Katiliški shMi. Zgodovina katoliških shodov v Sloveniji vsebuje celo vrsto neoporečnih uspehov poglobitve verskega iustva in krščanskega življenja med ljudstvom. Vojne grozote ter dolgotrajno neurejeno družinsko in družabno življenje je, žal, prizadejalo veliko škode preporodu našega ljudstva. Posurovelost in divjaštvo, nezmernost v jedi in pijači, nebrzdano pijančevanje in razposajeno življenje ter splošna otopelost za vse doforo in lepo; vse to je znatno oslabilo krepko odpornost našega ljudstva proti nenravnim pojavom povojne dobe in izzvala mlačnost napram dolžnostim in pravicam katoliškega kristjana. Novo državno-pravno razmerje, kapitalistično-framazonski vpliv, razna protiverska in protiljudska nasilja v vseh panogah javnega življenja so te žalostne vojne posledice še bolj poostrile in podžgale političnc strasti v uničujoč plamen splošnega nezadovoljstva. V leni smislu je zlasti napovedani, dasi ne vedno dosledno izvajani kulturni boj izzval ostrine v tako obsežnera razmerju, ki zahtevajo od vsakega pravega katoličana in od vsake prave katoličanke, da z vso resnostjo in trdno odločnostjo zavzame svoje mesto v vrstah boriteljev za zmago vzvišenih katoliških načel. Zavedati se moramo v polni meri naših dolžnosti napram cerkvi in ljudstvu in z nezmanjšano močjo nastopiti proti pogubnim vplivom brezverstva in odrastkov tega brezverstva ter liberalno-kapitalističnega brezdomovinstva. Katoliški shodi pomenjajo nekak pregled bojnih yrst katoliških boriteljev. Na teh shodih pride do polnega izraza prava ljudska volja, obenem pa zadobi verska poglobitev nove krepke korenike za vzrast in razširjenje katoliških načel. Ti shodi postajajo močan jez in nerazbojna skala klenega jedra naše plemenite prerodne misli, ki bo kljubovala vsem raznim kulturnobojnim težnjam. Svojčas, pred vojno, so se vršili katoliški shodi za Slovenijo v Ljubljani. Komu ob spominu na te veličastne dneve našega katoliškcga zmagoslavja ne vtripIje še danes zanosno srce, zroč v duhu nepregledne nmožice n-rših mož in žena, fantov in deklet! Toda kljub temu, da se je teb shodov udeležilo na desettisoe; Ijudi z vseh strani Slovenije, bilo je še mnogo, mnogj yernih katoličanov, ki se iz raznih vzrokov zaradi odflaljenosti niso mogli se udeležiti shoda osebno. Zato se je najprej v ljubljanski škofiji napravil poskus zanesti katoliške shode v posamezna središča na deželi. Ta poskus se je sijajno obnesel in žel obilo dobrih sadov. Tisoč- in tisočglave množice so v kipečem navdušenju ves dan z velikim zanimanjem sledile najboljšim govornikom našega katoliškega izobraženstva. Orli in Oilice, naš ponos in naše trdno jamstvo za bodočnost, kakor tudi cerkvene organizacije Marijine družbe, tretji red sv. Frančiška ter razne bratovščine in kongregacije, so se udeležile katoliških shodov kot dragoceni biseri vsebinsko polnih in lepih slovesnosti. Ti shodi so bili ponajvečkrat združeni z orlovskhni tabori, kjer je mladina tudi v telovadnih nastopih pokazala svojo sposobnost in umevanje dolžnosti krščan-* skega življenja. Tudi pri nas, v bivši Štajerski, se vrše vsenaokoli lepo uspeli in nepričakovano sijajno obiskani katoliški j shodi. Navdušenje odseva z radostnih lic naših mož in ! j katoliško ženstvo v zanosnem vzhičenju sodelujc v pripravah in izpeljavi katoliških shodov. | Na teh shouni se obravnavajo najbolj pereča vpraj šanja današnjega časa. * | Pomen katoličanstva za javno življenje je vseka- j kor točka, ki je morda še najmanj razširjena med Ijud- i slvom. Zato je povsem prinierno, da se ta točka ravno i na katoliških shodih vsestransko obrazloži. Če imajo v vseh javnih zadevah svoje prste vmes brezverci, je v toliko bolj potrebno, da se zanima za javnost vsak ka- tcličan in katoličanka. Eno najvažnejših predmetov, o katerih imajo razpravljati katoliški shodi, je brezdvomno katoliška šoli. Naše stališče v tem oziru je jasno: Katoliški otrok v katoliško šolo! Odločati, kam naj hodi otrok v šolo, pa imajo stariši in Cerkev, a nikdo drugi. Da pa bo katoliška šola res katoliška, zahtevamo, ker jo tudi s svojimi davki vzdržujemo in ker gre za kri naše krvi, da imajo starisi in Cerkev glavno besedo pri nameščanju učiteljstva. Ni in ne srne biti vse eno, kdo bodi vzgojilelj naših otrok. Mi hočemo vedeti, komu izročamo naš zaklad v varstvo in vzgojo! Pouk o katoliški veri more in sme vršiti samo in edino kaloliški duhovnik, ne pa sokolsko navdahnjen učitelj. Pa ne samo šoli obvezna mladina, temveč in še morda bolj zaslužuje vso pozornost šoli odrasla mladina. Mladinske organizacije naj bodo trdna krščanska podlaga in priprava za bodoče življenje. Mladinske zve ze, organizacije Orlov in Orlic, katerim ob boku naj stoje cerkvcne organizacije ,naj prepoje vso našo mladino z navdušenjem za vse dobro, lepo in plemenito.  šc posebno važna naloga katoliških shodov pa ,je razširjenje katoliškega časopisja. Ako ne borao imeli dobro gmotno podprtega in razširjenega časopisja, je za sionj ves naš trud. Časopis prodre dandanes v vse kote narodnega ozemlja. vsaka gorska koča čita časopisje. Če pa ne bomo imeli dovolj in vsestransko razširjenega časopisja, nas bodo nasprotniki preplavili in postopno zastrupljali dušo za dušo ter odtujili veri u\ domovini. Zato je katoliški tisk izredne važnosti za raz širjenje in poglobitev katoliških načel. Vsakega pravega Ijudomila in katoličana svtha doižnost je, da naroča la samo katoliško časopisje in pridobiva novih naročnikov! Podpirati moramo katoliški tisk gmotno in raoralno, z denarjem in z marijivim dopisovanjem! To so glavne naloge katoliških shodov in v tein znamenju, v znamenju sv. križa, je zmaga krščanskih načel!