aSKA V Celju, dne 26. maja 1911 Št. 23. Izhaja vsak Četrtek; ako jo ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ^larodni Lisi" v OeUJi*. — aekiataacije so poštnine prosto. — OredniŽtvo: SchiJierjeva cesin SH-t, 3. ^Narodni List" stane a a celo leto 4 K, ca pol leta 2 K, na četrt leta 1 K. ~£u Ameriko in druge dežele ca leto 6 £ «0 vin. Naro&iina se plafinje vnaprej. — Cnamezna itovilka *t«n« (O «rim. lesarjeve besede na duhovščino. Pod tem naslovom piše »Sloga«, ki ni glasilo narodne stranke, ampak »stranke združenih Slovencev« ali konzervativne stranke, sledeče: »Dne 26. novembra 1908 se je poklonilo cesarju duhovstvo vseh veroizpovedanj, da mu izrazi svoje častitke k šestdesetletnici vladanja. Cesar je na udanostno izjavo kardinala Gruscha, ki je vodu katoliške škofe in prelate, rekel med drugim tudi tole: »Vaskdanje skrbi bodo ljudi vedno delile, prepiri in stranke so neizogibne. Vaše poslanstvo je na teni, da učite ljudi spravljivosti in miru, katerega svet ne more dati. Vera je ona trdnjava, v kateri najde vsak v viharjih življenja in v borbah obrambo in oporo. V poučevanju vere in v izvrševanju svojega poklica se smete vedno zanašati na obrambo državne moči.« Teh cesarjevih besed gotovo naš dr. Korošec ne pozna ali bolje noče poznati, kajti namesto da bi učil v »Slov. Gospodarju«, katerega urednik je on, mir in spravljivost, neti on prepir in razdor med strankami, med stanovi, med zakonskimi družinami. V naslednjem navedemo nektere izraze, s katerimi ta olikani mož v »Slov. Gosp.« z dne 18. t. m. gnusi svoje politične nasprotnike, ki si upajo imeti o politiki drugačno mnenje kot on. Pristaši Narodne stranke imajo po dr. Koro-ščevem mnenju »zločinske« glave, »sikajo strup iz umazanih ust«, so »pobesneli sovražniki« naše vert;, ie »podivjana« stranka, imenuje jih »pobijalce« in »zločince«, njih geslo je: »v blato in umazanost!«, oni so »nizkotna liberalna družba«, nazivlja jih s »požigalci« in s »posurovelo druhaljo« itd. To so izbrane besede samo iz enega članka katoliškega duhovnika, slovenskega poslanca dr. Korošca in katoliškega lista »Slov. Gospodarja«, s katerimi kliče na »sveto« vojsko proti »Narodni stranki«. In potem naj se kdo čudi, da res vera peša, Ce res izgineva med ljudstvom spoštovanje do duhov -nikov, če se njih voditelj poslužuje takih psovk. In naj se čudimo, če se množe prepiri med zakonskimi rodbinami, se množe pretepi in poboji med našim sicer mirnim ljudstvom? Ako sem jaz slučajno dru-zega političnega mnenja kakor dr. Korošec, še pač to ni posledica, da bi bil že tudi »ubijalec«, »požiga-!ec«, »zločinec« itd. Zadnji čas je že ,da napravijo merodajni gospodje v Mariboru konec tej Koroščevi morali, s katero demoralizuje vso mlado duhovščino in z-a struplja naše ljudstvo. In če merodajni faktorji tega nc bodo hoteli storiti, storilo bo to ljudstvo samo. Da bi zaradi dr. Koroščevega postopanja morala trpeli ugled in spoštovanje vseh naših duhovnikov, da bi vsled njegovega blatenja nas Slovencev morai trpeti pri naših sosedih ugled celega našega naroda, to ne sme biti. Ali se dr. Korošcu odvzame glavno uredništvo »Slov. Gospodarja«, ali se ga pa prisili, da izdaja list v duhu, ki odgovarja načelom pravega krščanstva. In pravi krščanski duh zahteva, da se je treba tudi v političnem boju posluževati poštenih in dostojnih sredstev, poštenega orožja, ne pa —blata. Ognusi se nam, kdor se ga poslužuje. Najmanj primerno pa je za duhovščino, segati po takem orožju, ker je lavno njega naloga, učiti ljudi miru in spravljivosti. To je nauk naše sv. vere, zahteva našega sivolasega vladarja.« Priobčujemo to brez vsake pripombe! Molilni Rssja Za urednike pri mariborski »Straži« se šiba namaka, ker tako nerodno delujejo za zvezarske kandidate. Zadnjič sta ta dva urednika žalskim gospodičnam ponujala »fest fanta« Korošca, v »Stražo« pa pišeta tako, da ni ne za na vile ne na grablje. Zdaj pogrevata zopet tisto rihto o posvinjenju šentjurske kmetijske šole. Ali ne vesta, kdo je skuhal tisto psovko? Nemški deželni poslanci v Gradcu, tovariši vaših bojevitih zvezarskih poslancev Korošca, Benkoviča itd. Saj se tako korajžne delajo, bodo vendar, kadar pridejo v 'Gradec, svoje nemške poslance-tovariše za ušesa prijeli! Če je Korošec ali Benkovič preboječ, paj naj rečejo Čepurju ali orjaku Roškarju, tudi ponkovški Vrečko je bojda za take reči pripraven. Da bi pa mi zato, ker Su nemški poslanci poslali grdo psovko o šentjurski kmetijski šoli v svet, n. pr. naj ne volili Robleka, to nam pa ne gre v glavo. Le čakajta vidva nerodna urednika! Kadar general Korošec oblezejo Savinsko dolino pa pridejo v Maribor nazaj, tedaj jih bosta že slišala. Saj gospod Korošec že zdaj vedno bolj jezno gledajo. Dva duhovnika. Duhovnik Simon Gregorčič, ljubljenec slovenskega naroda je pel* Za vse je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili. Duhovnik dr. Korošec, general duhovniške »kmečke zveze«, pa hoče vse sam pohrustati. V svoji neizmerni ošabnosti je zapustil svoje »ovčice«, katere je dosedaj zastopal, in to samo zato, da bi odjedel našemu preljubljenemu g. Robleku savinjski mandat. Kaj pa če bo nazadnje tugoval: »Ah mari bi bil tam doli ostal pri svojih pohlevnih Dolencih!« Iz Maribora se nam piše: Z velikim zanimanjem opazujem volilni boj v Savinski dolini. Pošteno lekcijo si pač zasluži dr. Korošec, da bo ga minila njegova že neznostna zloba. Pa na to sem hotel opozoriti, daplujemo kakor na Tirolskem že naravnost v »politiko profesorjev bogoslovja«. »Lepemu« kandidatu je namreč vedno za petami ne sicer tako lepi, pa zato kakor saharin sladki dr. Hoh-njec. Bog ve, kako je to, drugod pišejo profesorji bogoslovja učene knjige, pri nas pa se taki celi teden napase na škofovem zelniku, po nedeljah pa bega po župniščih na deželi in tam »organizira«. Tudi to je znano v Mariboru, da ima vojvoda dr. Šušteršič na Dunaju najeto staftovanje kakor minister in tudi Šušteršičeva mama so že tam in so najeli za njim podložne poslance 15 sobic v podstrešju iste palače. Eni bodo samo »petgeheri«, drugi bodo drva cepali, oglje nosili, škornje biksali, zmetali itd., oj to bo lepo! Dr. Korošec pa bo z mamo na plač hodil »notrikupovat« in bo »cekar« nesel. Pardon! gospod dr. Korošec, 29. maja je na Dunaju zopet »Mai-Korso«, da ne pozabite! Pošten duhovnik se ga sicer nikdar ni udeležil, pa to vas nič ne briga! Letos bodo tam posebno obilne mlade židov-ke ... Tudi tista 150 kil težka, saj veste, od lani,.. Elsa Low-Spreitzensteinova pride. Toraj na svidenje! Iz Žetal. Z žalostnim srcem primem za pero, in Vam želim opisati našo bedo v občini Čermožiše! Lani nas je toča tako strašno vničila, da nam je za obupati, ker pobila nam je vse, večina naše občine že dolgo nima pri hiši drugo kot še vodo, a to nc samo pri malih posestnikih, nego tudi pri vseh velikih; otroci hodijo izstradani okrog, jokajo za kruh, a ga ni, odrasli človek si da povedati, da ni kruha, a kaj pa mali vedo. Kupiti smo morali letos vse na porgo za seme in za živež; hvala Bogu, da imamo še posojilnico rajfajznovko, da nam v sili pristopi. Vsa hvala gre našemu gospodu Berlisgu, da vsem siromakom pomore pri tej bedi, da da vsem na up živeža, in kar trebamo; ako nam je kedaj toča ubila žito, ostalo je še sadje in to imajo otroci jako radi; lani je še to vničila toča, češplje (slive) se nam vse sušijo, hruške in jabolke je vničila toča z drugimi pridelki vred; dolžni smo še večino starega davka, v tem ko že pride novi; svinje so dosti posestnikom lani ponesrečile, živinski sejmi pa so bili odprti. Ko je toča v ormoškem okraju potolkla, je blagi poslanec dr. Ploj izposloval takojšnjo podporo, a tu, kaj je storil Korošec? Čisto nič! — Smilijo se mi ubogi Savinčani, če dobe tega Korošca za poslanca, kateri za nas ni prav nič napravil drugo, kot politično hujskarijo je zasejal med uboge kmete; on namreč želi, da bi mi kmetje sovražili učiteljstvo, držali bi pa samo z duhovniki; mi pa ljubimo poštene duhovnike, kateri s prižnice in spotednice ne imenujejo ubogega kmeta liberalca, kateri še namreč niti ne razume tega, ljubimo pa tudi naše učitelje, ker nam naše otroke učijo, in jih ljubijo; zakaj bi jih črteli, ker potem tudi nimajo veselja do našiu otrok. Ako sosed mene sovraži, tudi ne vidim rad njegovih otrok. Ali so potem gg. učitelji primorani pod strah nas ljubiti, če jih z vami vred sovražimo? Ne, to ne gre, radi bi nas usužnjili, pa je prepozno. Ljudstvo je že sedaj zrelo, celo bolje politično kot gospodarsko; takih političnih hujskačev sploh ni mogGče ljubiti; ko sem n. pr. bil po silnem plazu (melovju) oškodovan, sem pisal dr. Korošcu, kam se naj obrnem in ali bi se dobila podpora, š^mi niti ni odpisal; obrnil sem se na g. dr. Ploja, in takoj me Oglasi »e računajo ' po 12 unarjev ena petit vrata. — Pri Tfčkratiih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celjn. je pismeno obvestil, kam in kako se naj obrnem, in čeravno je on v ptujskem okraju poslanec, katerega še Bog živi dolga l,e'ta. Njega bodo vsi kmetje volili, ker je tudi vreden. Korošca pa treba napoditi, kjer se prikaže. Kateheti in učitelji. Glavni agitatorji za klerikalne kandidate so gospodje kateheti. Kar po dnevi ne opravijo, nadaljujejo še po noči. Ti neoženjeni gospodje ne nadlegujejo z agitacijo samo volilcev, ampak tudi žene in dekleta. Na shodih predsedujejo, govorijo, hujskajo. Če se pa kak učitelj pokaže na volilnem shodu, brž kličejo vlado na pomoč, čes, da za učitelje se to ne spodobi, naj se držijo šole. Gospodje kateheti, ali vi niste tudi učitelji? Verska vzgoja je izročena vam. Če smete vi duhovni gospodje z nebrzdano strastjo posegati v volilni boj, mari se naj mi posvetni učitelji iz strahu pred vami poskrijemo? In ali je pred Bogom in pred ljudmi manj častno delovati za poštenjaka Robleka negu za oholega dr. Korošca, ali je sveta vera manj v nevarnosti, ako agitiramo mi za značajnega dr. Kukovca, vi pa za prekanjenega dr. Benkoviča? Če pa mislite gospodje katehetje, da je za učitelje in vzgojitelje bolje, da se ne spuščajo v volilni matež, potem pa odnehajte najprvo vi, ki ste najprvo začeli. Jamčimo da bo učiteljstvo posnemalo vas vzgled. Torej! Pastirski list za volitve je izdal škof Napotnik. Slaba mora presti klerikalnim kandidatom, da jim je moral še sam knez in škof priskočiti na pomoč. Pastirski list je po svoji vsebini silno plitev in brez vsakega poleta. Na drugi strani pa ga pozdravljamo, ker skozinskoz govori v prilog našim kandidatom. Knez in škof pravi med drugim: »Volite 'razsodne in izkušene može«, »ki ne poostrujejo nasprotij med stanovi, marveč si prizadevljejo tiste oblažiti in po močeh odstraniti«; dalje: »Volite može avstrijskega mišljenja«; »volite prepričan« verne može«, »ki se pri glasovanju ne ravnajo po nagibih samoljubja, marveč po postavi ljubezni do Boga in do bližnjega; ki ne sklepajo po krivili strankarskih ozirih, marveč po resnici in pravici in po trdnem prepričanju«; volite značajnemože«. Volilci, ali Vam s temi best -dami Vaš knez in škof naravnost ne zaukazuje, da volite poštene, značajne kandidate, ki Vam jih mi priporočamo, in ne neznačajnežev, kakoršni su Korošec, Verstovšek in Benkovič? Premislite dobro! — Proti klerikalnemu kandidatu Pisku nismo slovenski naprednjaki postavili števnega kandidata, ker vemo, da bi bilo nevarno cepiti slovenske glasove. Kresnik je dobil v volilnem okraju Maribor desni breg 1907 brez vsake velike agitacije 2.09c, socijalist pa 864 glasov. Pišek je imel takrat komaj 1000 glasov večine. Da so letos razmere slabše ko so bile 1. 1907, nam ni treba niti pripovedovati in g. Pišek in njegova stranka naj gledata, da ostane mandat v njunih rokah. Grdo je, da se sedaj Pišek in njegovi pristaši za svoje grehe izgovarjajo na nas z najbolj prostaškimi lažmi. Na nekem shodu v Zrečah je očital Kresnik klerikalcem, da je gosp. Pišek enkrat na zborovanju v Brinjevi gori obljubil, da bo sklical poseben shod. na katerem bode govoril o starostnem zavarovanju. Na to očitanje odgovarja »Stražin« dopisnik: »Zakaj ni prišlo do tega zborovanja? Postalo je nepotrebno po krivdi liberacev. Slovenski liberalci in tisti nemški liberalci, ki Kresnika pošiljajo po svetu, so namreč onemogočili sklep o v drž. zboru že predloženem načrtu postave v korist prevžitkarjem in starim delavcem.« Ljudje, ki vedo, da je celi ta zakon še le v odseku in ki vedo, kako klerikalci iz strahu pred kmeti molče o njem, bodo gotovo obsodili tako laganje. Dragi g. Pišek, s takimi »sredstvi« vam ne bode pomagano! Slivnica pri Celju. Tukaj imamo nekega nekoliko slaboumnega človeka, s katerim zbijajo ljudje umestne in neumestne šale. Nekdo mu je podaril visok cilinder in frak, na kar je zelo ponosen. Ko ]e preteklo nedeljo prišel v gostilno v tej »paradni« obleki, so se mu začeli navzoči kmetje smejati In klicati: »Poglejte, poglejte, dr. Korošec je prišel k nam!« Dotični fant pa je bil zelo hud, češ da noče veljati za Korošca. Da, da, celo taki ljudje se sramujejo, da bi bili zamenjani s Korošcem. Ni čudno torej, da Korošec noče več kandidirati v dosedanjem okraju. čkr i ';>=: ! Celje-VransHo. Franc Roblek, posestnik v Žalcu. Roblekovi shodi v nedeljo 28. t. m. se vrše ob 8. zjutraj v Št. Jurju ob Taboru pri g. Plav-šaku in popoldne ob 3. uri na P o 1 z e li pri g. Cim-permanu. • Shod v Libojah se je vršil včeraj popoldan v Stadlerjevi krčmi. Udeležilo se ga je okrog 150 ljudi, med njimi 98 volilcev. Predsedoval je domačin posestnik Bizjak p. d. Nahod. Govorili so nadučitelj Slane, dr. Kalan in tajnik Mikuš. Zborovalci, med katerimi je bilo mnogo delavcev, so se izrekli navdušeno za Robleka. V Petrovčah je imel dr. Korošec včeraj shod — sveda v senci bajonetov. Imel je na shodu kakih 250 ljudi, med temi največ 60 volilcev. Napredne naše ženske so hoteli ven pometati. Korošec je po svoji navadi surovo zabavljal in silno ošabno govoril, kako že jaha po Savinski dolini. Stražili so ga orožniki s cesarskim komisarjem. Pred zbo-rovališčem se je zbralo par sto volilcev, katerih kaplan dr. Jehart ni pustil k zborovanju, kar je povzročilo seveda hude demonstracije. Korošec jo je takoj po shodu odkuril po stranski poti. Na Koroščev shod v Petrovče je prišla tudi čukarija iz Št. Pavla pod vodstvom tamošnjega pismonoše. Temu možiču povemo le to, da mu bomo pošteno stopili na prste. , Roblekov shod v Št. Jurju ob j. ž. Včeraj 25. t. m. se je sijajno obnesel. Nad 300 kmetov-volilcev se je zbralo v Adam Kinclovi gostilni. Ob velikem navdušenju je kandidat Roblek razvijal svoj program. — Obširno poročilo prinesemo v prihodnji številki, ker nam danes primanjkuje prostora. Iz Št. JurJa ob juž. žel. Križev teden se navadno vršijo procesije od farne cerkve vsaki dan k drugi podfarni cerkvi; tako se je vršila v torek dne 25. maja na prijazni griček k sv. Rozaliji procesija in tam se navadno opravlja pridiga in sv. maša. Ker pa se sedaj bližajo državnozborske volitve in g. župnik ve, da je ravno v bližini te pod-farne cerkve največ mož, ki iz njegovih ust nočejo poslušati njegovih političnih opominov, da bi volili dne 13. junija kaplana dr. Korošca, kakor ga on pri vsaki priliki priporoča, si pa je zmislil drugo zvijačo, namreč: naštudiral si je, kako bi oblatil tiste, ki nočejo v njegov rog trobiti, in svojo modrost Je vložil med šmarne knjige in je vun čital, tako da bi bili poslušalci mislili, da te knjige so gotovo od kne-zoškofijskega ordinarijata potrjene in se bo vendai ljudi bolj beseda prijela. Blatil in govoril je, da imajo liberalci škofe za lopove in da pravijo, da duhovni vlivajo strup v spovednicah mladim ljudem v srce. S tem je mislil g. župnik, da bode obelodanil grehe, ki jih liberalci nikdar niso storili. Večina poslušalcev je takoj spoznala, da to je le župnikov« modrost, blatiti dobro misleče napredne volilce. O. župnik, gotovo ste že spoznali, da Vam Vaši najboljši privrženci hrbet obračajo in da dne 13. junija ne bojo volili dr. Korošca, ampak le občespoštova-nega gospoda Franca Robleka. Mislim, da vam prižnice in spovednice ne bojo veliko pomagale, ki jih zlorabljate za agitacijo v politične namene; vas zagotovim, da bode dne 13. jun. večina iz naše fare volila dičnega poslanca Franca Robleka. Živijo Roblek! Napredni kmet. Ljudstvo se probuja. Iz Savinske doline. Nikdo ne verjame, kdor na lastne oči ne vidi, tako mogočno se razvija dan za dnem volilni boj. Mi, ki smo zunaj na deželi, to vrvenje s posebnim dopade-njem vedno jasneje opažamo, da so oni stari časi, ko so gospodje duhovniki tam v Mariboru kje pri dobro obloženi mizi vzeli svoje beležke, zapisali nanje nekaj imen onih mož, ki bi radi videli Dunaj in ministre, ljudje so jih pa morali na komando voliti, že minuli in da se ne povrnejo nikdar več! Naše dobro in dovzetno kmetsko ljudstvo se vedno i bolj probuja, hoče samo misliti ter v svojih stanovskih in življenjskih vprašanjih samo odločevati. Zasužnjiti so ga hoteli, zapreti v kraljestvo mraka in teme, a ljudstvo je samo prebilo težka vrata, ki so jih za-pahovali za njim, podrlo pogubonosno zidovje in izišlo zmagonosno, vedrih lic in jasnih čel v svoboden dan. — Danes to vidimo vsepovsod! Niti ene vasice ni v vsej dolini, kjer bi ne dvigali kmetje sami prapora napredka — vsepovsod so ljudje čistin možgan, ki bistrijo glave pridno svojim sosedom. — Za svojega, od njih samih postavljenega kandidata Robleka vse govori ter se vnema od dne do dne huje. V trdni zavesti, da jim gre tu za dobro stvar, se zbirajo ob vsaki priliki, govore o volitvah in o svojem kandidatu Robleku. — Nimam besede, s katero bi primerno opisal navdušenje ljudstva za Robleka. Kako mirna so njih lica in siguren njhi korak, s katerim stopajo v boj za svojega ljubljenca Robleka. Oni pa, katerih volja se še ni osamosvoji'« ki iz vsemogočih vzrokov morajo za »kmečko zve zo«, so potrti, hodijo potlačeni in potrti, kakor bi čutili težek jarem na svojih ramenih. Tiha in pritajena je njih govorica in noč je njih dan. Tako ti lahko že od daleč pokažem moža Koroščeve vojske in našega soborilca spoznaš na sto korakov, dasi ga še nikdar srečal. — Tako se bliža boj h korc.. m videli bomo, da potegne ta ponos, ta ved r ost '' ,ble-kovih mož še marsikaterega za seboj — h: na mnogoteri glasovnici se bo bleščalo ime Franc Roblek — več kot mi sami mislimo! Iz Savinske doline. Dolgo smo se že vsi volilci zgovarjali o tem in onem vprašanju, in slednjič še o tem, kako morete vi, dragi nam dr. Korošec, Vrt duhovnik biti tako vsiljivi. Dolgo smo na vas držali in agitirali za vas, zdaj pa sipo zoper vas vsi pošteni volilci obeh okrajev, ker vi kot duhovnik ne držite nič na duhovsko čast; to je žalostno in sramotno za vse duhovnike, ker vsak pravi: taki so, da vam nobena beseda ne pride do srca. Zavoljo vašega obnašanja bodo vsi duhovniki izgubili veljavo in čast, ker bote vi, dr. Korošec, s svojim slabim obnašanjem vse osramotili iti pri tem vašem drznem početju bo tudi med.ljudstvo"1 začela vera pešati, ker že vsak pravi: če se duhovniki ne držijo svojega poklica, potem tudi ni treba izpolnjevati božjih in cerkvenih zapovedi nam. Kaj pa vi, dr. Korošec, ali ste že pozabili 9 tujih grehov? Kaj pa pravi katekizem v njih? Zato ste vi vsega tega krivi, da se ljudje med seboj zavoljo vas sovražijo, se prepirajo, se pretepajo, kolnejo in tudi tožujejo. Vse te grehe imate vi in vsi tisti, kateri so za vas na zaupnem shodu v Celju glasovali, na duši; mi pa mislimo, da ko bi eden izmed nas bil duhoven, bi se pa ne vtikal nič v politične reči, zato ker en človek ne more dvema gospodoma služiti. Zato tudi vi, dr. Korošec, ne morete biti dober duhovnik in pa dober poslar.fc«., zato bi vi ene stvari pri vaši najboljši volji ne mogli izpolnovati. Zato vam mi kot Slov. kmečke zveze Volilci svetujemo, da; še vi na svojo in na vseh duhovnikov čast odpovete svoji kandidaturi, potem pa odpotujte kar v Ameriko, da utečete sramoti, ker savinska dolina bo obhajala vašo »zgubo« s sedmino kot na pepelnico. Dne 13. junija zvečer bo vaš žalni sprevod. Volilec S. K- Z. Iz Žalca. Sinčeka. od orglarja Zupanca sem nekoč vprašal: »Kje so pa ata danes?« Fantek mi pripoveduje, da ata sedaj ni nič doma, amipak morajo vedno delati za gospode duhovnike; gosp. Schrei-ner (žalski kaplan) obljubili so jim mleko zastonj v farovžu, če bojo pridni, rekli so, če bojo g. dr. Korošec zmagali, bomo vsi boljše živeli, duhovniki bodo imeli več plače, nam bojo pa tudi od tega nekaj dali. Ne zamerimo Zupancu, ki je le orodje duhOvništva, privoščimo mu kruh in mleko, a nekoliko naj pomisli, da je v Žalcu in da mu je v vsakem oziru oče Žalec. Tako si gojimo na prsih gade! Dr. jančič vzgojitelj mladine. Ker se v zadnji številki »Straže« zopet nekdo na nagnusen način zaganja v naše učiteljstvo, ter trdi, da učitelji kot vzgojitelji naše mladine nimajo ničesar iskati na političnih shodih, priobčimo sledeče: H Koroščevemu shodu v Št. Petru imeli so pristop vkljub javnosti le zvezarji, žene, dekleta in — strmite! šolska deca. Ko se ie vprašalo malega šolarčka, ki je hotel po vsej sili na shod, kdo ga pošilja tjakaj, dejal ]e: »Saj so gospod župnik (dr. Jančič) rekli.« Torej ka-tehet dr. Jančič ukazuje šolskim otrokom, da morajo iti na shod, pošteni ig,pdrasli možje — davkoplačevalci pa niso imeli ,d®stopa. Vprašali bi sedaj dopi-suna, ki trdi, da.se vzgojitelji mladine ne smejo Udeleževati političnih shodov, li ni tudi dr. Jančič in njim vsi gg. kaplani kot veroučitelji istotako in še bolj vzgojitelji naše mladine? Pa poglejte si te »ls-pe« vzgojitelje! Ne samo, da letajo kot obsedeni od hiše do hiše, od shoda do shoda ter hujskajo, obre-kujejo in lažejo proti vsakemu, kdor ne trobi slepo v njihov rog, celo šolsko mladino vlačijo na politične shode, da vcepijo že mladi in nežni duši sovraštvo do gotovih ljudij. To naj bi bili vzgojitelji naše deče? Zločinci so, ker ubijejo že otroku v najnežnejši dobi čut ljubezni do bližnjega, Čut poštenja in dostojnosti. Ni se nam potem čuditi, če nastopajo razni nezreli in mlečnozobi mladiči z nožem v roki proti poštenim in izkušenim možem (slučaj A. Peško, ki je v Grižah pred par leti smrtnonevarno ranil g. Šušteriča in pozneje celo zabodel F. Cokana. Op. ured.), saj hočejo to njih učitelji krščanske ljubezni! In mesto, da bi te surove in živalske čine obsojali, se smejejo žrtvam (celo mrtvih ne pustijo pri miru v grobu. Op. ured.) in ščuvajo nemoteno dalje »katoliško« mladino k enakim dejanjem. To naj bi bili kat. duhovniki, učitelji morale, ljubezni in resnice? Ne! učitelji in širitelji sovraštva, laži in neresnice so, ljudje, ki s svojim življenjem in početjem zastrupljajo naše ljudstvo, mesto da bi šli s poštenim in krščanskim življenjem vzgledno naprej, ter učili in kazali ljudstvu, kako naj živi, da doseže večno zveličan je. In potem se še čudimo, da vera peša! — Iz Gomilske. Lastna hvala, cena mala — so nam pravili otrokom v šoli in ta izrek se živo izpolnjuje. Korošec se hvali po shodih, kjer ga hočejo ravno poslušati, da je najpridnejši, najzmožnejši politik in da ima že dosti uspehov. V Št. Petru je na tistem znamenitem shodu v senci bajonetov celo rekel: »Ponosna Savinska dolina bo pokazala 13. junija, da ostane ponosna in njen poslanec bom jazi!« Mogoče so se tistikrat celo krave smejale tam v žup-nikovem hlevu — ker smešno je to res in od Korošca, ki je sicer nad vse ošaben in prevzeten, tega vendar nismo pričakovali. Eden bo poslanec Sav. d"'ine, a, gospodine Korošec, vi ne, pač pa g. Roblek, za katerega je tudi vsa Gomilska vneta. Malo iih imate, a še tisti bodo odpadli, če se boste tako strahovito hvalili ter sami sebe povzdigovali. Zapomnite si samo to: Vi ste tujec tam od Maribora, ne poznate niti vi nas, ne mi vas — zato bomo pa vsi volili domačina Robleka! Živijo naš Roblek! Vsaj v cerkvi govorite resnico. Cerkev je hiša molitve, hiša resnice, ljubezni, hiša božja. Nič novega ne bom povedal, če rečem, da se cerkev ob vsakih volitvah zlorablja v politične namene, da se raz leče ne sliši božja beseda, pač pa vo'i1na agitacija. Tudi letos so napeli stare strune in neki župniK je zadnjo pridigal prilično tako: — ^Posve- čeno bodi Tvoje ;"ie, molimo vsak dan, a kako ga liberalci spoštujejo!? Divji so in najraje bi ta dru- > ha! cerkve podrla, križe iz hiš pometala, duhovnike pa pomorila — — —« in tako se je vleklo vso pridigo. In ko so ljudje odhajali domov, odhiajevali so z glavami in tožili —: to je pa vendar preveč — vsaj v cerkvi naj bi spoštovali resnico! — Da, vsaj v cerkvi, a še ta kraj jim ni več svet, še tu pred samim Bogom govore namenoma neresnico, da bi zbegali ljudi ter jih pridobili za Korošca. Grdo je to, zek) grdo! Ni jim dovolj, da groze švčjitn političnim nasprotnikom z bogsigavedi Čim ter teptajo oni visoki nauk o ljubezni — še v cerkvi ne morejo govoriti resnice. Imate vendar dovolj nagrmadenih laži v vaših listih — pustite prostor v cerkvi — besedi božji! Nič boljše ni na Polzeli, dasi župnik pravi: star sem — naj bo kakor hoče; ne bom se boril, saj skoraj umrjem! »Še noge bi vzdignila, ko bi mogla«, je zaklicala neka tercijalka na enem Koroščevih shodov, ko so glasovali klerikalni volilci kislih obrazov za Koroščevo kandidaturo. Prijazen pogled od' strani dr. Korošca je bila topla pohvala vneti Koroščevi oboževalki. Iz Žalca izvemo, da so grižki čuki in neke kri-čačke na mežnarjevem vrtu v Grižah psovale mirne naše napredne volilce iz Žalca, da, polivale so jih baje celo z vodo. To so vam olikanci, ti grižki čuki! Le treznosti naših ljudi se je zahvaliti, da jitt niso naučili dostojnosti. Take sadove rodi hujskanje v klerikalnih bralnih društvih!! Koroščev shod pri Sv. Jožefu pri Celju. V torek 23. t. m. je poskusil Korošec že drugič svojo srečo pri romarski cerkvi sv. Jožefa. Od nekdaj gre na ta dan Križeva procesija k sv. Jožefu, to je zvedel tudi za vero vneti Korošec, ki se je že na vse zgodaj zjutraj potrudil na hrib k romarski cerkvi — hujskat in zdražbo delat. Med procesijo že in med mašo so hodili njegovi priganjači od moža do moža in opozarjali na Koroščev shod, ki se bo vršil za cerkvijo. Počakalo je res nekaj mestnih tercijaUr, otrok in par radovednežev, katerim je Korošec razlagal politiko »kmečke zveze«. Tako se okrunljo naša svetišča, odganjajo se razsodni ljudje iz cerkev, saj cerkev ne služi več božji besedi — in za cerkvijo pa čaka Korošec kakor lačen volk na plen. Možje, poženimo 13. junija tega komedijanta nazaj v Maribor. Frankolovo. Roblekova stranka je imela v nedeljo 21. t. m. svoj volilni shod popoldne po večei-nicah v prostorih Bezenšekove gostilne. Po otvor-jenju shoda je najprvo govoril g. potovalni učitelj Goričan. V poljudni, njemu lastni navadi, je obrazložil razmerje med državo in davkoplačevalci. Država zahteva od davkoplačevalcev kolikor mogoče največ dohodkov v obliki'raznih davkov, a davkoplačevalci po drugi strani stremijo za tem, da bi kolikor možno malo prispevali, a vendar vleklj koristi. To sta torej; dve nasprotujoči si sili. Naloga državnega poslanca je, da razna bremena, ki jih držav* zahteva, porazdeljuje tako, da malo premožni davkoplačevalci tudi malo plačujejo, a bogatini s svojimi velikimi podjetji naj bi prispevali največ, ker imajo od celokupnosti v državi tudi največ koristi. Tako se sklepajo v državnem zboru postave ,ki male davkoplačevalce lahko oškodujejo, po drugi strani pa postave, ki jim koristijo. Dalje je omenil, da med drugimi stiskami, ki zadevajo zlasti kmeta, so dolgovi. A poglejmo čiste dobičke, ki jih imajo razne hranilnice in posojilnice, odkod so ti? Od teli so, ki so si jemali posojila, a ne od onih, ki so denar vlagali. A ta čisti dobiček pa si ne dele med seboj dolžniki, ampak zopet oni, ki zalagajo hranilnice in posojilnice z denarjem. Tako bi bila izborna na-redba v hipotekarnih bankah. Omenjal je dalje pomanjkanje delavcev. Koliko raznih rokodelskih in obrtnih pomagačev redi država in dežela, ki brez vsakega pravega namena potujejo semtertje, katerim pa daje oskrbovališča, koja stanejo na tisoče in tisoče. Ti mladi ljudje, močni in čvrsti, v poletnem času lenarijo po sencah, a kmetovalcu pa primanjkuje delavskih moči. Naloga državnega zbora je, da se ta stvar, preuredi in davkoplačevalci v tem oziru razbremene. Tako je povedal še marsikaj koristnega in vsi zborovalci so poslušali z zanimanjem. Slednjič je priporočal kandidaturo Robleka, kateri bo kot kmet z razumom in srcem delal z* kmeta v državnem zboru. — Nato je govoril g. dr. Koderman, frankolski rojak. V začetku svojega govora je omenjal, da niso danes semkaj prišli vsiljevat ljudem svojih nazorov, ampak da se misli raz-bistrijo in pojasnijo. »Da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona.« Z jasno prepričevalno besedo je razjasnil delovanje nasprotne stranke. Stranka, ki se ne meni za žulje svojih kmetskih volilcev ter glasuje kar za 400 milijonov kron za bojne ladje in s svojo široko vestjo deluje za naredbe, ki so ubogim davkoplačevalcem naravnost v škodo, a se njim vsiljuje kot prijate" ljudstva, je sleparska stranka. Tem jasnim dok?": - so nekateri od nasprotne stranke ugovarja'!. Posebno se je vsajal neki mladenič K. Š. Zato -e rrn ie potem podelila beseda, ki pa je isto potrdi', knkor je izvajal g. dr. Koderman. Nastopil je to-e' ta mladenič ter reke!: »Kmet naj kmeta voli. Mi imamo kmečko zvezo..« Izgovoril je ta dva stavkn v prid naši stranki, potem pa mu je pošla — sp^a. Zato velika veselost med poslušalci. Ljudem ie na obrazih čitalo, da so jim besede g. dr. Kode-mana vso stvar postavile v jasno luč, da so spozr-'i, kam vodi politika Korošca, ki ima edino le nairon 7asužnjiti kmečki stan, dobiti'nadvlado nad itak ukrstim kmetom. To so razumeli in glasno pritrjeval' njegovim besedam. Zato je pravi kandidat za kme^o ljudstvo edino le naš Roblek. S krepkimi živir ' lici na Robleka so po- zdravljali govor svojega rojaka dr. Kodermana. -Nato je govoril g. Prekoršek, ki je s tehtno besedo povdarjal, kolike važnosti je fo, da se zaveda kmet, da postane kmet srečen, ko se bo zanašal samo na svojo lastno moč, kmet bodi s krhetbm. Zato naj pokaže ob času volitve ter se tega trdno drži. Klerikalci trde sedaj ob času volitve: »Vera je v nevai-nosti!« Ni vera v nevarnosti, ampak njihov žep je v nevarnosti. Korošec je duhovnik, pa ne opravlja duhovniške službe, on živi samo od politike. Zato je pri njem res vera v nevarnosti. Kriče, da primanjkuje duhovnikov, zakaj ne pritegnejo politi-kujočib duhovnikov v cerkveno službo, za katero jih je sam Bog posvetil. Vera se zlorablja v politične . namene. Navedel je slučaj, da kaplan ni hotel k bolniku, ker se je v onem kraju zglasil dr. Korošec. Ko so to slišali, so glasno izražali svojo nevoljo. Od koncu govora se je zopet razlegalo: »Živio Roblek!« . — Vmes so nekateri hoteli delati zgago, pa se jim ni posrečilo. Zunaj gostilniške sobe so se po shodu odigravale nekatere mične dogodbice. Oni govorniški mladenič se je tudi zunaj vsajal in jezno rekel: »Pa še otroke nosite v Celje doktorjem krstit!« \ dobro ga je zavrnila neka žena: »Saj zdaj lahko krsti vsaka baba!« Bučno veselost je zbudila ta opazka med občinstvom. Lahko si pametni ljudje zdaj pomislijo, kam bo to privedlo, ako se bo duhov-ščina mešala v politiko. Duhovnik spada v cerkev in pred cltar! Nekoji od klerikalne stranke so hoteli rabiti sirovo silo, pa bili so osamljeni. Jezilo jih Je, da se je po tem shodu spoznala resnica, zakaj se gre v nasprotni stranki. Zavedni Frankolčani nt. bodo nikdar volili poslanca, ki ga je zavrgel šmarski okraj kot nesposobnega poslanca. Kdor hoče pobirati tako slabo blago, naj je le, pa ne na škodo drugih davkoplačevalcev. Kmečki, povdarim besedo kmečki poslanec more biti edino le naš Roblek, ki ima za kmeta razum pa tudi — srce. Bog ga živi: — Kmečki volilec. Iz Zgor. Ponikve se nam poroča, da ima tamošnji župnik Košar pri volitvah kot član komisije vedno navado, da pregleduje pri oddajanju glasovnice kar sproti. Opozarjali bi njega prav resno, da tega letos ne stori, posebno pa opozarjamo uradnega komisarja, ki je določen za občino Vel. Pl-rešica. Vojnik. Volilni shod za Korošca v vojniški cerkvi je priredil kaplan Zakošek iz Novecerkve. V pondeljek 22. t. m. se je vršila križeva pocesija iz Novecerkve k nam v Vojnik. To priliko je porabil novocerkovški kaplan, da je na prižnici razsajal 111 divjal, kakor v kaki oštariji. Pravil je tudi: »Zakaj hodite v cerkev in molite, če pa pridejo volitve, pa ne držite z duhovniki?« Očital jfe tudi vojniški fan, da je tako slaba, da si mora duhovnike od drugod izposojevati, da nima nobenega svojega duhovnika; Žalostno je, kam smo prišli v Vojniku, da si sme tuj kaplan kaj takega dovoliti v naši cerkvi, prejšnji gospod župnik Vodušek kaj takega niso pripustili, zato je bil pa tudi mir. Če nam očitate iz priž-nice, da si duhovnike »izposojujemo«, Vam povemo, da si jih tudi plačamo, in da se gospodom v naši fan ne godi slabo, to vedo vsi, saj še kar trgajo za Vojnik, Ne pustimo pa, da bi se naša cerksv, ki smo si jo postavili, s takim hujskanjem onečaščala — tako nam Korošca ne bote vsilili. Naš poslanec Je Franc Roblek! Volilec vojniške fare. Vojnik. Izobraževalno društvo so ustanavljali pri nas na Gospodov vnebohod. Po večernicah se je zbralo mnogo deklet in otrok, nekaj fantov, največ pa radovednih ljudi, ki radi poslušajo, kakor pravijo, teater in komedije, ki jih duhovniki sedaj pred volitvami uganjajo. Poleg novega župnika, obeh kaplanov, za vse dobro in lepo vnetega Puš-na in Valentina Sameca smo najbolj Občudovali gospoda Hohnjeca iz Maribora. Pripovedovali so nam, da ne smemo gledati na to, če ima kdo raven ali slok nos ali lepo ali grdo obleko. Biti moramo vneti in požrtvovalni kakor so gospod, ki se cei mesec okoli vozijo ter posebno sedaj za volitve ljudi podučujejo. Rekli so gospod Hohnjec, da iz ljubezni do naroda toliko denarja zapravijo, da jim proti koncu meseca že trda gre. Vsem so se nam zasmilili tako dobri gospod, gosp. župnik so jih pa nato peljali v farovž, izobraževalno društvo je bilo pa tako ustanovljeno. Pripomnimo le še mimogrede, da je bilo za ta dan popoldne določeno blagoslovljen j* nove kapele v neki vasi vojniške iare, a novi naš gospod župnik so rekli, da ne morejo priti, ker so zadržani, moralo se je preložiti zaradi gospoda iz Maribora in zaradi politike. To dvoje je pa dandanes več, ko Gospod nad nami, kateremu aa čast bi se bila morala kapela posvetiti. Klerikalna podivjanost. Preteklo sredo popoldne je s sejma iz Konjic prignal domu na Franko-lovo par volov Janez Potočnik, p. d. Mačuh. Po-kazavši na enega izmed volov je rekel: »Toti Je Roblek!« Fej> tako se bori kmet proti kmetu! Na ta način se poganjate, očka Mačuh, za županski stolček? Mi pa vam povemo, očka Mačuh, kadar bode zopet volitev za kako »veselo vdovo«, tedaj va3 povabimo. Vi se najbolje zastopite na take volitve. Potem bodete lahko imeli šepodvevdovi poleg svoje žene, vse vam bo odslej dovoljeno z< vaše res — krščansko življenje. Dobei apetit! Adijo, pa brez zamere, očka Mačuh! Fran-kolovski kmečki volilei. Žalec. »Straža« trdi, da si upa Roblek napadati bii na šentpeterskem shodu tudi možiček, ki je opravljal v žalski cerkvi svojo večjo potrebo. Torej vi ga poznate, pa ga prikrivate, dočim se 2al-čani na vso moč trudijo, ga razkrinkati. Jasno je nam, da je dotičnik ali eden vaših, ali pa od vas najet, da bi nas Zalčane oblatili. Dr. Jančič, tako brezmejne žalitve vam ne pozabimo nikdar. Zelo ugledni dami iz bližnjega gradu v žalski okolici (ime na razpolago) tudi že preseda Koro-ščevo huskanje po dolini. Plemenitaška gospa je sicer zelo pobožna, pa se je vkljub temu izrazila nastopno: »Duhovniki so nam Vero dali, in duhovniki jo bodo zopet odpravili.« Dovolj značilno za hujskače Koroščevega kalibra. ^ , Vransko. »Straža« čenča, da drži Roblek * celjskimi advokati.. Za boga milega, ali ne drži tudi dr, Korošec s celjskimi advokati? Kdo pa je boljši Koroščev prijatelj, kot celjski advokat dr. Benkovič? Pojd' se. solit srotle! »Slovenski Gospodar« je začel ta teden dvakrat izjahati. Zelo smo že bili radovedni, kaj nam prinese prva številka. Pa kakšno razočaranje! Prva št^viljca prinaša do pičice vse »Stražine« članke. Kaj ko bi gospodje tam v Mariboru to »Gospodarjevo« izdajo krstili »Stražin tat«? Pogovor dveh priprostih ženic. O bližajočih se volitvah se pogovarjate dve ženici v Grižah pri-lično tako-le: A.: »Kaj bo šel Roblek na Dunaj, saj le mirno sedi v kotp, kakor Vijolica.« B.: »Res je, da je miren kot vijolica, pa vijoličen duh daleč seže!« To je sodba naših žčn, — pa ne dr. Korošec! Prizor iz volilne agitacije. Župnik: Tak, tak, tak, ti si iz mojega kraja doma, le glej, da boš prav volil! Volilec: Jaz ne poznam boljšega kakor so gospod Roblek. Župnik: Ti ne razumeš, tu se gre samo za stranko. Volilec: Prpsim, saj stranka ne bo šla na Dunaj! Župnik osorno: Poberi se! Naj levica ne ve, kaj desnica da. Tega gesla se drži blaga Roblekova hiša, kadar daruje za cerkve in cerkvene potrebe, kadar pomaga ljudem iz zadrege, Če so v stiski. V zahvalo gospodje duhovniki zdaj kar besnijo zoper Robleka, drug drugega hočejo prekositi z napadi na spoštovano Roblekovo hišo. Kako pišejo v »Stražo« in v »Slov. Gospodarja«! Kako ostudno šele obrekujejo na tihem, ust-meno! Izvedeli smo celo slučaje, da imajo uzornu versko življenje te hiše za hinavščino. Da, še več! Hujskajo zoper Roblekove celo ljudi, o katerih dobro vedo, da so tej familiji dolžni največjo hvaležnost. Gospodje duhovniki, ali se vam ni treba Boga bati? . . Kar je preveč, je preveč. Kdo bo pa na zadnjo uro dober, Korošec afi Roblek? tako se odrezavajo nahujskani volilei, nevOlilci, posebno pa nevolilke. Mislimo, da bodo Koroš&evi volilei na zadnjo uro zaman Čakali »fest fanta« dr. Korošca! Iz Griž, Pri nas je imel v nedeljo, 21. t. m. popoldne naš kmečki kandidat g. Franc Roblek iz Žalca dobro obiskan shod pri Naprudniku pod milim nebom. Naprednim volilcem se ni bilo treba zaklepati med štiri stene, kakor prejšnjo nedeljo dr. Korošcu, ki je še iz tjs'tš°k)be pri našem županu, v kateri je zboroval, hotel uiti pred naprednimi volilei v drugo manjšo, in sicer v ^spalnico. Ob sebi se razume, da nismo zborovali pod zaščito orožniških bajonetov. Dr. Korošca so stražili na Ponkračevo nedeljo kar štirj^ orožniki, pa se še ni čutil dovolj varnega. Na našem shodu je bilo naprednih volilcev, pa tudi par klerikalcev, nad 200, od teh črez 100 domačinov. Gospod Franc Roblek je poročal o svojem delovanju v državnem zboru. Njegovo dozdanje delovanje so navzoči volilei s polnim zadovoljstvom in navdušeno vzeli na znanje. Odgovarjal na več stavljenih vprašanj, kakor glede provenijenčne postave za hmelj, katere dr. Korošec še dozdaj ne zapopade; glede doklade na pivo, o kateri je dr. Korošec baje prejšnjo nedeljo trdil, da nam ne bo nič škodovala; dalje glede socijalnega zavarovanja delavcev in malih posestnikov, glede vinske postave in še drugo. — Govorili so še g. Jošt p. d. Cesar iz Gotovelj, Frane Dolinar (Matevšč) iz Megojnic, končno pa še nadučitelj g. Brinar iz GotoVelj. Njegove jedrnate in premišljene besede, v katerih je stikal g. Robleka kot kremenit značaj in nam pokazal takozvano kmečko zvezo v pravi luči, Zlasti govornikov::, sklepne besede: »pravica je na naši strani, in kjer je pravica, tam je Bog, in kjer je Bog, tam je zmaga« — so izzvale vihar navdušenja med volilei. Ob navdušenih živijo-klicih Se je soglasno sprejela kandidatura gospoda Franca Robleka, na kar je dobro uspeli shod zaključil predsednik shoda gosp. Franc Zupane (Piki) iz Megojnic. Navdušenje za kandidaturo je tu veliko že od zadnjega ponesrečenega Koroščevega shoda, še večje pa je zdaj. Naprej do zmage! Št. Jurij ob j. ž. Naš kaplan Blaže biva morda že dobrega pol leta med nami. Bodisi, da si je bil svest svojega vzvišenega duhovnega poklica, bodisi, da se je pripravljal na kak odločilen naskok, miroval je, trdeč, da ni študiral za politiko. S tem je pač priznal, kake vfelike politične kozle je prevračal po Slivnici. A ni zdržal dolgo. Slivniške obč. volitve so mu naglo razburile sicer vodeno kri. — Zbesnel se je zagnal na nekatere tukajšnje volilce a dobil je brco, ki ga je nagloma zanesla nazaj v kaplanijo. In sedaj pa te nesrečne državnozborske volitve! Kakor mlado krbkarče je zopet zlezel iz svojega gnezda, da pobrska po svojem političnem gnojišču. Privoščimo ti ga vsi poštenjaki napred-njaki — samo pazi, dragi Blaže, da te ta lastna gnojnica preveč ne umaže! Ne prisili nas odbiti pipo, iz koje ti lahko natočimo kristalnočisto resnico, od »božjih namestnikov« že davno zavrženo hčei-ko božjo. Po svojih časopisih in agitacijskih pohodih prelivate samo gnojnico, trosite le brezstidne in gnusne laži. In tudi za to gnilobo imamo še dovolj zdravil. Povemo vam pa na vse grlo, da smo tudi mi napredni kmetje avstrijski državljani z ravno istimi pravicami, kakor duhovniški. Zato bodemo tudi delali, ne oziraje, če nas kako ščene kedaj oblaja ali ne — vedno in povsod po svoji čisti vesti za svojega poštenega, naprednega kmečkega kandidata Franca Robleka — in če zapiha »jug ali zdolc«! Dramlje. Koračnica Blaža Jesenka. Joj mene, jernene, - ; Strašna vojška gre nad me, Ljudstvo me pošilja v koš, Ker postal sem figa-mož. Kmetje me sovražijo, i P Za izdajalca pitajo, Kot odpadnik naroda • Sem povzročil mnogo zla. Kaj mi soldi teknejo, K' mi jih Korošec dali so, •«• ' . Ko me nihče več ne ceni, In vsaki človek še mi smeji. O sebičnost, kak kruta si, Koliko žrtev zahtevaš ti, Zavoljo tebe sem teptan, Od Drameljčanov zanič'van. • r V »Gospodarja« še pisal bom, Od Jarnoviča tud' lagal bom, S tem si žalost bom tešil, Svoje žalostne dneve tako prebil. Upanje imam še na osebe tri, Med njimi Miha Vongušt se blišči, V njega stavim še zadnje upanje, Ker korenjak in korajžen je. Lažnjivosti bova zlagala In slovenske kmete farbala, Ko pa volitve minejo, Potem jim pa fige kažemo. Odmev: Toda dragi Blaže to bo težko šlo, S kmeti takov poba šalil se ne bo. Brežicc - ScVnica £a$l(o. Dr. Vekoslav Kukovec, deželni poslanec, Celje. Shodi kandidata dr. V. Kukovca v nedeljo 28. t. mes. se vrše ob 8, zjutraj v Rajhenburgu pri g..Leskošeku, ob 11. na V i d m u in ob 3. pop. na Blanct. Dr. Benkovič — velik prijateli ljudstva. Kako blagosrčnega in usmiljenega zastopnika ima naše ljudstvo v dr. Benkoviču, to pričajo med drugim tudi njegovi računi, katere pošilja tistim, ki imajo pri njem kaj opraviti. O teh računih utegnemo kedaj še kaj več spregovoriti. Danes povemo samu toliko, da je nekemu posestniku, ki je hil poprej še celo pristaš njegove stranke, za malobesedni br-zojav računil 14 kron, med tem ko je on kvečjemu za istega 2 kroni izdal. In človeka, ki ljudstvo tako molze, naj volimo v državni zbor, kakor hočejo klerikalci? Mi bi s tem le sami sebi prerani grob izkopali! Ker tega človeka njegovi rojaki na Kranjskem ne marajo, zato je prišel k nam, da bi si tukaj z ljudskim denarjem napolnil svoje žepe. Zato pa, volilei, pokažite tudi vi, da takih ljudskih pijavk ne marate in volite rojaka, kateri vas bode gotovo bolje zastopal, kakor ta k nam privandrani vsiljivec. — Volilno gibanje v laškem okraju vrlo dobro napreduje. Včeraj je imel kandidat dr. Vekoslav Kukovec v tem okraju 3 jako lepo uspele shode. V Laškettt trgu se je v pivnici ob 8. otvoril shod v navzočnosti najmanj 200 volilcev obeh stranic pod predsedstvom g. L. Rebola. Govoril je kandidat dr. Vekoslav Kukovec dobro uro, sicer med oviranjem s strani dveh pijanih klerikalcev in znanega konzumarja Zorka, pa vendar z najlepšim uspehom. Volilei so bili po pretežni večini navdušeni od izvajanj ter so pozdravili sklep govora kandidata dr. Kukovca z navdušenimi živijo-klici. Klerikalci so si s svojim surovim nasprotovanjem po splošni sodbi zelo škodovali. Potem se je podal dr. Kukovec v Jurkiošter, kjer je imel ob pol 11. nasprotni kandidat dr. Benkovič svoj shod pred cerkvo, ker v nobeni gostilni ni dobil prostora. Njegovemu govoru se je burno ugovarjalo in je shod dr. Benko-viČa vkljub pomoči župnika Casla iz Št. Lenarta klaverno končal med glasnim žvižganjem in kričanjem kmetov. Po dr. Benkovičevem shodu se je cela množica dvignila in korakala pred Gradtovo gostilno, pri kateri je vihrala mogočna trobojnica z napisom: Živijo narodni kandidat dr. Vek. Kukovec! Tudi tu se je zbralo končno blizu 300 ljudi, nekaj sicer nasprotnikov, po večini pa zvesti volilei dr. Kukovca. Pri odhodu so se prirejale kandidatu narodne stranke burne ovacije. Tudi v Š m a r j e t i pri Rim. Toplicah sta zborovali ob isti uri (ob 3.) obe stranki in sicer dr. Benkovič pri Šketu, dr. Kukovec pri Burgu. Dr. Kukov-čevega shoda se je udeležilo lepo število kmetovalcev in delavcev ter se je shod izvršil v najlepšem redu in so govorili kandidat dr. Kukovec, dalje dr. Koderman in socijalni demokrat Malovrh. Tako je ta dan tudi v splošno klerikalnem laškem okraju pridobil narodni stranki marsikje trdna tla, in bode izid volitev tudi tu za narodno stranko mnogo ugodnejši nego pred 4 leti. Iz Hrastnika. V nedeljo 21. t. m. smo imeli pn g. Rošu javen shod, ki ga je sklical g. kandidat dr. Vek. Kukovec. Prišlo nas je toliko, da smo morali zborovati zunaj. Udeležili so se shoda v veliki množini kmetje iz okolice, bilo pa je tudi precej soc. demokratov s svojim kandidatom Čobalom. Shod se je vršil vzorno, imel je vsak priliko priti do besede in svoje mnenje izraziti, torej čisto drugače kakor pri klerikalcih, kjer volilce z orožniki od svojih lažnjivih shodov odganjajo. Shoda natančno opisati re morem, ker sem priprost delavec, ki sicer trezno mislim, a roka je preokorna in trudna od napornega dela za vsakdanji kruh. Gospod dr. I-!edig in frej«, ko je že pred štirimi leti obetal, da se bo ženil? Ali je dr. Korošcu obljubil celibat? Ali zaradi Marijinih devic, da rajši agitirajo za nje. ga? Mogoče je pa tudi, da že sam spozna, da je tako slabo zastopal svoj okraj, da bi z družino težko shajal zaradi draginje? To in še veliko drugega bi nam moral odgovoriti; obljuba dolg dela, on ]e veliko obljubil, pa nič storil, torej je veliko dolžan odgovoriti. Dokler pa tega ne stori, ga bomo pa vsi delavci imeli za lažnjivega strahopetca, ter bomo na dan 13. junija vsi g. dr. Kukovca volili; on Je neustrašen ter pove naravnost po pravici vsako stvar in je vreden našega zaupanja. Živijo dr. Kukovec! Pišece. Volilni boj se je začel na celi črti. Naši kakor vsi klerikalci nam očitajo, da se vežemo s štajercijanci, ker nas podpira baron Moscon. Imejmo pred seboj samo naše zvezarje. Prašamo Vas, kedaj je baron Moscon kandidiral na štaječijan-skem programu? Nikdar ne. Ali ni on 1. 1907. nastopil kot samostojen kandidat, ali ni odklonil vsako pomoč od »Štajerca«? — Mi smo 1. 1907 skora] vsi občani pišečki glasovali za njega, ker je mož na svojem mestu, kateri pozna težnje kmečkega stanu, ter je izobražen v političnih rečeh, in uplivnh. Shodi kandidata Verdnika dne 28. t. m. se vrše ob 8. uri zjutraj pri Ptačniku vRibnici naPoh., ob pol 12. pri Sv. Antonu, ob 5. pop. v B i-striškem grabnu. Volilno gibanje v šoštanjskem okraju začenja delati dr. Verstovšku preglavice. Zadnjo nedeljo je doživel grd polom v Šoštanju, in včeraj mu je v Škalah, pred dekanovimi očmi, v tej »trdnjavi« klerikalizma, trda šla. Tako se maščujejo grehi vt-likih obljub in brezdelja. Kmečki kandidat Verdnik se je včeraj predstavil volilcem na dveh lepo obiskanih shodih v občini Topolščici ter volilcem škalske občine na Ple-šivcu. Povsod je napravil njegov nastop najugodnejši utis in so kmetje z navdušenjem se izjavili z a njegovo kandidaturo ter slovesno obljubili, da mu hočejo tudi v šoštanjskem okraju priboriti večino nad mariborskim profesorjem. V Z a v o d n j e m je bil shod ob 12. uri. Zbrala se je polna soba ljudi; volilcev je bilo do 50. — Predsedoval je župan g. Val. Zager; kandidat Verdnik je v poljudnih, prikupljivih besedah razvil svoj kmečki program in so mu zborovalci na mnogih mestih pritrjevali. Govorili so še Špindler, Iršič iz Mislinja, Volk, Prevolnik iz Št. Ilja itd., nakar je župan med navdušenimi klici »živijo Verdnik« zaključil ta lepi shod. V T o p o 1 š č i c i se je zbralo ob 3. uri pop. pri g. Zagerju gotovo nad 60 samih volilcev. Shodu Je predsedoval g. župan sam, govorili so kandidat Verdnik, Špindler in Dvornik. Verdnikova kandidatura se je z navdušenjem soglasno sprejela. Kmetje so obljubili, da pojdejo za svojega kmečkega kandidata do zadnjega na volišče. Zvečer se je vršil ogromno obiskani shod (150 do 200 ljudi, po večini sami volilci) na P1 e š i v c u priKaudiku — Lepki. O političnem položaju je med splošnim odobravanjem govoril g. dr. Janko Sernec, zdravnik iz Celja, ki je pokazal zasluge klerikalnih poslancev ter njihove obljube v luči resnice in pravice. Govoril je tudi med splošnim navdušenjem g. Miloš Tajnik. Pozneje je prišel iz Topolšči-ce tudi Kandidat Verdnik, katerega so volilci navdušeno pozdravljali in napeto ter pozorno poslušali njegov govor. Nekatere pripombe je podal še tudi Špindler. Ob velikem navdušenju se je ob pozni uri ta lepi shod končal. Verdnikova kandidatura prodira v šoštanjskem okraju z nevzdržno silo v dozdajne Verstovškov«. trdnjave. Rečica. Tu se je vršil shod v prid kandidaturi profesorja Verstovšeka v prostorih Franca Štigh-ca. Ob določeni tretji uri po večernicah se je zbralo pičlo število volilcev, ter je istim g. Anton Turn-šek ml. z znano »zgovornostjo« kandidata v druga nebesa povzdigoval. Poslušalcev je bilo okoli dvajset, med temi pet posvetnih duhovnikov in eden menih; pa še ti niso bili vsi edini za kandidata, posebno je moral župnik mozirski nekaj grenkih požreti zaradi orgljanja v podružnici Brezje pri Mozirju. Ljudje Verstovšku ne verjamejo veliko in bi bilo za Verdnika dobro, ako bi se prišel v nas okraj pokazat in svoj program razložit. Zadeva se mora razjasniti, da ljudstvo ne bode več hodilo k volitvam, kakor v telige vprežen vol, ampak bode samostojno volilo brez priganjačev. Živel Ivan Verdnik, naš kandidat! — Eden volilec v imenu večih drugih v Dretju pri Gornjemgradu. »Narodnjak dr. Verstovšek«. Z ozirom na notico od tem naslovom v št. 21. »N. L.« nam piše dr. Verstovšek: »Ni res, da bi bil prepovedal svojim otrokom sodelovati pri gledališki "predstavi o priliki Ciril-Metodove veselice, temveč res je, da niti njega niti 'njegove žene ni prosil nikdo za dovoljenje, da bi sodelovali njegovi otroci pri veselici.«-Mi dr. Verstovšku končno to verjamemo, ter na., veseli, da dr. Verstvšek tako pozorno čita naš list. Iz Št. Janža na Vinski gori. Koliko je pri nas nemira sedaj v volilnem času; ko smo imeli za dušnega pastirja gosp. Miha Strašeka, je bilo pri na» vedno vse mirno in tiho. V cerkvi pri božji službi so bili vsi prostori napolnjeni. Ako je pastir miren, skrbi za posnemanje Jezusa, ki je rekel: ljubite s« med seboj, in ne delajte nemira! In to so storilil poprejšnji g. župnik. Oni so bili po božji volji kot dušni pastir. Kadar je bila kakšna volitev, še dosti malo niso šli iz svojega stanovanja na prosto. Živi Bog takšne duhovnike! — A poglejmo v sedajnem času! Lansko lettf smo imeli državnozborske volitve; kako je novi župnik pridno agitiral s svojimi pomagači, kar se za take osebe ne spodobi! In st-daj, ko so razne volitve, dela zopet velik nemir in sovraštvo, ker gre od hiše do hiše, čeravno n<* tihem; pač glejte, da ne bo preveč glasno. Tudi v bližnji gostilni so g. župnik Franc Gosak večkrat na dan in pozno zvečer poleg svojih tovarišev, ki nemir delajo. Zato pa tudi krčmar sme med božjo službo vedno žganje prodajati. Naj bi vendar milostljivi knez in škof v Mariboru naše dušne pastirje k miru navajali. Tudi dne 14. t. m. so prišli g. župnik iz shoda v sosedni fari na shod k g. De-lakordi, kjer je govoril naš kandidat Ivan Verdnik. Kaj pa iščete, g. župnik, na takem shodu? Ali bi ne bilo boljše doma večernice imeti, kakor pa kmete s svojo marelo pretepati? Kaj pa, ko bi kdo v naglici zbolel, kje pa Vas vemo najti? — Vi ste dušni pastir; držite se tega, da boste res podobni Kristusovemu namestniku, potem Vam bomo tudi tni čast izkazali, kakoršna Vam gre. — Več iaranov. senatni predsednik os Duoajti. Iz Sv. Lovrenca v Slov. gor. Kakor se sliši, priredi Koroščev kandidat Brenčičev Miha v nedeljo 28. maja shod pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah in na Polenšaku. Med ljudstvom je veliko zanimanje zanj in se govori, da mu bodo skazali posebno čast: posvetili mu bodo tja, odkoder pride, že pri belem dnevu, če ne bo počakal večera. Iz Dravskega polja. Minolo nedeljo je strašil po zgor. Dravskem polju hud medved. Zelo smu se pa čudili, da ga ni gonil na vrvici tudi semkaj »mogočni« Vlado. So mu li tla prevroča, ali mu jc pa še Št. Janž v preblagem spominu? — Gospoa Brenčič je menda tudi hotel imeti enkrat nekoliko boljše spremstvo, zato si je naprosil znanega gro-movnika iz Maribora dr. Hohnjeca, kateremu se je še pridružil »dični« deželni poslanec Ozmec. No, gospodje niso povzročili posebne nesreče. Pri St. Janžu se je shoda udeležilo do 47 volilcev iz domače občine, ostali so pa bili iz mariborskega okraja, deloma pa so bile tudi fletne punce navzoče. Prvi je govoril kaj samozavestno kandidat Brenčič, ki pa, seve, ni nič novega povedal, zato pa se tudi volilcem ni nikakor prikupil. K besedi se je poten, oglasil g. Ozmec, a tudi on ni poslušalcev navdušil. Razlagal je namreč na dolgo in široko, kaj so »dični« zvezarski poslanci vse predlagali, ni pa mogel ničesar pokazati, kaj so d o s e g 1 i v deželnem zboru! — G. dr. Hohnjec je »toplo« priporočal kandidata, češ, da nastanejo za krščansko vero grozne nevarnosti, če ne volimo tako vrlin mož, kot je Miha; potem je krtačil Ornika in šta-jerčijance, pri čemur je prišlo do malih, smešnih prask, o g. dr. Ploju pa je le omenil, da bi bilo nečastno, če"bi prevzel poslanstvo, ker je odločno izjavil, da ne kandidira več. Vsi govorniki so bili skrajno previdni in zmerni, kar je bil pravi čude^ Ko je prišla konečno Brenčičeva kandidatura na glasovanje, vzdignilo se je k v e č j e m u 10 rok, kar je gospode precej poparilo. Vkljub temu bomo pa čitali o sijajnem shodu. — Da Brenčič ni sposoben za poslanca, priznavajo zvezarji javno s trditvijo, da ne rabijo dobrega, uglednega govornika za poslanca, da se jim gre v zbornici le za glas! -Prevdarite to skrajno škandalozno dejstvo, dragi volilci, in glasujte dne 13. junija vsi za r e s i z -bornega dosedanjega poslanca g. dr. Ploja! Iz Ormoža se nam piše: Zaradi toče, vsled katere so bili nekateri kraji v ormoškem okraju, posebno Stanovne, Runeč itd. hudo prizadeti, se je ohrnil senatni predsednik dr. Ploj takoj pismenu do štajerskega namestnika in okrajnega glavarja v Ptuju s prošnjo, da se dovoli podpora, odpošljejo uradni cenitelji in se davek odpiše. V četrtek je osebno posredoval pri namestniku in v petek storil vse potrebne korake pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuji. Volilci! Vi vidite, da dr. Ploj ni pozabil na vas, zatorej tudi vi ne pozabite na njega in mu dajte svoje glasove na dan volitve. Ako bo videl, da Je večina ljudstva za njega, bo sprejel tudi mandat. Naprej v boj za dr. Ploja! Roblekov shodvDramljah Drameijski Ogrizek se je zopet enkrat pošteno vrezal. V zadnjem »Slov. Gosp.« se dopisnik iz Dramelj širokousti in repenči, ravnotoliko da ne poči klerikalne domišljivosti, kako bode z našim kandidatom g. Roblekom, če se prikaže v Dramlje na shod, korenito obračunal. Na trdim sicer, da je ta dopisnik župnik Ogrizek sam, ker sem mnenja, da on niti takega, sicer tudi neumnega žlabodranja ni zmožen, gotovo pa je, da se je ta članek izcimil v njegovi bližini, s pomočjo jecljavega Zajčeka, katerega pa že danes zagotovimo, da mu bodemo \ kratkem tako zakurili pod noge, da mu niti v Dram-ljah ne bo več obstanka. Morda se še fante spo minja na čas svojega internata in tudi na to, zakaj je bil interniran. Če bi pa bil slučajno že vse pozabil, mu hočemo o priliki zopet spomin osvežiti! -Taki ljudje, kakor sta Ogrizek in Zaje, naj ostanejo le lepo tiho za grmom, da jih ne bomo premnogo-krat videli, najmanj pa jim je treba hoditi na shode ter tam ščuvati mirne in poštene farane proti dobri stvari. Da za to sploh vstvarjena nista, sta uvidela dovolj jasno včeraj, ko sta napela vse svoje skromne sile, da onemogočita Roblekov shod, pa sta jo morala prav klaverno odkuriti in mirno trpeti, da je kandidat Roblek svoj' shod v najlepšem redu in z najboljšim vspehom završil in od vseh strani z gromovitimi »Živijo !«-klici pozdravljan zapuščal Dramlje. Shod kandidata Robleka v Dramljah je toraj proti volji žalostne trojice Ogrizka — Blaža Jest-neka — Zajca in kljub njih najhujšim naporom, ga razbiti ozir. onemogočiti, vendar le zelo povoljno uspel. Za vero sicer vedno tako vneti župnik Ogrizek je bil včeraj s cerkvenim opravilom v pol uic gotov, dasi rabi druge nedelje dobro uro ali še pa celo več. Včeraj ni bilo treba poslušati Drameljča-nom njegove klaverne pridige, samo da bi ne zamudil on in njegova garda z Blažom Jesenekom na čelu shoda, katerega je napovedal kandidat Roblek v stari šoli. Še ni bila polosma ura, ko so začeli ljudje zapuščati cerkev, tik za njimi pa župnik, ki je s svojim renčavim glasom še dovolj glasno komandiral, da morajo vsi na shod, da obračunajo z Roblekom. V prostorih, kjer bi se imel vršiti shod, je napadel župnik takoj našega vrlega in nevstrašenega na-prednjaka Jarnoviča, ki ga je s svojim mirnim in vendar možatim nastopom tako posekal, da si od sihdob menda sploh ne bode več upal spuščati se : njim v take pogovore. Zastonj so mu pomagali hri pavi Šket, kaplan in Jesenkov Blaže, vsi skupaj so doživeli žalosten fijasko. Med vpitjem klerikalnin kolovodij in nekaterih klerikalnih pobalinov, je stopil kandidat Roblek na shodišče ter s svojo osebnostjo klerikalce tako frapiral, da so za trenotek utihnili, zavednejše kmete pa navdušil, da so zaorili v soglasni klic »Živel naš Roblek!« (Konec sledi.) StajersKc notice. Nova slovenska posest v Celju. G. dr. Jurp Hrašovec, odvetnik v Celju, je kupil Weberjevo hišo na Franc Jožefovem nabrežju v Celju. V Mozirju bo na binkoštni torek živinski sejm. Več prihodnjič! Doktorjem vsega zdravilstva bo dne 27. t. m. na praškem vseučilišču promoviran naš rojak g. Franc Toplak. Sestanek absolventov grmske šole. Na željo, izraženo od raznih strani, se prired ina Grmu tekom letošnjega leta sestanek nekdanjih učencev tega zavoda. Vse potrebne priprave za ta sestanek bo vodil poseben odbor sestoječ iz nekdanjih učencev. Da se dobe potrebni naslovi in da se določi najprikladnejši čas za ta sestanek, se vabijo že st-daj nekdanji absolventi, da prijavijo svoje naslove in svoje želje glede sestanka naravnost na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. Sv. Peter na Medv. selu. Že zopet so držav -nozborske volitve pred durmi. Zatoraj svetujemo župniku Gomilšeku, da si že sedaj pripravi dovolj močne čevlje, da mu ne bode sila zmiraj pri čevljarju stati, kakor pri zadnjih volitvah. Najbolje, če si jih da podkovati in oslovske podkve bi bile zato najbolj pripravne. Doma 92 40-14 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoče odstraniti solnčne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, senmivasamo z Steckenpferd - lllijnomlečnim milom (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., DeCin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. Središče. Tukajšnja 6razrednica priredi v ne deljo, dne 27. majnika v šolskih prostorih v Središču tretji roditeljski sestanek, pri katerem bode predaval g. dr. Anton Schwab iz Celja o prvi pe-moči pri nezgodah in pa o pomenu domačih zdravil. Z ozirom na to velevažno predavanje je želeti, da se stariši — očetje kakor matere — tudi tega sestanka zopet polnoštevilno udeleže. Pristop pa imajo tudi drugi odrasli ljudje. Začetek ob 4. uri pop. Umrla je minolo nedeljo (21. t. m.) v Gornjem gradu soproga c. kr. gozdarnika (Forstmeister) g L a u š a ob porodu. Pokojnica je bila v vseh krogih zelo priljubljena in čislana. Rojena Radovljičanka je bila v družbi vesela in prijetna, in je kot pristna Gorenjka marsikatero zabavno povedala po »go renjšče«. Nenadna smrt je globoko potrla vse, ki so poznali prijazno gospo. N. p. v m.! Gospodu soprogu naše najsrčnejše sožalje na prebridki izgubi. Vabilo na veliko ljudsko veselico, katero pri redi porostovoljna požarna bramba Ivanjkovci' v nedeljo 28. t. m. pri Jeruzalemu v gostilni Petovar in Rajh ob pol 4. uri popoldne. Na dnevnem redu je godba, petje, šaljive igre, konfeti itd. V paviljonih se bo dobilo pecivo, kava, cigarete, razglednice i. dr. Gostilna bo preskrbela izvrstno jeruzalemsko kapljico in dobro mrzlo kuhinjo. Vsa p. n. sosedna društva in slavno občinstvo iskreno vabimo k mnogobrojnemu obisku tem bolj, ker je čisti dobiček določen v poravnavo računov gasilnega orodja. Na pomoč! Odbor. Akad.-tehn. društvo »Triglav« v Gradcu ima drugi redni občni zbor dne 27. t. m. 1911 ob pol 8. uri zvečer v prostorih akad. tehn. društva »Triglava« z običajnim vzporedom. rt\o nai- ienska ^ pet«« P^gH* P0"* pred _ 1 V Aziji živi mogočen, omikan narod, kateri ima v svoji državi na samosvoji podlagi razvito visoko kulturo. Četudi se lastnosti tega posebnega naroda — Kitajcev — čestokrat zasmehujejo, je veliko njihove govorice čisto logične in korektne. Če se Kitajec sestane s svojim prijateljem, ga najprvo vpraša: »Ali ste z vašim želodcem zadovoljni?« — Nemotena prebava želodca je k popolnemu zdravju velikega pomena in na prvi pogled se lahko spozna, če je želodec zdrav, od česar je večjidel odvisno zdravje. Zato se naj pazi tudi na najmanjše nered-nosti in se naj pravočasno odstranijo. Pravilno prebavo želodca se more doseči le z uporabo izvrstnega dr. Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi. Isti se dobi v vseh tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! Le tedaj 193 13-2 doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot glavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Loterij sKe številke. Trst, dne 20. maja 1911: 87, 54, 5, 84, 16. Line, „ „ „ „ 34. 28, 35, 45, 5. Motor 31/2 konjskih moči, se proda. — Cena se izve pri g. 290 3-1 Kovačiču v Ljutomeru. t najem ali tudi kupi vodna ali parna moč, ki zamore 5 — 10 konjskih moči. L. INDEST, Loka pri Žusmu Štajersko. Ssh 21 Slovenske 285 3-2 igralne karte kakor tudi velikansko izbiro razglednic,. ter vseh pisalnih in šolskih potrebščin, za veselice razne dobitke, kače, larapijone, konfete in srečke priporoča narodna trgovina V. Weix 1, Maribor, Gosposka alica št. 33. Zanesljiv hočijaž obenem hišnih eventualno tudi 286 3-2 hišnica sama se takoj sprejme. Prednost imajo oni brez otrok. Vprašati pri skoraj jednakega pristnemu vinu, se pripravi samo iz najnovejše iznajdbe „JABLUSU. Iz „Jablusa" pripravljena pijača izdigne (vre) kakor naravni mošt ter je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablus" z navodilom 5 kron 30 v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo. 281 4-3 Glavno zastopstvu: Jablus", Podplat, Štaj. 1 toni mojster s 4 hlapci se takoj sprejme pri oskrbništvu '' graščine 277 2 2 M. Ertl, Peggau pri Gradcu 50 ta tedenskega zaslužka ali 50-60°|o provizije dobi vsak, ki prevzame razprodajo mojih svetovno-znanih aluminskih ščitov in blaga, med tem zadnje novosti in brezkonkurenčne predmete. — Dokažem s pismi, da so mnogi mojih zastopnikov, kjer je blago že npeljano, več ko 30 kron na dan zaslužili. Pojasnila zastonj. Zastopstvo lahko kot glavni ali kot postranski zaslužek. Vprašanje z dopisnico zadostuje. 279 2-2 1NT0N HItUBY, Miiglitz (Moravsko). Gostilna j s trgovino in nekaj zemlje, na izvrstnem prostoru ob državni cesti se proda. — Cena 22.500 kron. Takoj treba plačati 12.500 kron. Ponudbe pod „zlata puda" na upravništvo tega lista. 265 3-3 Gumijevi traHi ■i 79 rflnliAtttA M za cepljenje trt priznano najboljše kakovosti, dobivajo se pri Goričar $ folM, Celje. 266 —6 mJ MNMMMMINM HS^UMt Novo mlin pri kolodvoru, ob glavni cesti, urejen lUntlj v prometnem kraju, se zaradi družinskih razmer po ceni proda. Izve se pri: Anton Ficller, trgovec v Mestinju p. Šmarje pri Jelšah. 256 3- Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je 11& 25-10 »Ilustrovani tednik" ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K l'80. Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: »Ilustrovani tednik", Ljubljana. trpeine tf ^ «leir aO**"?0 1 narodnejf ejetrg R. Sterm Vfflfltf' . -. ■ <. -.... prevzame vsa dela dekoracijske, slikarski in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. Za mnogobrojna naročila se priporoča Mibael JobraVc i Celjn, h Gosposka ulica 8t B Radi smrti se proda eno uro od Celja v Drešinjivasi, deset minut od farne cerkve in pošte Petrovče, na najlepšem kraju ob glavni cesti na novo sezidana Vila obstoji iz treh sob, kuhinje, jedilne shrambe iu kleti. V podstrešju se napravijo lahko še sobe. Za vilo je drvarnica in pralnica. Okoli vile je velik zelenjadni vrt, zadej na novo urejen sadEi vrt, spredaj približno 1600 metrov velika njiva. — Vila je jako pripravna za penzijoniste ali za gostilno, ker je v bližini samo ena. — Vpraša se pri lastniku Jakobu Baraga, ravnotam. 263 3-3 i vir aotovi iz dobrega češkega perja! Napolnjeno v trdnem rdečem nankingu (inlet); 1 pernica 180 X 120 cm z 2 zglavni-koma, vsak 80 X 60 cm z novim mehkim trpežnim perjem K 16'—, pol puh K 20'—, puh K 24'—, pernica sama K 10'—, 12"—, 14'— in 16"—. — Zglavniki sami K 3-—, 3'50 in 4'—. Široko-posteljne pernice 200 X 140 cm K 13'—, 14-50, 17 50 in K 21*—, zglavniki zraven 90 X 70 cm K 4\50, 5'20 in 5'50, 5 kg novega, dobrega helega, brezprašnega, posteljnega perja K 24'—, snežno-belo K 30'—, boljše K 36"—, najfinejše gosposko perje K 45'—. — 5 kg nepukaneg« perja od živih gosi K 26'-— in K 30'—. Bel puh z velikimi kosmi K 5-—. boljši K 6'—, najboljši prsni puh K 6'50 za '/2 kg, sivi puh '/a kg K 2'50 in K 3'—. — Pošilja se franko po povzetju, zamena je dovoljena proti povrnitvi poštnine. Ivana Polatschek, Janovritz a. Angel. 76, pri Klatovi na Češkem. 268 3-2 triumf-štedilniki c? co O S. Iriuml-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. Zahvala. Vsem tistim, ki so nam v dolgotrajni, hudi bolezni in ob smrti naše predrage, zlate matere N maiere p j Marije Černe roj. Divjak I izkazali svojo ljubezen, prijateljstvo in naklonjenost, se tem potom najsrčneje zahvaljujemo. ^ Posebno hvalo izrekamo velečastitemu gospoda župniku za tolažbo in za ganljive besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se slavnemu šolskemu vodstvu, učiteljstvu in šolski mladini za petje in spremstvo, vsem drugim pevcem in godbi, slavni požarni brambi, preblagim bližnjim in daljnim sosedom, darovalcem prekrasnih vencev in vsem. ki so prihiteli od bliža in daleč ter izkazali nepozabni toliko zadnjo čast. Iskrena hvala! Vsem premnogim dragim znancem rajne, ki izvedo šele po tej zahvali o prebridki izgnbi ljubljene, jo priporočamo v blag spomin. V FRAMUjdne 22. maja 1911. 2871 (Rodbina Cerne-Habetova. UEBICOVSk staropreizkušen, neutrpljiv pomo-ček za kuhinjo, jamči za vedno enakomernost in dobroto. Neomejeno stanoviten. jViarfin Holšcfc M posojitoietii hiši) priporoča sVojo zalogo iti delavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah. 39 50-19 SliHari« plcsKar prevzame vsa v svojo stroko spada-^j joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkosiikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Sprejme takoj več pomočnikov. Dikfor Beuc, Celje 59 Graška česta šteu. 8. 49- Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 9 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg nelefinega, snežnobelega, pnlje- 1 vega 6 K 40 h ; 8 K; l kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z B zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70, 1780 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 450, 5'20, 6*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 141 -11 S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko. „Ka-a-a-j?!" Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka. 10 K, Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 243 52-3 Ljudevit Borovnik - puškar ' v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 61 5213 88 88 Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih iu otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča-tudi, špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meii v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-15 ■ emiiii Trgovina s papirjem, pisalnim ln risalnim orodjem ■■■■■■■■ Goričar & Leskovšek, Celje, štev' ■ »•asHi Lastna zaloga šolskih ln vseh tiskovin za urade. Graška ulica 7. K C n I a B B B a B a H S tf M O L7 5E » F' K K EJ t'( a ! a B in : 5 a ^ u Ti S o l > l Ml Največja trgovino in velikanska zaloga urf zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 7fl foninD lil noilDctiro poročne zlate prstane ter ženitovanjska darila mm "BUBSIiCB vse po ^ najnižjih cenah, -pi ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov i. t. d. 46 50-19 Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! : <: £ s zi " ^ B os »Ml ■ S: Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k svojim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo ee v sodčkih in steklenicah. 52-16 Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40°lo kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata i Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-16 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnico v Geljo registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši ..Narodni dom" u Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-18 Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceiiki in vzorci na zahtevo .*. zastonj in franko r. z. z 0. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-19 5000 H zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska sist. Roskopl-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica. 2 amerik. doublezlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni. ovratniški in prsni gumbi) 1 amerik. žepni nož (5 delni), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše faza ne), 1 kiasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album 3ti umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*.— Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tadi znamke se sprejmejo) od : i. GELB, razpošiljalnica Novi Sandec 204. če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 8 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. 282 -2 5000 kron zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo 5 k 90 vin. ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska sist: "Roskopf-pat. Ž C S Ea na, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. doublezlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi). 1 amer. žepni nož, eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazoue), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album d 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred. ki je sama dvojnega vredna, stane M 5*90. — Dobi se po povzetju pri , S. Urbach, svetovna razpošiljalnica, Krakov št. 61. ČVse naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali C najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj. 178 -5 Delano iz najboljših snovi! iS o -o N >o « E o "O -—m "O >co 03 S= 03 >o E cd 'rt* M Vse naše gospodinje hvalijo in kupujejo le Pfeifer-jevo milo ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pteifer in znamka tiger. Delano iz najboljših snovi! NI PJ pj" 3 cs< CD 3 O 3 CD mm Lastno premoženje K 503.46249, 115 L U zadružnikov čez 3.000. v POSOJILNICA V MARIBORU V LASTNI HIŠI V NARODNIM DOMU. \ * V Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice brez oipovedi po 4%. na vložne knjižice-proti štirimesečni odpovedi po 41/2°/o. v tekočem računu po 41/4% oziroma po dogovoru. — Rentni davek plačuje posojilnica sama. — Posojila daje: na hipotekami kredit sploh in zastave \rednostnih listin -oziroma knjižic po 5°/o» na hipotekami kredit s poroštvom po 51/2%. na osebni kredit po 6%- — Cskomptuje menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem nčunu. 253 8-1 B ■ ■ ■ I I JJJJJ0JJ8 B B B B B B B BB IliHBISII i 1 1 1 1 i i 1 11 m / „Brikettid" luč je najprimernejša razsvetljava za stanovanja, vile, gostilne in hotele. „Brikettid" luč je lepa, prijetna in svetla loč s svetlobno močjo 40—150 sveč za 1 plamen ter se lahko uvede zaradi svoje popolne varnosti v vsako sobo oziroma stanovanje. uBrikettid" luč je cena in jako krasna ter pod zelo ugodnimi pogoji na obroke plačljiva. Ceniki in razkazovanje zastonj po generalnem zastopstvu Zinauer & Co., Sv. Jakob v SI. gor. Telefon: Pesnica št. 181. Posebno pripravna za skioptike in kinematografe. Zastopniki se iščejo. 278 4-2 Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in snperfosfate se ilobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-20 Bureaus Praga, Prikopi 17. ¥se bolesti želodca so posledice slabe prebave. DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in uCinknjočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmerno6ti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapeCenosti kakor gore-čico, napetost, preebilo tvoritev kiselin in krCevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži aH pa odstrani, je „Dr. Rosa« Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. —— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, o. kr. dvornega dobavitelja „pri Črnem orla", Praga, Mal& strani 203, vogel Nerudove ulice. HT* Pošilja se vsak dan -pi 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, Ce se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za K 2°80 se pošlje velika steklenica, za K 4"70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko Da vse postaje avstro-ogrsko monarhije. i —^— Zaloga v k a rn a h Avstro - Ogrske. 5000 . Žižek. SLOVENSKI VOLILCI! Volite pri nakupu svojih potrebščin narodno špecerijsko trgovino ALOJZ ŠUMENJAK, ki se nahaja v lastni hiši v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 57. Velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda in v korist obmejnim Slovencem, kakor: vžigalice, milo, '" Kolinska cikorija, sveče, krema itd. -- POSTREŽBA TOČNA SLOVENCI: IN SOLIDNA! 273 3-2 S VOH K SVOJIM! Delniška družba pivovarna ,Union6 ====== v Spodnji Šiški pri Ljubljani —— priporoča svoje izborno marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. 20512-7 ^olrkrvci ir rAlin . Graška cesta štev. 45 (gostilna /J d L O g d V LeijU. „ mesto Gradec«). - r Darujte za Nar. sklad! Avstro-Američana, Trst 33 morskih parnikov. Redno prevažanje potnikov in blaga med Trstom in Italijo, Grško, Francosko, Severno-, Centralno in Južno Ameriko. Najbližji odhc.J iz Trsta v potnih črtah v NevVjA čez Patras, Palerm & j jnija parnik Laura 10. 99 99 Argentina v Buenos Aires čez Almerijo, Las Palmas, Rio de Jarieiro, Santos, Montevideo: "nija parnik Hohenberg „ vožnje po sredozemskem moriu z vel : nlki prekmorskih črt. Pojasnila d; o: " .vateljstvo, Trst, Via Melin piccolo 2 Na1' /.ny vke: Cosulich, Trst), dalje vsi p ii stopniki: Scbenkei' & Co., Dunaj I., Nets.jrg. 17; Ph . -erbureau der Aostro-Amer <• Wien I., Kartnerring 7, II.; in v Gradcu : Fr. K! n - potovalna pisarna, S Sr \v ~>oti val na pisari-> A 11-' '>1. I 195 17-5 fllahs MM krojaški mojster Celje krojaški mojster priporoča svoj 203 12-9 modni salon za gospode in svojo veliko zalogo angleškega blaga Dopisnice s cvetlicami § v veliki izberi dobijo se v trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim ===== orodjem ===== Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 34 50-20 Tvtmim Tl^l^Alr stavoem in umemi k 1V2I11 IfCOeK, vodovodni inštalater stavbeni in umetni ključavničar, (Poljska ul. 14) se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseli vrst vodovode, vodnjake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice In uteže. i % •3 •S Celje. Vse po dnevnih cenah. 43 46-17 Celje. Darujte dr. sv. Cirila in Metoda I Lekarnarja A. Thierry-ja balzam edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. Oblastno varovan. lili pčh In?«] ftliein eilhtar 9alsan! ias dcr ScWnngel-®f«thek! ta A.Thierpj in Pregrada bei R«k.w.h-Si«erbrurin. Vsako ponarejenje. posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju. h ipavosti, žrelnem katara, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. 1 gr. speeijalne steklenice 5 kron. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, .tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd. 2 dozi staneta K 3'60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, Adolf Thie?n*y v Pregradi pri Rogatcu. 219 40-7 Dobi se v večini lekarn. Na debelo v medicinalnih drogerijah. H r Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 48. Lastni dom Pisarna je v Celju, Rotovftke ulice it. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ® © © dopoldne. © © © 25 61-21 sprejema W hranilne vloge od vsakega, je član zadruge in jih obrestuje po Ogrske poštne hranilnice račun Št. 26.283. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju JJJjaH^ pCt Oll StO (5°/®) Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odtegaje vlagateljem. Zuezna tiskarna u Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — ====== Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. Južnoštajerska hranilnica u Celju --a o narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od %-— 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po w 41/8°/o ter pripisuje »bresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svute v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.IOO K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6 000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa e je 41.300 K 7a dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavod..v in nh obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje Slovenci, vlagajte v MltoŠtaferskO hratliltliCO svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne JHZHU)la]CT>ty> IKCUIUIIUV ali /arovance in zahtevajte pri sodiscih, SMJfl.ftSf-:^!fA Ifratftltliffl da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JU^lHttlflJU^U l»0l»ii»nvw. 204 -8 Lasti 'daiatelj: t'el]u 1 »dtovurni urednik V c k o * U v S p 1 n 111 f 1'isi.