List 12. Tečaj Xa XIII »-f podarske ? obrtniške L M&ïmŒà I. f. < ^ . « W- .4.. Ta* Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold» za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posilj po posti pa za celo leto 4 gold. CO kr., za pol gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 24. marcija 1875. O b s e g : Razglas Kranjskim ovčjerejcem. Kmetovalci pazite na senožeti! Živa spomladanska znamenja Stelja in gnoj. (Dalje.) in slovarške. (Dalje.) O modi. Zapisnik 82. odborové skupšcine slovenske Matice 10. aprila. Mnogovrstne novice. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) Naši dopisi. Mrvice slovniške Novicar. Gospodarske stvari darju veliko zanikernost. Marsikater gospodar ugiba ) Razglas Kranjskim ovcjerejcem. Kmetijska družba Kranjska bode, kakor že več let, kaj da je krivo dolžnega krta, tega, m brez prepričanja obdolžuje ne- da je on kriv. Ne, ne krt, ampak druge živali so, ki spodjedajo in se hranijo od rastlin-skib korenin, ter prouzročujejo, da se morajo rastline misi ? one tako tudi letos iz državne subvencije nakupljene ovce posušiti. Najškodljivejše in najbolj razsirjene so med in ovne Jezerskega in Ugoviškega plemena brezplačno temi škodljivimi živali ogrci in poljske takim gospodarjem dělila, kateri se zavežejo, ta živin- živijo četa za pleme v svoji okolici rabiti. prošnje Gospodarji, ki želé takih ovác dobiti, naj vložijo do 20. aprila t. 1. podpisanemu odboru, in v le od rastlinskih korenin, in v čem boljem stanu se senožeti nahajajo, tim laglje se te živali množé, ker jim ne poman j kuje brane. Mnogo se je že skrbelo za to , kako bi se mogli teh prošnjah, ki jih morata župan in predstojnik najti pripomočki za pokončevanje poljskih miš in dotične kmetijske podružnice potrditi, naj povedó: 1. ogrcev. Ali znanost in umetnija jih do danes se ni ali so dozdaj ze z ovcjerejo se okolici se redi veliko ovác pecali 9 9 ali v njihovi znašla takih. da bi , se mogli z najboljsim vspehom pri- pa tudi ovco v 1 • • zelijo. 9 in ali samo le ovna ali poročati. Za tudi zoper te Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske morejo vničiti skrbeia pa narava sama, da je dala jivejše živali pripomoČek 9 da se pripomoček so krti. Doka- v Ljubljani 20. marca 1875. zano nam je sto- in stokrát, da se krti nikakor ne živé od ogrcev in poljskih od rastlinskih korenin, ampak 0 Kmeiovalci, pazite na senožeti! miš in druzih rastlinam škodljivih mrčesov. Naredile so se skušnje sè zaprtimi krti, ter se jim dale rastline za hrano, da bi se prepričali, alise hranijo od rastlin ali ne j rastlin pa kmalu se je videlo, da se krti niso dotaknili 9 9 nego počeli so drug druzega objedati Spisal Pr. Kur alt. „Pomnožite pridelek krme in zboljšajte svojo živi-norejo'', to je geslo dandanes napredovalnih kmetovalcev. In res, le z zboljšanjem naše živinoreje bo moglo vspešno znavali davno že "na Nemškem napredovati občno blagostanje, in le s pomnoženjem pri-delkov krme 9 dokler niso vsi glada poginili. Važnost in veliko korist so spo- ; tako je pred nekoliko leti nek gospodar blizo Berolina svoje polje ki -----O ~ -----J w 7 — — ~ r--------J--i--- icti uua guopuuai ui i&u jliui uiujci ovi/jc rvi ]6 U16- se bo mogla tudi izboljševati in množiti ril0 do 100 oralov, na katerem je pa vsaka rastlina vsled preobilnih ogrcev in drugih škodljivih mrčesov naša zivmoreja Ravno zdaj pa pride prilični čas, da si vsaki - - - . P0,Je" delec lahko pomnoži pridelek krme, in to namreč s poginila, rešil s tem, da je nakupil krtov, ki jih je tem 9 da s pozornim ocesom ogleda svoje senožeti in celó po 50 soldov plačeval, in spustil na svoje polje. pašnike, v kakem stanji da se nahajajo. Veliko je se- nožet, ki so prerašene in preprežene z mahom 9 da se ne vidi skoraj nikaka krmska rastlina, al ravno toliko sko- kratkem času bilo je polje rešeno največib sovraž-nikov, in rastline so rastle krepko in zopet v rasti napredovale. raj je tudi kmetovalcev, ki se Kako pa delate vi 7 — --- --- ------------ivanu pi» ucio* ) uia^i gvouut za to ne zmenijo, vendar bijate jih, lovíte jih, kolikor mogoče dragi gospodarji, s krti? s izgovorom Poda j j ----- ------- ------j --- —----------J 7 ----— uijaic j i u , iv/viic j i u , ivuiiav/i mu^uv/O) o v kjijj , ut pa tožijo, da imajo na svojih senožetih slabe pridelke. postane senožet vsled krtin neravna in težka za košnjo w • 1 » m m * * w * • 1 «-' Uprežite brano, in povlecite z njo svoje senožeti viděli boste, koliko da ste mahu iztrebili Pa in kako » se ne pomislite pa nikakor ne, da s tem le sebi škodujete 9 9 bodo okrepčale vaše krmske rastline. radi tega je povleka z brano zeló koristna ne samo za- * ampak z Krta vvrstujejo prirodopisci žužkojedom. V knjigi Pokorny-evi, poslovenjeni po prof. Erjavec-u, so žužkojedi brano se oďpre in zrahlja zgornji del zemlje , da zrak majhni, ponočni pod zemljo živeči sesavci. Gobec jim je po- daljšan v rilcek, kratke noge so vstvarjene za kopanje, hodijo jiva rastlinam potrebno hrano. Posebno je to priporo- pa po podplatih; zobovje je popolno, prednji kočnjaki so eno- katero se naredi po- stavno špieasti in očnjakom podobni, zadnji imajo pa po več 9 more lahko dohajati do korenin, da v globočini razkro- Čez čati v težki ilovčasti zemlji zimi skorja, ki popolnoma zapreci vhod zraku do rast- špic, tedaj že tudi zobovje kaže, da krt ni rastlinojedec, kakor so nekdanji učenjaki mislili in krta prav po nedolžnem za hu- linskih korenin. Po nekaterih senožetih opazijo se velike pleše, dodelca zato na senožetih imeli, ker pod zemljo živi! kjer se rastline sušé in ginejo ; ter dokazujejo gospo- Vred. 96 I ker skrbite za to, da se poljske « V • # misi in ogrci brez za- njeni, da ne puščajo nič moče skozi. Mora pa pod biti preke morejo dobro množiti in senožete vam pokonča- malo nagnjen proti zadnjemu koncu većemu za vati. Vzemite motiko, pa ne zato, da bi krvoželjni ča-kali krta na senožeti, nego tišti čas, ki ga potratite za palce žleb, ki Ta véga je zato, da moča od živine odteka v avnan. Blato od- lovljenje in pobijanje krtov, porabite rajši za to y da pada adej ob pódu počéz pi krti ne razmečete in zravnate. Dobili bote na taki način žleb podrg ade] proti žlebu; le-to se vsaki dan dvakrat v ? ter ravne senožeti, s krtinsko zemljo bote tudi nekoliko po- kup Pôdi so gorki krtu pa, kakor vašemu najvećemu prijatelju in lesu ležati, in jej blezo to nic ne škod-ij gnoj ili, dobro'tniku, skazali se bote hvaležnega. Bodite prepri- pôdi dve cam > da y ko bode krtu pomanj kovalo brane zapreki, ki se po žlebu spravi dalje na gnojni in živina se kmalu privadi na golem pa se ne smete zamolćati y • y • # misi in nami od časa do časa novi ogrcev, popustil bo sam vase zemljišče, tor šel na drugo iskat si potrebne hrane, in pokončavat škodljive mrčese. Kjer se nahajajo pleše, naj se poseje nekoliko tudi so pôdi lahl polzk y da editi, ker les |Imaj< Moraj se gnJl)e živini utegne poškodovati. Temu se v okom pride podletuje in se dobrega krmskega y semena, ter pognoji z mešancem z ad n j ali del pôda naredi hrap ali natrosi peska pod teli lake pa tudi s pepelom, ki ste gladek ke s taj y ako ali se ce se prihranili. Pepelovo gnojenje pokončá tudi mah pospeši zeló rastlinsko rast. si ga gotovo čez zimo mnogo pa tudi pozidati iz opeke (cegla) ali še naj bolj se daj iz ce- y in Ki je pa dobiti dosti dobre ilovice narediti prav debel tlak se zamor Stelja in gnoj (Dalje.) mentnega tlaka in kamnitih pio iz ilovice, ki se s plošami pokrije. Leseni pôdi bi se morali čedalje boli odpravljati in nadomestovali naj bi so živin ska stanovanja se s cementnim tlakom lepša, zložniša, Tako §. 20. Ce naj se gnoj med pusca podi niso prav dobi nice v nič gre. bolj snažna in stanovitna. Ako leseni zbiti y Pri obojnih ravno popisovanih hlevih pogosto pu- lesa delali Saj ščajo gnoj manj ali delj časa v hlevih med živino, in še čez kake mesece. Potrjeni kmetovalci z lesom in ilom navadno prav veliko gnoj-. sila, naj bi se podi še iz jboljši cement v deželi, dajmo si vendar precej napraviti kaj dobrega namesto krparije Le imamo K vegi podov bodi še pristavlj îzpravijo ga raznih dežel to močno razširjeno navado zeló hvaijo. da zato ne smé čez 4 palce znesti, kar y vetrajo, so zdravi, gorki gno.) Hlevi, ako se primerno ostane kaj dober in se ne izpuhtí veliko. Izkidovanje postane gnoja ne daje toliko delà, kakor pa če se blato vsak dan nasproti iz hleva spravlja. Ako so hlevi zadosti vi- na prevec vega-stem podu krave lahko zvržejo in mlada živina grbasta 22. KakoŠne prednosti imajo taki lilevi. soki, smé gnoj dostikrat čez četrt leta med živino ostati y Prva prednost tacih hlevov je v tem, da se zamore potem pa se izvozi naravnost na polje. Prihranijo se živina Pra^ snažna ohraniti. Vse tekoče odteka, in blato pri tem gnojni kupi in jame za gnojnico, in njive dobé najboljši gnoj. Kjer gnoj toliko časa ostaja med goveđi, se tako vravná , da se žlebovi in korita po potrebi ali vzdignejo, v tej meri, kakor se na.l lahko više postavij o staja živine zvišuje z nakopičevanjem gnoja. Po pravici govoriti, pa se vendar tako gospodarjenje ne smé pri- odpada zadej. Nekatere živine že same nekako skrbé za snago; take se stegnejo nazaj proti žlebu, kedar se hočejo odkidati, in kedar se naprej ulegajo, se umaknejo poročevati. Za gnoj je sicer bolje, toda za živino mora bolj preč od blata. Druga živinčeta pa so nečedne lastnosti in jim blato ni nič zoperno. (Je blezo tako kakor pri marsikaterih ljudéh.) Druga prednost je v tem, da je sapa, zrak čistejši y to za vselej biti nenatorno in nezdravo y in korist se ker se nesnaga vsak dan odpravlja. y mora s tim prav močno zmanjševati. Zak aj iz gnoja puhté neprenehoma soparji, ki se s kisanjem v njem Tretja prednost pa je ta, da se zamore s steljo varčno delati ali delajo , namreč amonijak in oglena kislina soparji solitarno-kislega amonijaka. Ves zrak v hlevu se s tim napojí; in kdo bo rekel, da je to natorno in pametno? In ako tak nesnažen sopar ni več natoren toliko je porabiti, kolikor je nje celó" tudi za gnojilne namene treba. Za kraje, kjer je pomanj- njiv y kanje stelje, ali za mrzlotne kraje, kjer za gnojenje stelje ni potreba, so taki hlevi memo vsih druzih najbolji. Pesek in prst se ravno v tacih hlevih dasta prav kakor šnega praša vsak je živina navajena pod milim nebom y naj dobro za pomoček stelje rabiti. (Dal. prih.) sam sebe, ce more tak zrak zdrav biti. Pač da, ljubi moj kmetiČ, ako res misliš, da tako gospodarstvo v hlevih je za živino brez pomislika dobro ali še celó zdravo, poskusi le sam pri sebi in prebivaj kacega pol leta na svojem lastnem stranišču (na sekretu). Ziva spoinladanska znamenja SenMIrhške gore 19. sušca. Ce pa taki hlevi, pri katerih se pred drugim le na gnoj gleda, nikakor ne morejo živini koristni biti, tedaj je očitno, da mora živina zastajati v mleku in sploh v V se Ko v nižinah in na pianem, kakor od tukaj vidimo 9 sneg zemljo pokriva, smo mi hribovci že skorej po-in ko drugod priroda pod zimsko koristnosti. kmet tim pa ni noben drugi tepen y kakor sam ki tacega hleva noče prenarediti. Vendar pa tudi za gnoj se ne skrbi zadosti. Pri nas je že taka? duri, ali pa se po vsi ob- da veliko gnojnice uide skoz širnosti v hlevu zgubí v zemljo. Tudi blato se ne mesa tako primerno s steljo, kakor bi bilo želeti. tacih hlevih ni moč gnoja po raznih namenih raznotero pripravljati, na pr. z več ali manj stelje za travnike ali pa za njive. Kdor želi dobrega gnoja, ga pripravi po drugi poti boljega, kakor po omenjeni. si 21. Mostnati ali ódrasti hlevi y podi. Živina v tacih hlevih stoji na podu iz lesa, namreč polnoma brez njega, odejo še dremije, se je v naši okolici že davno prebu-dila iz zimskega spanja; zakaj s pričetkom meseca svečana so se že prikazale nekatere pomladne cvetlice, katere — se ve — je nam novopadli sneg zopet nekaj dni prikrivah V obilném številu se pa razcvetajo zdaj : rigelci (Bellis perennis); pritlikasti j eg li či ali t roben tic e (Primula acaulis) ; jetrnik (Anemone hepa-tica); dišeče, bele in pasje violice (Viola odo-rata, lactea & canina) ; beli in zeleni teloh ali kurije e (Helleborus niger et viridis); resa (Erica carnea) ; pomladni žefran ali nučje (Crocus vernus) ; pl juč-nica (Pulmonaria officinalis). Vrbe (Salices) tudi že nastavljalo svoje macice, katere se bodo v kratkem razcvetele ; in 1 e s k a (Corylus avellana) in zelena j e 1 š a iz pódnic ali brunov, ki morajo biti pa tako dobro skle- ali olša (Alnus viridis) boste v kratkem času že pra- - 91 sili. Ljubko se zibljeta v zraku metuljčka: rumen-ček (Oolias Rhamni) in mali lesičkar aii rjavec (Vanessa urtice) ogrevaje se v toplih solnčnih žarkih, ali pa prele!ovíije od cvetiice do cvetlice. Brzonožni martinček a!i arsejca (Laeerta agilia) veselo šviga od me^ta do mesta, ali pa se mirno sončuje na kakem gorkem kraju. Pa tudi žužki raznih plemen so přilezli iz svojih zimskih stanišč. In razni ptički, o kako veselo, kako velièastno popevajo oni okoli pohištev in po bližnjih lozah \eselivši se novega življenja ter hvalivši stvarnika, da jih ]e ohranil in obvaroval zimskega mraza. Vse to in drugo nam glasno oznanuje, bližajočo Ijubo-milo pomlad. Robič. O modi. v __. Ceski Fr. V. Jeřábek; iz ,>Lipe Hrvatske" přestavil K. (Konec.) Po tem bi utegnil kdo reči, da iz mode se ne moremo ničesa naučiti. Al, kako prostrano je to polje za psihologa, ki preiskuje ljudske značaje, za modro-slovca , ki pregleduje mnenje raznih narodov v zgodovini ljudski. Pogiejmo, na pr., Ces ko, leta 1848 do 1850. Ljudje, ki so gojili ideje karbonarske z barvami Parižke prekucije, in slovanské narodne nose, prikazali so se hipoma na ulici v popolno korektnem fraku in cilindru, pa z brado, ostriženo tako strogo, kakor ces. kralj, ljudje! Dolga brada v gorah Italskih a!i staročeskih taborjih mahoma se je pričela nositi , a divja svoboda premenila se je v strogi absolutizem in brada , katero si je dal napraviti Francoski cesar ali kak drug potentat, postala je moda za več milijonov ljudi. Resnično ! malo samostalnosti je pri ogromni većini ljudi ; sužnji smo vsi, zdaj sužnji onega, ki napravlja barikade , zdaj onega , ki slučajno kot vladar sedi na presfolu ! Modo more porabiti slikar karikatur, da naznači menjajoči se ramen, in misli politične. — Al o modi ne čitamo samo veselo igre v zgodovini Človeštva, temuČ tudi globoko tragične prevrate spoznavamo v teh sicer mirnih, pa vendar mnogo znaćečih izrazili notranje razdraženosti. Nesrečni kralj Ljudevit XVI., kateremu je guillotina odsekala glavo, doživel je mnoge premene od zibeli do groba. Francosko plemstvo izvoli, dauphinu Ljudevitu XVI. na voljo, barvo svoje obleke, in nekoliko let pozneje pila je rdeča barva ja-kobinske kape kri kralja Ljudevita XVI.! Taka ironija re^ hudo peče! — Pa je še več temu enacih žalostnih spominov v Francoski zgodovini prekucijski. — Ko so ob času vlade guillotinine pod oštro sekiro padale ne samo moske, temuč tudi ženske giave, nastala je med Francoskimi gospemi navada s trici si lase. Res! ester humor izražen je v tem , da so si žene dale že naprej striči lase, da se pozneje na morišču ne bodo s tem zadržavale! Enaka moda je vladala 184S. leta in še danes zove se na Francoskem „la dernier toilette" — — zadnja toiletta. Posnemanje Grških in Rimskih ljudovladnih nare-deb, ki se odseva v političnih mislih in vredbah Fran-coskega prevrata, bilo je tudi vzrok, da so posnemali starogrški in rimski kroj. Francoska revolucija je pre-gnala obleko duhovnov in redovnikov, katera ni nič druzega, ko stara Rimska toga, a ista revolucija oblačila je svoje služabnike in narodne zastopnike v isto togo. Še bolj pomenljiva bila je Grška moda Pariških žená ob času direktorija; bila je popolnoma v skladji in primeri z nenravno razuzdanostjo te preku-cijske dobe. Francoske žene so posnemale ta „idealni" kroj Grških boginj , kateri je tako nasprotoval vsej ženski sramožljivosti, da se od one dobe ni nikdar več mogel vzdržati med ženaoai. A kaj bo še le, če mate-rijalistični nazor* zrnagajo na svetu, po katerih smo bratje katerega koli orangutana tam v kakem prvotném gozdu ! — potom bo morda vladal po vsem svetu kroj še mnogo idealniji od onega Grških boginj! Vse to dokazuje nam, da zgodovina mode stopa poleg zgodovine državne. Kakor se rešuje na boj-nem polju vprašanje, kateri jezik naj bo svetovni jezik, tako rešuje se onđi tudi vprašanje o modi. Narod, ki ima pred3tvo pred druzimi, ki jim imponira, če tudi ne vedno s silnijo vojsko , aupak z omikanim duhom, tak narod širi svoj narodni kroj med druga ljudstva. Rim je bil že doigo sedež svetovne oblasti, pa je vendar še iztočna omiku Grška in Sirska vladala v Rimu, in bila je iztočna moda toliko ljubljena in spoatovana v Rimu, kakor Grško bogoslovje in vera. „Antijohija" v mali Aziji je ob času cveta Rim-skega cesarstva ravno tako bila zapovedovalka v modi, kakor v srednjem veku Benedke in Rim, kakor dandanes Pariz. Ko se je po slavnih zmagah Belizar-jevih za cesarja Justinijana poslavil Carigrad, je posne- mala polovica Evrope modo Carigradsko. Ko so Arabci s čudovito hitrostjo zavzeli obali sredozernskega morja, vplivali so precej zeló tudi na modo. Proti koncu srednjega veka je vladal Laški kroj in najbolj Beneška svila; tudi mlada Nizo zem s k a je razun tega ondaj vplivaia nemalo na modo. Ko je za Karola V. po iz-najdenji Amerike in druzih srečnih podvzetjih svetovna vlada prešla na Spanijo, postala je neokusna S p a n js k a nosa moda kraljevim dvorom. Po srečnem bojevanji Gustava Adolfa Svedskega v tridesetletni vojski se je pokazala po večem Švedska moda, katero je prepodila Francoska ob času Ljudevita XIV., in Francoska ima v modi še sedaj žezlo v rokah in vse zgubljene bitvě Napoleona I. in III. niso ga jej mogle izbiti iz rok. Moglo bi se pač reči, da Nemčija ni popolnoma premagala Francije, dokler jej ni izvila iz rok ta po-seben način svetovne vlade. A djanja kažejo, da se Nemčija res bori za to zmago. Kako so se trudile domorodne nemške žene, da bi prognale Francosko modo iz Nemčije, pa vse zastonj ! koliko storil je Biz-mark, da bi Francoski jezik ne bil več diplomatični, pa zopet zastonj ! Dokler Pariz narekuje modo svetu in ne Berolin, Sedanska bitva ni odločna, Nemčija še ne imponira svetu toliko, da bi mogla poprusiti vso Evropjo. ' i Se nekaj treba je v zgodovini mode dobro preiskati in to je pomen demokratični, ideja državne ravnopravnosti. Kolikor veči je suženstvo, kolikor bo!j tlačijo ljudstvo, kolikor bolj se mu zapira pot omíke in blagostanja, toliko bolj ločijo se ljudje z zunanjim krojem, toliko veči svit vlada v oni privilegirani manjšini, katero je čas postavil na vrhunec državne uprave. Moda je po svojem značaju zeló aristokratična, in ne-vošljivo gleda onega, ki jo posnema in se ž njo enači. Cim bolj pa se širi ideja svobodě in ravnopravnosti, tem bolj enoličen in tudi priprost je kroj obleke. Grki in Rimljani vzgojili so nasproti strogo ločenim Indijskim in Egipčanskim kastam proste mestjane, in zato so se vladarji starega sveta in Grških Ijudovlad po kroju lo-čili tako malo od svojih somestjanov, da se niso niti razločiti mogli. Rimski cesar ločil se je z zelenim ven-cem na glavi, in s škrlatom od podložnih, pa venec moral si je vsaki mestjan pridobiti v vojski. Ko so se pa jeli cesarji nagnjevati na vojsko, ter se tako jeli tudi po obleki ločiti od mestjanov, jela se je tudi svoboda umikovati pred izhodnim despotizmom, a ko si je * nazadnje postavil „Avrelijan" Perzijski dijadem na glavo, in je sin nečega sužnja Dijoklecijan vea svoj ni-kodemski dvor oblekel v Perzijsko opravo, odzvonilo je meščanski svobodí in barbari zavzemali so gospodstvo. Temu enak primer najdemo v srednjem veku. Fevdalno plemstvo srednjega veka svetilo se je biserov in de-mantov in celo dvorniki na manjih dvorih so nosili se enako tedanjim kraljem in vojvodom, a sužnje ljudstvo oblačilo se je s krpami in cunjami, kakor puščav-iiiki. Kdo plača dandanes za eno samo oblačilo več tisuc goldinarjev? O Čem loči se sedanje plemstvo od druzih omikanih ljudi, da celó od svojih viših služab-nikov? Zomiko in znanjem naj se locijo, ne z obleko. In vladarji popuščati morajo vojaško opravo in oblačiti se mestjansko. Znana je v tem obziru eno-lična suknja meščanskega kralja Ljudevita Filipa in njegov še priprosteji dežnik, katerega mu ni zavidal najrevneji prebivalec kacega Pariškega predmestja. Naše stoletje je demokratično. Z majhno verižico na suknji loči se vitez visocega reda od navadnega komptoirista, in maj hen košček briljanta. lesketajoč se v prstanu na roki milijonarija, je ves razloček, ki ga loči od člověka male mesečne plače, — krojaški račun oběh je zeló majhen, in le malo je eden veči od druzega. In še celó gospé, te aristokratke per excellence morajo, rade ali nerade, slediti zgled kraljić, ki se, kakor Viktorija, no-sijo enako najmanji mestjanki Windsorski ; nimajo več druzih kažen, kakor odpust iz službe, ako so prikaže služabnica na ulicah v svileni obleki istega kroja, ka-' terega si je gospodarica njena ravno včeraj naročila pri prvem ženskem krojaču v mestu. Moglo bi se še govoriti o kulturno-zgodovin-skem pomenu mode marsikaj. Vredno bi bilo reči katero o raznih uniformah , o strogi policiji nekaterih držav, kar se tiče nošnje, kar je dokaz, da država vidi pogin za-se, ko se boji širjenja stanovite mode, ki širi tudi stanovite ideje; govoriti bi se moglo tudi o idejal-nem kroju, a deloma takega še nikjer ni, deloma to ne spada sem. Rekli smo do sedaj, da je dandanes moda ženska, in malo tudi moška, zeló enolična in da je svit in bogastvo mode bolj smeha vredno, ko zacudenja. A vojsko pričeti proti modi bilo bi ravno tako, kakor bi hotel izgubiti kdo omiko in oliko, ter poslati z Rous-seau-om člověka v puščavo med sorodni mu rod opic. Naj še nekoliko spregovorimo o narodnem kroju! Naprej povem, da ne verujem v mogocost tacega kroja. Zdaj, ko je vedno manja razlika med raznimi krojevi, moglo bi se govoriti o narodni noši le še pri Turcih, Kinezih in Japanezih, pa da bi se razvil narodni salonski kroj, misli naj on, ki ne vé ničesar o politični in zgodovinski menjavi. Ob času državnih prekucij iz-mišljujejo se vsakoršua znamenja na kroju, da se spo-znavajo oni, ki se skladajo v mislih, in zastopniki novih idej boteč razširjati svoje mnenje rabijo zunanje znake, po katerih se ločijo od druzih mračnjakov — to je bilo vedno in bo vedno, kedar se predrugačuje državna vredba — pa če so te razlike v nošnji narodne ali iz- posojene, to ni velicega pomena. A samo po sebi je jasno, da se zavržejo ti razločki, kedar se učvrste nove naredbe in odločno zmagajo prevratne ideje. S tem pa ne rečemo, da,se manji znaki ne bi mogli obdržati, ker salonska moda ni stroga uniforma, a velike pomen* Ij ivo s ti nikdar ne bodo. Glavno je vedno, da je obleka oku sna, primerna, nravna. Glavno pravilo za modo pa je vedno: priprostost, elegancija in okus. Znanstvene stvari. Zapisnik 32. odborové skupščine slovenske Matice 10. aprila 1875. leta. Gospod prvosednikov namestnik Peter Kozler prične sejo, ko so se bili sošli gg. odborniki: Dr. Jao. Bleiweis, J. Marn, M. Moćnik, M. Pleteràaik, dr. J. Po-klukar, A. Praprotnik, Fr. Souvan, dr. J. Strbenec, L. Svetec, J. Solar, J. Tušek, J. Vavru, J. Vilhar, dr. J. Zupanec in Fr. Žakelj. 1. Potrdi se zapisnik 31. odborové skupščine in zapisnik privatuega dogovora Ljubljanskih odbornikov 6. februarija 1875. leta. 2. Gosp. dr. Jan. Bleiweis se oglasi ter izročí odboru sledeče pismo: „Slavni Matični odbor! Poća-stujem se društvu Matice slovenske izročiti obraz nepo-zabljivega našega prvosednika dr. Coste, ki ga je po naročilu zdolej podpisanih častiteljev njegovih slikal naš velecenjeni umetnik Ivan Frankè. Naj ostane podoba dr. Cos to va na strani dr. Tomana na vedne čase v hiši Matični v spomin neizmernega spoštovanja in iskrene hvaležnosti do prezgodaj narodu slovenskemu umrlega domoljuba! V Ljubljani 10. sušca 1875. Dr. Jan. Bleiweis, grof Jožef Barbo, Ivan Vilhar, prof. Janez Vávrů, dr. Jožef Poklukar, Jan. Murnik, Fr. Ks. Souvan, Fr. Ks. Souvan mlajši, Ferdinand Souvan, dr. Jernej Zupanec, dr. Voněina, prof. Jožef Marn, J. Šolar, Anton Perme, Valentin Krisper, France Kadilnik, kononik Župan, kanonik Kramar, Luka Jeran, Karl Kljun, kanonik Urh, Franjo Ravnikar, Karol Zagar, Anton Klein, Pavel Skale! Potem pa reče: Takrat, ko sem bil sprožil mise!, naj se izdela slika Costova, to je bilo prve dni aprila meseca 1874. leta , bil bi na vse drugo poprej mislil, nego na smrt njegovo. Storil sem bil to zavolj tega, da bila bi mu poklonjena slika vsaj v nekoliko zadostilo zoper takratne hudobne napade celó iz domačega tabora. Naj povem še, da mi je svak njegov g. Schollmayr iz izvirnega Costovega dnevnika izročil njegovo sebi leta 1849 si postavljeno poslovico ter mi željo razodel, naj se primerno prilepi sliki. Prislovica glasi se tako: Der Wahrheit soli mein Leben, Dem Réélit, geweihet sein; — Mein Herz sei Gott ergeben, Die Ehre bleibe mein! Laibacli 1849. E. H. Costa. Gosp. predsednik predlaga, naj se tem gospodom pismeno izreče zahvala za krasni dar, kar se tudi so- glasno sprej me. Tajnik bere potem pismo hrvatske ,,Matice", v katerem ona obžaluje smrt dr. Coste. To pismo se glasi od besede do besede tako-le: „Slavnomu odboru „Matice slovenske" v Ljubljani! Upravljajući odbor „Matice hrvatske" žali neizrecivi gubitak Matice slovenske i suplemenoga naroda slovenskoga, što tako rano izgubi plemenitoga radnika i glavu svoga dra. E. Kostu. Tu novu ranu naroda slovenskoga naj nježnije osiećamo mi Hrvati, prva braća Vaša; a ,,Matica hrvatska", najsrod-nija po radu i težnjah svojoj družici slovenskoj vruće želi što više takovih odličnih članova i radnika, a s Vami zajedno oplakuje slavna Vam predsjednika. Iz-vršujući nalog upravljajućega odbora čast nam je pod-pisati se najpokorniji U Zagrebu 3. veljače 1875. Ivan Kukuljević, Tade Smičiklas, predsjednik. tajnik. vprašanji, kdaj naj bo občni zbor, se sklene odmikuje. odločilnih krogih v so namrec spoznali, da po kratke m razgovarjanji, da bo na vsak način maja nemški študentje niso tako strašni, kakor so se kazali meseca po deželnem zboru; dan pa naj določi predsed- leta 1848, in da dobre Avstrijske kmečke pesti veliko ter o pravém času svoj sklep razglasi. Občnemu več odležejo, kakor je to nekaterim purgarjem ljubo. Ze celó „N. fr. Presse" je priznala : „die Bauernschaft odbor- ist durcb das Wahlgesetz notorisch verkurzt", zato se- ) nik ^^HIHHIII^IHIIPI^IIHIIII BPH zboru bo med drugim tudi naloga, da vsled Matičnih in sicer pravil voli deset odbornikov nikov namesto onih 1870. leta voljenih, ki so a) izmed danji volitveni red, v katerem steje en purgar za tri t J. Tusek, J. Vávrů; b) Ljubljanskih: dr. J. Bleiweis izmed vnanjih: grof Jožef Barbo, J. Gorup dernal, Luka > Svetec, dr. Ulaga ; město umrlih Ljubljanskih: dr. E. H. Costa in dr. L. Voiičina. (Kon. prih.) kmete, se ne bo mogel dolgo več držati. To bode za-Fr. Kan- četek sprememb, katerih na drobno prerokovati nikakor neka slutnja nam pravi, da mora v odbornika na- ne moremo krátkém času drugače postati Na Ogerskem imajo novo ministerstvo > ki nima Politične »tvari. Politicen razgled. Besedovanje o pravdi Ofenheimovi šeni pri nobene prave barve. O boj ni magjarski stranki pa ste se razpršili in združili v eno samo „liberalno" stranko. Zares čudno, da se cela zbornica edinega Sennyeya in njegovih 20 pristašev tako boji, da se morate dve stranki v eno zliti > da se reši „liberalizem". Nek kraji. Razni listi še mnogo pišejo i) pro" m 77 contra". >Deut Posebno smešno in strastno ob enem se obnaša , sebe Zeitung", katera se delà, kakor bi hotela celo pravdo ovreči. Imenuje se sama organ „poštenjakov" i « • f i r* • » i • • • v čuden duh je zavladal med nami, ki gore podira in gradove čelu, ker z ruši liberalci se pa po vsi Evropi križajo po grozo vidijo, da se bliža čas, ko bode nji- m se trka na prsi, kakor farizejec v evangeliji „hvala Bogu, da nisem tak, kakor oni-le colnar!" te lamentacije so jako jalove. ces, Al hov čas potekel, ker si Evropa brezverstva v s ili ti ne dá, najmaoj pa Prusom na ljubo. Tako nenadno in hitro se pripravlja sprememba po vsej Evropi sme po pravici y da se Zeitung << sicer pravice in poštenosti ne poznajo Patroni od „Deutsche kedar s pesnikom reči: „die Todten reiten schnell." Pazite! Don Karlos kot zmagovalec pomeni dobo v kateri se y gre zoper Slovane, in prav oni so najhujši nasprot- niki enakopravnosti vseh narodov; oni so tako pošteni y da od same poštenosti že več ne vedó, da živijo v A v s t r i j i, vsi zamaknjeni v cesarstvo Bismarkovo. Naj tedaj malo natančneje pogledamo, kamo merijo oni kolovodje. Banhans je odločen protivnik Slovanov, zato ga spremljajo simpatije strastnih prusomanov, med katerimi potroni od „Deutsche Zeitung" zvonec nosijo. Vsa Banhansova slava se koncentrira v tem, da je Slo- vane in še posebno nas Slovence na steno pritiskal, novo dobo Evropske zgodovine bo začela pravica zopet pri Bogu iskati, in ne pri raznih parlamentih. Moraličoa in fizična zmaga podajali ste si še vedno roke : Nemška moralična moč očividno pojema, in fizična Prusom tudi gorá prestavljala ne bo. Sapienti sat! ^lovstvene stvari Mrvice slovniške in slovarske. kjer je mogel (glej preganjanje domačih uradnikov in razpust Kranjske trgovinske zbornice!); zato vživa še sedaj zaupanje vseh naših protivnikov; od tod pa se pričenja tudi sovraštvo „Deutsche Zeitung" do Ofen- (Dalje.) v partikulah siromašni, in kako so dostikrat okorne te kar jih imamo. Na pr. za au pravdo že izgubili pride 7 ne more se se reci > reče pa se lahko to tbetíé tbeilé , na pr to smo to pomeni včasih nemški Na mizi so ležali listi to fran- 7 sprememb v sedanji politiki ne bodo pouzročile notranje razmere, ampak obče-evropski položaj : boj med Rimom in Berolinom bo menda odločiven ; ako zrnaga Rim coski to poljski slovanskih jezikih veljá to pravilo, da mora predio Francoska, triumfirala bode pri nas konservativna log (praeposit.) neposredstveno za sabo imeti stranka: ako zmasra Pruska, nomeni to ..finis Austriae". tisto besedo, katerej določuje padež. En izvod iz tega odtrgali jej bodo Prusi nemško polovico s Slovenci je bil že in Cehi vred trava rasti. Veliki dogodjaji niso daleč od nas ; tolaži večkrat v „Novicah" omenjen 7 ta namrec 7 da in po Dunajskih ulicah bo začela je napačno predlog na predlog naslanjati, kakor je na nas pa misel, da pr . —&__j__________________v stavku: „Svetijo se vinski hrami, na pol skriti Avstrija ne bo stala na strani za z grozdjem obloženo brajdo" (mesto: za brajdo z Prusije; to nam kažejo bledi obrazi naših prusoma- grozdjem obloženo), ali kakor smo, ni davno 9 V nekem nov ki nam iz „Deutsche Zeitung" in raznih á±\j y y a j. u ck lu i a ^uuuiouu^ cjl blattov" nasproti zijajo, kakor 77 morski volkovi, ki jih Tag- listu čitali: Oznanjeno je bilo po na hišah nabitém raz- Je glasu (mesto : po razglasu, nabitém na Takisto je voda na breg vrgla, ki se jim pri odtoku vedno bolj v slovenščini nepravilno tudi tako okrajševanje govora. kakoršno nahajamo pri Nemcib govorečih na pr. : 38or* unb Síacfcmíttagš, roafyrenb unb nad; t>er ©4>uie. Pravi Slovene, v in po šoli, ampak: val. Spečal sem onih sto in prinesel Jonasu 600 gold. u nec ne porece do in popoid šoli popoldne, v son in po dopoldne in se drži samo nemške in kakó piše, utegne uiti celo šoli. take m u de, ne premišljujoč, kaj piš Ck pred ?! pred in po ? šoli" , da za-nje, potem sem dobil jih še sto ,,Katerih ste pa le trideset spečali," opomnim jaz, kajti zdaj mi ]e znano, kaj pomeni na onem listiću tisti " liM mĚtSĚĚSÉsaÉm ??lJ* ; namrec učitelj. in v kleti neki knj u različen padež za sabo ímevata. Tako stojí naj bo dovolj vode v ali blizo . Ako ?? ?? ?? Spečal sem jih 70, cc odgovori učitelj. 30 ?" (name8to : dovolj vode v kleti in blizu Kako pa, da stojí na tem listu Ker jih je 40 prav za prav spečal krčmar ki nekateri zametujejo že tako skrajševanje, kakor stavku ,,Ne vem, . - 9 bodem li Vam mogel pisati Je ne v a ter rajši pišejo: „Ne vem, bodem li Vam ali ne bil tretji v z vezi. To vam bom brž razložil. Nekega dne — tega je že čez pol leta — sedim v posebni sobi pri krčmarju , kar pride Linar in praša krčmarja bodem mu more štiri stotake zdrobiti. ce mogel pisati" logov z vezn: kaj skrbno ogibat kaj da rečemo še o ti kan j koma in, ali? Ta pisave se pred-torej se bo že dobilo, od-Imate kaj pri sebi? me praša, kar bom spečal, bova delila? Jaz mu dam dese- govori ta in pride meni. take ? katerih sem bil ravno prejšnji dan dobil od Jo 10. nasa zopet sto , in on gre v prvo sobo. Kadoveden Za „(Síement" nahajamo v českem jeziku: živel, živla, v polj skein pa žywiol, žywiolu že v spisih iz XVI. veka, in iz češčine so to besedo, ki Vukov srbski niti Miklošičev staroslovenski slovar (sta- kako bo naredil, gledam jaz skoz linieo in vidim, kako krčmar našteje iz svoje listnice 40 desetakov, katere dá potem Linarju, ki jih zopet prešteje in vsacega proti Ko je nima oknu pogleda, da bi se preprical, če so vsi pravi roslovenščina in ruščina pozná za n (říement // hija) tujko: sti- ? Hrvatje že davno sprejeii ter pišejo: živalj se je tega preprical, jih zadovoljen zloži skup, dá krčmarju iz svoje listnice štiri stotake in vtakne kupček ? Ne- • • življa, življu itd. in mi jih v tem posnemamo kateri pa rajši sklanjajo besedo živelj, kakor da ]i je e nepremenljiv, živelj, ži velja; vendar se meni desetakov v njo a „Kako da jih Linar, ki je ? kakor pravite, vsacega y češko-hrvatsko sklanjanje zdi biti vrednejše priporočila enkrat že z ozirom na Hrvate, in drugič tudi zato, ker « • posebej proti oknu pogledal, ni za ponarejene spoznal ?" prašam jaz, ker se mi čudno zdi, kar mi učitel j pravi je slovenskim ustom nekako primernejše; torej: živelj življa, življi itd. kakor zubelj, zublja. (Konec priliodnjič.) ?? ?? Ker so bili VSl dobri u ? ? odgovori učitelj. rejenim ?" Dobri? Kako pa je Linar vendar přišel k pona- „Med tem Časom, ko Je jemal stotake Linar segrl po zepmco in z nje ? je zaměnil krčmar naglo kúpec Mnogovrstne novice Zapravljivost pri TurŠkem sultanu. *) pismu ? ki pravih desetakov, ki so na mizi ležali, s ponarejenimi in Linar, ki tega ni zapazil, ker se je zopet proti oknu obrnil, je spravil potem ponarejene mesto pravih ter , da ima prave. Krčmar je na to přišel nekem odšel misleč ga nega Brassey pÍ3al sin iz Ofenheimove pravde zna- meni in mi dal zadovoljno se smejaje tri stotake, enega liv^« jLriooa^j-c«,, in katero je unidan ičvagiaocuv uuo, beremo o potrati in zapravljivosti na dvoru sultanovem gl bilo pa je obdržal za se. Od teh treh je potem Jonas dobil dva ; to-le: Dohodk tana znašajo nad 20 milij bregovih Bosp meni je pa ostal eden." vsakoletni z dokladami Turškeg goldinarj povsod sul- na „Vi ste vse to vedeli", pričnem jaz, in videli tudi ? da je bil Linar ne le goljufan, ampak tudi zaprt ; ima del krasnih palac in kioskov ste vendar molčali tako dolgo ?" rr „ i___• 1. 5 • i_ ._________• TV,T^1X«I Ci + pa po milji saksebi na kupe. Za kosilo , pri katerem zmi y rom sam sedí, ima pripravljenih 94 skled, druzih palačah je kosilo pripravlj pa i. še v 1u „'^ UVCll V ZJÍ V/ IV U V . J_ X » J.vy UiV JV/ lUVlll UV/U»1 , ui ko bi se tudi dokazov nisem imel, kajti krčmar in Jonas 10 odgovori učitelj z zamolklim glasom, iz dveh vzrokov. Prvič me je motil denar, drugič pa „MolČal sem, mu poljubilo pa ) ivuuHf i -ij^i c* v ijcm; zjci n] , ivu l/i oc drugod obedovati. Konj ima 800, bab bila vse v tajila. Saj je bila hišna preiskava pri krč 00, 350 služabnikov in skopec mu je na službo Za to strašansko gospodarstvo zakoljejo vsako leto 40.000 volov ; vrh tega ima 200 ovac na razpolaganje, 100 mar;u zastouj. u Kdo pa je ono škatljico s ponarejenimi bankovci ? 10 telet plVUV.' J vllv UiXtVUIJIVV U V J VlllJULIl pod streho za dimnik Linarjeve hiše spravil? 7 400 kokoši, 100 mladih gosek. pravlja, pa po lakote umira. parov golobov in 50 ta način Linar tudi za te ni vedel." K aj ti na več Tak Med tem ko sultan tako grozno za-deželah njegovega cesarstvo ljudstvo "e na svetu! To je storil Jonas sam. Ker se skup tiščite in zid ni predebel ? je skopal luknjo va nj , katero je Nabavno beiilo. potem zopet zadělal, ko je škatljico za dimnik skril. To sem z vedel po krčmar ji in tudi sodnija bi bila lahko našla sled, če bi bila bolj natanko preiskovala ; saj se mora na zidu še poznati, če prav ga je Jonas pobelil. sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob A 1 é š o v e c. III. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) „Pa ste vendar vzeli bankovce seboj ?" „Najprej sem jih hotel nazaj dati, pa skušnjava je bila za-me prevelika. Vzamem jih in jamem spravljati med ljudi, zlasti po sej mih, katere sem pridno obisko- Vse to se je zgodilo v viharni noči, ko se ropot ni mogel slišati." (Dal. prih.) Nasi dopisi. Senožeč 21. sušca. (N* znanje.) SI. centralni odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske nam je 1872 in 1873. leta raznega gozdneg m podělil 7 iz katerega imamo mnogo prav lepo izrejenih čvrstih rastlik razdeliti, namreč okoli 400.000 dve- in do 400.000 tri- letnih črnih borovcev (pinus austriaca), okoli 300.000 belih b primorskih b (pinus sylvestri8), do 10.000 triletnih (pinus mariti ma), do 10.000 Sultan je arabska beseda in po naše pomeni vladar, smrek (pinus picea) in do 5000 triletnih murb (morus toi alba). Razdeljitva bo na kraji setevnice na spašniku „Curek" ćetrt ure od Senožeč prihodnji mesec brez-plaćna. Dan razdeiitve se bo v „Novicah" prihodnjič objavil. — Kdor želi kaj od teh drevescev dobiti, naj se pri podpisanemu ustmeno ali pismeno do 3. aprila t. 1. oglasi. Tri letna dre vesica se bodo najprvo razdelila. Kmetijska podružnica v Senožečah. Jožef Zelen. Iz Nemške Loke na Kocevskem 14. sušca. (Javna zahvala.) Slavna c. k. kmetijska družba je podarila tu-kajšnji obcini 50 gold, za napravo šolske drevesnice, šoli pa vrtnarsko orodje, ter je tako pripomogla, da je šola dobila lepo in priročno drevesnico , iz katere bodo tukajšnji kmetje dobivali lahko dovolj in dober kup sadnega drevja. Zato podpisani krajni šolski svèt c. k. kmetijski družbi očitno zahvalo izreka. Leopold Abram, Jože Gosti, učitelj. predsednik. Andr. Mantel, svetovalec. Iz Ljubljane. (O zadevi volitev v mestni odbor), ki bodo 4., 5. in 7. aprila in v katerih se bode skupaj 10 odbornikov volilo (20 ostane starih v odboru), se je na poziv odbora političnega društva „Slovenija" preteklo nedeljo sešlo nekoliko narodnih volilcev v čital-nični dvorani, ki so se razgovarjali posebno o 2 vpra-ěanjih: 1. ali volimo letos ali ne, 2. kateri možje naj bi se nasvetovali prihodnji veči skupščini volilcev? Većina v nedeljo pričujočih volilcev je bila za to , naj opustimo 51etno zdrževanje od volitev, čeravno se je priznalo, da, če bi tudi z vsemi 10 kandidati predrli nemskutarsko falango, česar se pa pri sedanjem vo-lilnem redu nikakor ni nadjati, bi vendar v odboru še zmirom 20 „liberalcev" nasproti stalo 10 narodnim za8topnikom. — O drugem vprašanji so se imenovali nekateri možje, ki naj bi se nasvetovali za kandidate prihodnjemu zboru volivcev. Pri tem izbiranju se je med drugim povdarjala posebna potreba takih mož, ki imajo moč besede, kedar pridejo v obravnavo pred-logi nasprotne stranke taki, ki imajo pred očmi bolj de-narno podporo — „nordpolfabrerjev" kakor pa revščino domaćih! Samo nasprotno tiho glasovanje v takih primerljejih pa ne pomaga nič, ker sklepi se delajo po većini glasov; v taki druščini je treba le nabrusiti meč govora, ki mestu zunaj zbornice kaže sklepe tište stranke, ki si je na svoj prapor zapisala „Fortscbritt" noter do „severnega tečaja" in pa ;,Freiheit" po Bismarkovih ukazi h. Ker je bil omenjeni prvi shod le pripravljaven zbor, zato se je sklenilo , naj se skliče kmalu druga skup-ščina volilcev, ki definitivno reši obojno vprašanje, in totem več, ker od sposobnih kandidatov je odvisen iz id volitev in kolikor toliko vspešno delovanje iz-voljenih. Ta shod bode tedaj jutri, v četrtek, ob 11. uri dopoldne v dvorani čitalnični. Želeti je tedaj, da v to skupščino pride prav veliko volilcev. — ( Volitev deželnega poslanca na Notranjskem 3. aprila) se bode po došlih nam poročilih izvršila so- gla8no, ker tudi volivci, ki bi bili radi gosp. Debevca imeli, bodo po odpovědi njegovi vsi volili gosp. Petra Grasselli-a, in tako je prav. — Kaj panemčurji? Ker si ne upajo s kandidatom očitno na dan, rijejo kakor krti pod zemljo; al Kras ima trda tla, in zato je po njem zapaziti le malo krtin; ko pa so unidan krtině razbrcali, našli so spodej Čudno prikazen — g. Muleja, giasovitega barantaca Vrhniškega! Narodni Notranjci pa so križiće djali na krtině nemčurske z napisom: „naj v miru počiva"! — (Iz seje deželnega odbora 20, marca.) Sporocilo deželnega glavarja, da je bil od cesarja potrjen bolniš- nični vodja profesor dr. Valenta 20. t. m. po zastop- nikih deželnega odbora in deželne vlade v to dostojanstvo vpeljan, vzelo se je na znanje. — Sklenilo se je, da se oskrbni stroški za prisiljence v deželni prisilni delalnici od 1. aprila t. 1. povekšajo od 42 na 50 kr. — Pretresal se je proračun zemljiške odveze za leto 1876 s potrebščino 630.962 gld. in s dohodki, v katere je že všteta 20°/0 přikládá na direktne davke in na vžitnino z 412.556 gld. 80 kr., toraj s primanjkavo 218.405 gld. 20 kr. Sklenilo se je, da se na čas deželnega zboro-vanja sklicani enketi stavijo zarad prememb v občinski postavi in zarad vpeljanja glavnih občin sledeca načelna vprašanja: 1) Ima li ostati delokrog občin nespremenjen kakor je? 2) Ali naj se spremeni samo v izročenih opravilih ali tudi v lastnem področji? 3) Ali naj se iz-ročen delokrog tako spremeni, da se občinam vsa ali le nekatera od vlade izročena opravila politične službe odvzemó, ali pa, da se v načelu sprememba obmeji na to, da se občinam za izročena vladna opravila daje od-škodovanje in kako? 4) Ali naj se spremeni lastni delokrog občin na ta način, da se nekatera opravila do-sedanjega lastnega občinskega področja izročé državni upravi, in katera opravila naj bi se izrocila? 5) Ali naj se zgodi sprememba lastnega občinskega delokroga po tem načinu, da bi občine nekatera opravila, ki jih zdaj opravljajo v lastnem področji, vprihodnje opravljale le v izročenem področji? 6) Kako naj bi se potem občine podredile v teh opravilih nasproti deželnemu odboru in nasproti cesarskim oblastvom, in posebno, kako naj bi se uredile v policijskih rečéh stopinje za pritožbe na cesarska oblastva? 7) Kako stališče naj se dá pod-županijam (soseskam) in kako naj se obmeji njihovi delokrog nasproti občinam (županijam) in ali se ima podobcinam še kaj druzih opravil odkazati nego gospodarstvo premoženja svoje podobčine? 8. Ali naj se po-stavijo glavne občine po združbi sedanjih občin kot podobcin v novo občinsko postavo in postavodavstvo? 9) Kaka zastopstva naj dobij o podobčine? 10) Katera oblika naj se priporoči deželnemu zboru pri dotičnih sklepih ? ali morebiti resolucija, da bi se naznanila vladi v prevdarek pri reorganizaciji politične uprave? — (Prof. dr. Valenta) , potrjen od cesarja za sta-novitnega vodjo deželne bolnišnice, je bil v soboto slo-vesno vmesten v to službo, katero že veliko let provizorno s pohvalo opravlja. — (Deželna komisija za konjerejo) je v zadnji seji sklenila, da po dovoljenji si. ministerstva kmetijstva se razdeli 5 žebcev Pincgavskega plemena po Gorenskem tako, da pride žebec z imenom „Jurij" v Praprotno Polico Sencurske občine, — žebec z imenom „Rečič" na Selo občine Vodiške, — žebec „Storšic" v Z e- rovnico občine Brezniške, —žebec „Kok" pride blizo Železnikov, — žebec „Fant" pa v Pristavo poleg Tržića. Ako se kupi še en Pincgavec, pride kot tret ji plemenjak v Bohinj. — 3. dan prihodnjega meseca, dopoldne 10 uro, je komisija odločila za ogled in preiskavo 3 žebcev, ki se imajo zarad nakupa pri-peljati na kovaško šolo na spodnjih Poljanah v Ljubljani. — 19. julija t. 1. se bodo v Selu poleg Ljubljane izvrgli tišti cesarski žebci, ki nikakor niso vec za pleme. — Gosp. Seunigu, udu deželne komisije, je naročeno bilo, da ogleda onih 28 žebcev Pincgavskega plemena, ki jih na Gorenskem imajo posamesni gospodarji. — V Ribnico je přišel žebec Lipiškega rodů, žebec „Sir Etbin" po imenu pa kot drugi plemenjak v Grm poleg Novega mesta. — (Laib. vTagblattu) je te dni svetu oznanil no-vico, da so us mil jene sestre, ki oskrbujejo našo deželno bolnišnico, v Kravji dolini kupile hišo s zem-ljiščem, ki je bila po eksekutivni dražbi za 11.500 gld. prodana. Gledite — piše Špitalarjev list — ki se 103 na „maternice" kaj dobro zastopi to je ein Ableger (Slovensko gledišce.) Zadnja predstava *JC* ^iiicvuvi lii vw rv«. j uuuiu aaoiup — jc iiuicgci - ^ Kjui/vvtiorvu ijLCLiidtc.j JU a u. des Grazer Mutterhauses" in kmalu dobimo nov klošter ljivca" ie bila po vsem odlična t T înkKnviî Ut T*—___a 1—. í i_____j: x- „ d. ji____: x _ i____ )) Zaprav a v Ljubljani! Drugi „no, zdaj saj vidite, kako pa so za „Tagblattom" kričali : ij 4 y va j u una vsjuiu uuuvua y a o i Gospodičina Podkrajšeková, katera slabo obiskana. šteje nim denar jem, da si kupuj ej o že tudi tukaj hiše! Vse^ vedó si sestre žepe polnijo z dežel- „Cheristane" med najboljših eno, nas je res očarala w\ i /I f rí n íM n á^ r? rv i /\ I* trv% a ^ rw /J vi n rf 1 ir\ /\ nalogo pa je laž ! . . - >8°; spod Schmidt, dasiravno je komaj ozdravěl po hudi - "-r j jm m— ~—~ • ^r v»«,«»» ^ » «v, j ~ «v^^v-j v -, i Tagblattovci" so slišali nekaj, pa ne bolezni, je igral z navdušeno3tjo, gospod No 11 i je kaj in kako. Sestre niso nič kupile, in če bi raca predstavljal po vsem razumno brez pretiranja »vuv , ívaj ju ivaivv. mcowu mou uíu rvu|;uc, iu ui laua picustav jjai pu vocui íčtúuiiiuu ui ci picuiauja, IH tudi denarja imele, po pravilih svojega reda si nié ne komični par gospodična Piskarjeva in gospod Kaj-' smejo kupiti v svojo lastnino. Kupljena pa je bila od zelj sta vzbudila sila smeha. Dober je bil tudi gosp. Paternoster pa se nam je zdel - druge straní ona hiša, in mi bi le da se vresniči Sušteršic preblagi namen, ki ga imajo dotični človekoljubi, kajti, ako se to zgodi, doide naši deželi neprecenljiva dobrota gosp za Francoza premalo gibčen. Občinstvo je ploskalo igri in igralcem , pa tudi vojaška godba zasluži javno po- hiša namreč za revne bolehavce (Siechenhaus). hvalo. — Prihodnja in zadnja redna predstava bo ve (Skandal v soli za obrtnijske učence.) Profesor likonoČni pondeljek, potem se začnó benefice. Knappitsch (Knapie) na tukajšnji realki je po rodu sicer Slovenec, rojen na spodnjem Koroškem, a vendar , in (Poslano.) Oastitim p. n. volilcem za de- želni zbor v Postojnsko-Planins*ko-Senože-je hud sovražnik vsega, kar je slovensko, in ško-Ložko-Bistriškem volilnem okraji! Od-zla8ti Kranjce na vsa usta grdo obrekuje, kjerkoli govarjaje na velecenjena vprašanja od raznih strani se se mu prilika za to ponudi. Vrh tega pa je še na vso usojam izjaviti moc surov in zarobljenega obnašanja, kar je pokazal y da sem z ozirom na voiilnega gibanja prevzel zdanje razmere ponujeno mi kandidaturo za ponedeljek preteklega tedna v šoli za obrtnijske učence, izprazneno mesto deželnega poslanca, ter pristavljam Bral Je namrec imena ucencev, da bi zvedel, koliko jih ni nazočih, in ko so nekateri izmed njih y ki nemščine, odgovarjali da yi tu se mora vsak s „hier" oglasiti. Ko in „tukaj", jim jezno ukaže, pa vkljub temu „tukaj", se profesor ki-peče jeze zakadí va-nj in na vsa usta kričeč: ,,Ich werde Ihnen das „tukaj rischer L . ... b" zgrabi ga ter mu da si bodem štel v posebno čast, sprejeti poslanstvo iz ne umejo Vašega okraja, slovečega po vrlih slavjanskih narod- njaci h. nek fant vendar-le oglasi se s Ljubljani 23. dan marcija 1875. Peter Grasselli. " schon austreiben, Sie kraine- u s n i c. Al to še ni zadosti, marveč ko fant založi par za- Rusovski lail je družba kmetijska dobila. Gospo- ; darji, ki so ga naročili, naj pridejo hitro po-nj ; mernikj vem ukazu beži iz šole, se spusti do vrat za njim po njego- da veljá po všteti državni podpori gold. y bi mu dal brco z nogo, pa ga ni več UA UJU UC41 KJ A. \J\J £J JLIU^V y Ail Y KjVJ tlo 61 y 1\V> A J V> bil fant uren. Se ve da je ta surovost in nespodobnost ker je Novičar iz domaćih in ptujih dežel. vzbudila pri drugih fantih glasno nevoljo 7 jeli so godr- njati in teptati z nogami. Zato jih je pa olikani (?) aprila Iz Dunaja. Cesar bo odpotoval v Dalmacijo in se vrnil nazaj se 12. maja Benedkah nemški „profesor u tituliral s priimki, kakoršni se slišijo med najsurovejšo neomikano druhalijo. To nična dogodba. Je res- ili se zdržimo vseh druzih opazek tukaj in prašamo le: Ali se bo prićela zoper tega „odgojitelja mladine" disciplinarna preiskava? Ali moramo res mi Slovenci in naši otroci trpeti vsake surovosti prenapetih ultranemčurskih profesorjev? Pričakujemo pa se bo sešel z Laškim kraljem. Razen velikega števila generalov spremljala ga bosta Andrassy in Chlumecky. Državni zbor je prenehal čez praznike, spre-jemši postavo o opravilnem sodišči in staroka to li čan i h ter volivši poslance za delegaciji. Voljeni so bili: Za Kranjsko dr. Schaffer in njega namestnik x-------1----------r -------j " --------j----i— dr. Razlag y — v* u a a o n u • wi na vsak način, da bo ta zagrizeni ponemčenec kmalu za Tržaško: Teuschel in Porenta za Goriško: Coronini in Winkler, premeščen med Nemce kam, kjer ga narodnost sloven- ceschi in Vidulic y r ' ./ o --- — tj&ov/ui ILI » luuuv, - itt ska ne bo v oči zbadala, kakor purana rudeče platno, terskirchen in Carneri za Istro: Fran-za Štajersko: Rechbauer, Wal- za Koroško: Ritter in Naj potem nemške otroke tako odgoj uje bodo pustili trebujemo. y ce mu mi pa in nasi otroci take „omike" ne jih po- selna) (O cudném oskrbovanji SenČurskega poštarja Ma~ y ki Je bilo v 4. m 7. listu „Novic" očitno gra- jano, je c. k. poštno vodstvo v Trstu z dopisom od 12. dr. Egger. - 1 Na znano interpelacijo Hohenwartovo zarad volitev v kupčijsko zbornico Kranjsko je odgovoril ministra Banhansa namestnik vitez Chlumecky tako. kakor se odgovarja o t roko m in nemislečim ljudém. Rekel je z nekako ironijo da Je samo a 41 protestov dne t. m. št. 2462 vrednistvu naznanilo, daje ono do- veljavnih. Ali res misli, da mu je to kdo veriei? 1 1 1 • • XT •// • 1 , I « • J ' _ J ______w godbo, ki 30 JO „ dalo. Ta preiskava je Novice" grajale, natanko preiskavati Ne razodela to, da ne 41 goljufij in s le pari j se je zgodilo, se je ivl a sel s volitev je bila sleparija. Ko bi nam bilo za število vsa -----J--------• J ----------------7 -----J ------~ VU1IICV jC UHČ» ĎiCUdl *Ja* AVU Uí li a Lil UtlU £jCk OJlCVUU, Ul tem izgovarjal, da je zarad drugih opravil izročenih mu ne bili podali ministru 103 protestov, marveč tisuče 100 gl. založil in potem na pošto v St. Vid poslal. Zarad bi jih bili lahko nabrali. Zanimiv ie v tem odgo- tako ostro přijelo Másel na, da se kaj tacega menda ne bode več prigodilo. — Ili smo si. poštnemu vodstvu v Trstu hvaležni, da v časnikiji razodetih pritožeb zoper y tega očitne graje vrednega postopanja^ je poštno vodstvo voru posebno stavek, da bodo volitve veljavne ostale naj že bo izid vpeljanih sodnijskih preiskav kakoršen koli. Česka. Narod češki je res junašk narod. Pri nemarne poštarje ne prezira, Senčurskemu poštarju M a- zadnjih volitvah za deželni zbor so zmagali staro- česki kandidati proti mladim in ustavovercem povsod 8elnu, iskrenemu prijatelju Kranjskega c. k. okrajnega bi se v glavarja Derbitscha, pa priporočamo, naj UA gu v hodnjič svoje poštne dolžnosti bolje v glavo ubil pri- 7 in izvzemši dva okraja, kjer^sta bila voljena 1 mlado-čeh in 1 ustavoverec. Slava Cehom ! opustil druge se mu ne bo treba izgovarjati posle, da s pozabljivo8tjo! (Novi zvonoví v Polji), kakor se „Novicam" po-roča, so res izvrstno delo Hilcerjevo; hvala je enoglasna. Popravek. V zadnjem listu „Novic" na strani 91 naj se povsod namesti Materijske okolice bere Matenjske okolice. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef BlaznikOYih dedicev v Ljubljani.