potratiti nešteta življenja v svrho | ka prehodnih življenskih stvorov, ki vendar spet prominejo? Vidi-li človeški um tudi U co modjoati v tem, da lazijo in plazijo gnusne pošastne živali, ki živč le od muk in | drugih? Ali spoznavamo pravilnost stvarje tem, da ao bile razmere na zemlji le na pri« prav malem prostoru tako ugodne, da se je ii i živalstva razvilo razumno človečke bitje? K4 re zadostno raztolmačiti razloge, zakaj je sv« ustvarjen, da žr6 živali druga drugo, da so usta klavnica in vsak želodec grob? Ali je ■ spoznati v večnem splošnem mesarjenju nesk modrost?
Kaj bi si pač mislili o takem očetu, ki svojim otrokom vrt, in predno bi jim iatega | stil, nasadil v njem tisočere smrtnosne rasti zelišča? napolnil ga z roparskimi živalmi in| nimi kačami ter ga oskrbel tudi z nekaj m« kot zaležiščem strahovite rumene mrzlice? stvari tako uredil, da bi se ob priliki zemlja« in požrla par njegovih dragih, in ki bi ran postavil v neposredno bližino par ognjenik utegnejo vsak trenotek preplaviti njegove | z rekami tekočega ognja? Vzemimo, da bi 1 svojim otrokom ne povedal, katere rastline so nonevarne in katere kače atrupene; ki bi z a besedico ne omenil potresov in obdržal zš-sc vanje ognjenikov kot tajnost, — bi li nazival očeta "dobrotnega boga", ali "lokavega sat
In vendar, baš to nam je učinil bog "edii ličavne"! Kakor učijo duhovniki, je Jehon pravil to zemljo nalašč za stanovanje svojim \ otrokom, — a pri tem je oživil gozdove z di grdimi živalmi, nastavil po vseh potih strupei če, napolnil podzemlje s potresi ter površje o z ogenj bljuvajoČimi gorami!
Navzlic vsemu temu pa nas učč še dandai da je ta svet popoln, da ga je ustvarilo popol tje in da vsledtega tudi mora bitijjopoln. ! t"k kasneje pa nam ti ljudje, ki to učijo, že pi da je zemlja prokleta, pokrita s trnjem in ot in da je človek obsojen v bolezen in smrt, — zato, ker je naša ljuba, uboga, * nam vsem si mati Eva vkljub prepovedi okrutnega boga p eno jabfitko!
Nekoč aem prišel v razgovor z nekim pob znancem. Pogovor se je sukal o verskih rečsl znanec je sprevidel, da sem brezverec in dal rujem v nobeno višjo moč, ki bi vladala nad Da bi me o modrem in dobrem bogu preprii je začel pripovedovati, kako že vsaka najn stvar dokazuje božjo modrost, in da je ves si ko krasan in popoln, da bolj popoln sploh b more. Ko sem se tej abotni trditvi posmehom je rekel, da sem bogokletnež, ki se drznem di nad popolnostjo božjo in popolnostjo njef stvarstva. Po njegovem mnenju je popolnol kij učeno, da bi se mogla dokazati le ena* ne] nost. "Bodi tako dober," — mi pravi — "ii nuj mi le eno stvar, ki bi jo lahko še zboljšal |i polnil, ako bi bilo v Tvoji moči." — "Dobiš mu odgovorim — "jaz bi n, pr. napravil tal bi zdravje bilo nalezljivo, ne pa bolezen." I
Nemogoče je spraviti bolezni, telesno trf| in duševne muke, katerim je človek na tea j podvržen, v soglasje z naziranjem, da nas j« i rilo neskončno dobro, mogočno, dobrotljivo nas brani in čuva od narave neodvisni in vladajoči bog.
Duhovščina pa skuša to nesoglasje a ravnotežje stem, da postavlja vsem križem vam tega življenja nasproti neskončno srečo p njega življenja na "onem svetu". Učijo naa, i nebesih VBe idealno popolno, — tam je nebo jasno in brezoblačno, vae je vzvišeno, vac se blaženosti in rajski sreči. Tukaj na zemlji rušijo temelji držav; milijoni aužnjev naj žgočimi žarki afriškega solnca in pod 8t udarci biča; — tam gori v nebesih plava vs« ? pisnem veselju. Kuga naj razsaja na zemlji naše drage, in preživeči naj v brezmejni plakujejo izgubljene, — vseobjemajoča lj nebesih se ne gane. Otroci naj sahnejo in kruha prosijo, novorojenčke naj trgajo divji — bogovi sedč nad oblaki s smehljajem na Nedolžni naj v groznih sibirskih zaporih rajo; neustrašeni možje in junaške žene naj motnem stebru svetohlinstva in hudodelskega njaštva živi gorč in ae pod groznimi muka^ spreminjajo v pepel, — v nebesih vse raja, in plese veselja. Tam zunaj na širokem temi in viharju, se obupno borč z neusmilj lovi mornarji, — toda angelji v nebesih i tem na svojih zlatih harfah. Po vseh je polno bolnih, hromih in revnih; po tošah bolečin odmevajo bolestni klici bledih t doČim plavajo angelji v srečnem kraljestva be semtertja in se vadijo v letanju. Nebo srečno, da bi moglo za vse to imeti sočutjt zanimišljeno v aleluja-petje, da bi poma čim in zdihujočim. Oko angeljevo je slepo, ho in srce spremenjeno v kamen v brezmsl pašnosti veselja. Rešeni mornar, ki je d v svoji preveliki radosti tudi pozabi na te se potapljajo daleč tam. V nebrižnosti s zabljivi blaženosti nima nebo smisla za sveta. Naj le zalije mesta goreča lava; od to zemlja in požre tiaoče ljudi; alabotni m gujejo roke milo proseč proti nebu, — preveč arečni, da bi svojim otrokom poma ljanje božje ne ve, ^aj ao aolze človešt vriakanje v nebesih pregluiuje stok in jok
(Dalje prih.)