11198337
/Cj.t -
:JG-IAuILOt! podjetja za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim klagom »DINOS” LJUBLJANA
Leto .VI.	•	16. januar 196?
štev. 24
Umrl je Boris Kraigher	stran 1
Nekaj vtisov nekaterih, elanov inventurnih
komisij	3
Le usposobljeni kadri bodo kos zahtevnim nalogam ” 11
Dvoletna primerjava našega prometa	11
Nekatere naloge upravnega odbora in delavskega sveta podjetja v naslenjih 3 mesecih	15
V	letu 1967 večjo pozornost varstvu pri delu	” 16
Vzdrževanje avtoparka - vozil in stro jne opreme v letu 1966	^	18
V	letu 1967 bodo za zaloge v.skladiščih plačevale
ekonomske enote višje obresti kot v letu 1966	t! 2o
Gena uporabnega starega železa in uporabnih barvnih kovin se formira po tržnih cenah	21
Sprejeli smo novo pojasnilo o odvisnih stroških	i:	21
V	pripravi je seminar za materialne knjigovodje	w	22
Iz okrožnic ...	»	23
Slovo od sodelavca Silva Lebana	t:	25
Vsem predsednikom delavskih svetov in predsednikom zborov delavcev	»	25
••'Neokusna" propaganda	"	26
Osnutek pravilnika o dodeljevanju stanovanj in odobravanju stanovanjskih kreditov delavcem	"	27
Urejuje uredniški odbor
UMRL JE BORIS KRAIGHER
Dne 5. januarja letos je bilo sklicano izredno zasedanje delavskih svetov delovnih enot Skupnih služb podjetja, delovne enote.. Ljubljana, in. delovne eno te. „S or ti r n ic e tekstila. Temu trojnemu .zasedanju so prisostvovali tudi predstavniki sindikalnih ..podružnic in. nekateri člani ZK.	.	...
Zasedanje je otvoril predsednik delavskega sveta podjetja tovariš Danilo Jančič. Opisal je življenjsko x)ot nepozabnega borca, revolucionarja in narodnega heroja tov. Borisa Kraigherja za dobrobit naših narodov in poizlcusil oceniti, kaj smo izgubili z njegovo smrtjo.
Ko so vsi navzoči počastili spomin pokojnika z enominutnim molkom, je tovariš Jančič predlagal sprejetje žalne brzojavke in, ko je bila sprejeta, jo je tovarišica Valoi Kerne takoj poslala po našem teleprinterju na Zvezni izvršni svet v Beograd.
ŽALNA BRZOJAVKA ZVEZNEM! IZVRŠNEM! SVETU
Globoko nas je pretresla novica o tragični smrti_podpredsednika Zveznega izvršnega sveta tovariša Borisa Kraigherja. Zavedamo se, da smo z njim izgubili delovni ljudje Jugoslavije velikega borca za dobrobit naših narodov in zagotavljamo, da bomo v počastitev spomina pokojnega Borisa, naredi.li vse, da uresničimo ustvarjalne zamisli družbene in gospodarske reforme.
Kolektiv podjetja uDinos,! Ljubljana iz svoje žalne seje delavskega sveta izraža ob izgubi Borisa Kraigherja svoje iskreno in globoko sožalje.
NEKAJ VTISOV NEKATERIH ČLANOV INVENTURNIH KOMISIJ
Nekaterim tovarišem, ki so opravljali letno inventuro v posameznih enotah našega podjetja, smo zastavili nekaj vprašanj. Odgovori sami po seM govore kaj in leje nas tišči.
Anton GOLJA
v*
Inventuro sem opravljal v vseh enotah Slovenije, ker smo imeli popis osnovnih sredstev. Bila je opravljena Urez večjega zastoja in se je odvijala po že poprej zastavljenem planu in obvestilu vsem ekonomskim enotam o predpripravah na inventuro.
Večji, in nepredviden zastoj pri opravljanju inventure je nastal le na poslovni enoti Črnomelj in Metlika,
Na posameznih enotah je bilo opaziti premajhno izkoriščenost delovnih strojev in naprav. Lahko bi se vršila bolj intenzivna zamenjava mehanizacije med poslovnimi enotami, s čimer bi dosegli večjo izkoriščenost. Toda, predpogoj bi moral biti, da je odgovorni strojnik vedno.pri stroju, ne glede na kateri enoti se stroj nahaja.
Vzdrževanja avtoparka ni zadovoljivo zaradi tega, ker tehnični oddelek ne more samostojno odločati o izločanju vozila.
Problemi, ki se pojavljajo, so predvsem pri veliki porabi avto— plaščev. Ker so plašči prerezani, profili pa dobri, je treba plašč kljub malo prevoženim kilometrom izločiti.
Predlagamo
a/ da se vzdrževanje avtoparka in strojne opreme izvršuje točno po navodilih tehnične službe; b/ da se gumeiše nabavljajo centralno zaradi manjših stroškov pri nabavi in da se šoferjem postavi premija na vzdrževanje vozil ter trajnost gum; c/ da dobi tehnični oddelek večjo pravico pri izvrševanju svojih nalog.
Tone P1EŠEC
Inventuro sem opravljal v Kranju, Tržiču, Škofji Loki in na Jesenicah.
V	letošnjem letu so bile zaloge materiala mnogo večje od prejšnjih let. Največ je zaloge so v papirju in krpah, delno pa tudi v železu (pločevini). Na skladišču Kranj je zaloga cca
lo ton cevi, ki jih je enota dobila ne da bi jih naročila. Prodaja teh ne gre, ker gre za večje dimenzije. Prav tako je na zalogi že več kot leto dni cca lo ton ladijske pločevine.
V	kranjski delovni enoti obstoja problem prevelike odsotnosti delavcev zaradi bolezni ter zato pomanjkanje delavcev za delo v dveh izmenah na strojih in na avtomobilih. Izboljšati bodo morali tudi način nagrajevanja, ker po sedanjem načinu ni pravega razmerja, niti ni pravi odraz učinka,
V	Kranju bodo morali vsekakor organizirati delo v dveh izmenah na stiskalnici za železo, ker so ogromne zaloge v Škofji Loki kot tudi v Kranju. Potrebno je tudi omejiti nakup uporabnega materiala in kupovati res samo tisto blago, za katerega je kupec že znan, da blago ne bo ostalo na zalogi. Večjo pozornost bo.treba nameniti solidnejšemu in hitrejšemu prevzemanju blaga, kar bi povečalo ugled podjetja.
Karel PAVLETIČ
Letno inventuro sem opravil v Kamniku, Domžalaii, Ljubljana — Kolezijska, Ljubljana - Živinozdravska, Brežice in Kočevje.
V	Brežicah imajo na zalogi cca 80 ton cevi, cca 4o ton ladijske pločevine in cca 5o ton tračnic, to je skupaj cca 17o ton uporabnega železa.
V	Kočevju je manjkalo coa 5.000 kg strojne litine, cca 4.000 kg tračnic in cca 5oo kg betonskega železa.
V	Brežicah imajo med drugim na zalogi tudi cca 5oo ton železa. Od te količine je 2oo ton potrebno rezati na Škarjah, dočini
je ostalo železo samo za presortirati in odpremiti. T-Ia zalogi je preveč uporabnega materiala.
Delovna enota Kočevje za časa bcGezenskega dopusta tovariša ITovaka ni imela pravega nadomestila in so verjetno takrat nastali manjki, ki imajo vzrok tudi v slabem administrativnem poslovanju.
Predlagam, da se čimprej proda uporabno železo in da se ne kupuje novih zalog, ki preveč bremenijo naša sredstva. V Kočevju je traba napraviti red v poslovnem in administrativnem poslovanju, v (Brežicah pa je treba pospešiti odpremo železa.
Pranc KEAJŠEK
Ka inventuri sem bil v Celju, Slovanskih Konjicah in Velenju. Na vseh skladiščih so velike zaloge materiala, in sicer v glavnem pri železu, pločevini in papirju. Trenutno ni povpraševanja po teh materialih. Na skladišču v Velenju je komisija ugotovila velik primanjkljaj pri železu, zato predlaga Izpraznitev železa na tem skladišču.
Predlagam, da poslovodje čimprej zmanjšajo zaloge na svojih skladiščih.
Tomislav SOKOLOVIČ
Inventuro sem opravljal v delovni enoti Ilirska Bistrica. Posebno me 'je presenetilo to, da inventura ni bila pravočasno pripravljena ter se je zaradi tega zavlekel popis trgovskega blaga in drobnega inventarja. Zaloge so ogromne, posebno v uporabnem železu na skladišču v Pivki in v elektromaterialu na skladišču Pieka - 'Sušak. Na tem skladišču se še danes najjaja 69 zabojev raznega materiala, v katerih je po mojem mišljenju 90$ nekuran-tnega blaga.
Posebni problem te delovne enote je, da navodila uprave podjetja ne izvajajo. 'Kot dokaz navajam, da je po tozadevnih okrožnicah prepovedano kreditiranje privatnikov. Delovna enota Bistrica pa je prodala en kamion PAP v vrednosti starih din 2,5oo.ooo,~
Ivanu Gulini z Peket Omenjeni tovariš odklanja plačilo 2o$ davka na promet, češ, da je kot prvoborec osvobojen plačila tega davka.
Nakupovalec v rednem delovnem razmerju tovariš Lemaič z Peke je odpotoval neznano kam, ne da bi opravil obračun prejete akontacije in ne da bi poravnal manjke, ki so nastali kot rezultat njegovega poslovanja na skladišču Vitoševo.
Predlagam, da delovna enota Ilirska Bistrica v bodoče nakupovalce plača po ustvarjenem neto dohodku in ne bruto, kot do— sedaj.
Anton BARTOLJ
Inventuro sem opravljal v mehanični delavnici. Presenetilo me je5 ker za pravilno izvedbo inventurnega popisa materiala ni bilo vse pripravljeno.
Pri popisu se je opazila prevelika zaloga rezervnih delov za avtomobile, katerih ni več pri podjetju, ha probleme sem prišel pri neurejenem vodenju materialnih kartic, za kar smo potrošili' veliko časa, da smo lahko ugotovili stanje materiala.
Kot problem se je pokazalo tudi to, da se razni material, orodje in drugo, ki je bilo že odpisano pri prejšnjih popisih, še vedno nahaja v skladišču in delavnici, h.pr. v delavnici se nahajajo 3 primoži, od katerih sta 2 bila že odpisana.
Talcih primerov je bilo več. Zato predlagam, da se vse, kar je uporabnega ponovno vknjiži, ostalo pa se mora odstraniti iz delavnic, ker se ga bo v nasprotnem slučaju pri ponovnem popisu zopet prikazovalo. Vsi rezervni deli avtomobilov, ki niso uporabni za naše potrebe, predlagam, da, se dajo v prodajo v trgovino Šentvid.
Za bodoče predlagam, da naj bo nabava materiala za avtomobile enotna, ker se je pokazalo, da so nabavljali material z več strani, a vsak ga je po svoje označeval.
. Vojo VIRŠČEK
Inventuro sem opravijal v komercialnem biroju, in sicer v skladišču kovin v Šentvidu, v centralnem skladišču barvnih kovin v Ljubljani in na deponijah demontiranih železniških prog Baklo—Tržič, Jesenice - Rateče in železnice v Ljubljani.
Zaloge so predvsem v jeklu, ki je vskladiščen na šmartinski
cesti. Za ta material se pripravlja sortiranje po kakovosti. Po presortiranju se ga to lahko prodalo, ker je povpraševanje po jeklu zelo veliko.
Za zaloge, ki so v komisijski prodaji v skladišču Šentvid, je napravi jen predlog za vračilo oziroma znižanje prodajnih cen. Zaloge od demonta-ž železniških, prog so nastale zaradi vremenskih prilik. Problem nastaja pri materialu, ki je že dalj časa na zalogi in bo vsled tega potrebno napraviti odpis oziroma znižati prodajno ceno.
Za boljšo izvedbo inventur bi predlagal ugodnejši čas kot je mesec december.-
Zaradi velike količine materiala in vrst sem mnenja, da bi' za to delo bile potrebne v bodoče dve komisiji. Za odpis materiala bi bilo potrebno že med letom dajati predloge in izvršiti odpise oziroma znižati prodajne' cene.
Janez RAMOVŠ
Inventuro sem opravljal v mariborski delovni enoti. Skladišča so bila v glavnem pripravljena na inventuro materiala, tako, da nismo nikjer prišli v časovno stisko. ITa manjših poslovnih enotah je bilo precej materiala že stehtanega in označanega s težam'! (Ptuj, Dravograd). S tem'je bilo komisiji olajšano delo, ker ji ni bilo potrebno ponovno pretehtati vsega materiala, ampak je delala preizkuse teže.
Zaloge materiala:
PE Maribor: zaskrbljujoče so sorazmerno precej velike zaloge cevi, tračnic in žgane litine
PE Dravograds
PE Lendava”
PE Pia dg o na?
PE Ptuj?
PE M. Sobota? PE Ludbreg?
niti pri tehtanem niti pri sortiranem blagu ni bilo na skladišču večjih količin oziroma je bila normalna zaloga
prevelike zaloge iILR v tekstilu, tračnicah in betonskem železu
količine so za to poslovno eno to normalne in nikjer ne presegajo 3>2 toni
pri ocenjevanju blaga je edino nesortiranega železa 34,5 ton, ostale količine so normalne razen cevi in nesortiranega železa ter traonid ni večjih količin na zalogi normalna zaloga materiala.
Posebnih problemov na poslovnih enotah ni, pač pa bi bilo potrebno, da se vsfeka poslovna enota sedaj, ko bo za to več časa, posveti odpremi blaga.
Prddlagam, da se zaloge blaga, ki so omenjene zaradi velikih količin, čimprej zmanjšajo, kolikor pa je vmes nekuran-tnega - veliko ga ni - pa je treba prodati tudi po lastni ceni. V bodoče pa je treba pri nakupu vseh dražjih materialov biti zelo previden oziroma bo potrebno tudi uporabni material nabavljati v manjših količinah.
Boris MLINAR
Inventuro sem opravljal v tekstilnem obratu Bohova. Zaloge surovin za predelavo sobanjše kot prejšnja leta, povečana je le zaloga svilenih in ju tinih niti zaradi manjše porabe.
Inventuro bi morali prestaviti na letni čas, ker je konec leta največ naročil, tehtanje pa je zaradi mraza zamudnejše.
Venčeslav VETROVEC
Ob opravljanju inventure na skladišču delovne enote Ljubljana Kurilniška sem naletel na velike zaloge ladijske pločevine, tračnic, cevi in lamel, pa tudi strojne litine in pločevine ter železa.
Zaloge uporabnega materiala so se nakopičile, ker ob nabavi teh. materialov ni bila predvidena takojšnja prodaja. Z nastopom zimske sezone, pa. je prodaja teh materialov povsem zastala. Zatrjevalo se mi je, da je bilo to blago predvsem vsiljeno, bodisi z vezavo na drugo uporabno blago, bodisi po pred— stanniku v Zagrebu. Vsiljen je bil tudi cink in al. ostružki pomešani z železom.
Kar zadeva zalog pločevine, in starega železa, ki se nahaja na skladišču že več let in ki je izpos tavl jeno konstantni- koroziji ter delnemu vgrezanju v zemljo, bi bilo umestno, da se od vizuelno ali kartotečnih ugotovljenih zalog odpiše določen v’S teže na račun korozije. Določen tfo odpisa teže bi bil primeren tudi za papir zaradi prekomerne navlaženosti.
Ib, bi se omejilo kakršnokoli nadaljnje povačenja zalog, blaga na skladišču, sem mnenja, da bi se moral takoj ustaviti kakršnakoli nabava uporabnega blaga za zalogo in da se v pospešenem temputodpremi ja staro železo, pločevino in litino v železarne oziroma livarne z intenzivnejšo uporabo strojnih naprav.
Vsa komercialna služba naj bi posvečala več pozornosti prodaji uporabnega materiala, nakup pa odlašala vse dotlej se to blago na zalogi ne odproda.
končno sem mnenja, da bi bilo potrebno prekiniti s kakršnokoli presijo na poslovno enoto Ljubljana, da prevzema material, ki ga je nabavil komercialni biro, če mu kvaliteta, blaga ne odgovarja.
LE USPOSOBLJENI KADRI BODO KOS ZAHTEVNIM NALOGAM . .r
V	letu 1966 je bilo večkrat obravnavano vprašanje kadrovske politike v najvišjih organih oblasti. Napravljenih je bilo več analiz., kako se izvršujejo določila sprejetih resolucij. Tako je tudi občinska skupščina občine Ljubljana Bežigrad.
v mesecu juniju lanskega leta postavila na dnevni red kadrovsko problematiko v občini. Obširna analiza različnih vprašanj je pokazala dokaj verno sliko, da bo treba prav na področju kadrovanja in usposabljanja kadrov napraviti več kot pa je bilo napravljenega do sedaj. Sprejeto je bilo tudipri-poročilo, ki velja za vse delovne organizacije naj tudi one napravijo analizo stanja v posamezni organizaciji. Gotovo je, da sedanji pogoji gospodarjenja terjajo od vsakega posameznika, da je sposoben opravljati svoje delo. To pa zahteva ne samo znanje, ki si ga je posameznik svo ječasnc.. pridobil, pač pa se je treba z dneva v dan izpopolnjevati, to je znanje dopolnjevati. Celotni razvoj, kot tudi razvoj v našem podjetju terje nemalokrat tudi spremenjen način dela, ta pa je mogoč vedno le z' večjim teoretičnim in praktičnim znanjem.
Y	teh nekaj stavkih imamo namen postaviti nekatere podatke v odnos s podatki analize napravljene za občinsko območje.
S primerjavo posameznih podatkov bo slika jasnejša na podlagi tega, pa. bomo tudi lažje do .jeli., zahtevo za izboljšanje kadrovske zasedbe na posameznih delovnih mestih, Bvoječasno je bilo že zapisano, da je dolžnost delavce na delovnih-mestih usposobiti, toda šal je treba ponovno ugotoviti, da smo ostali tu samo pri besedah. Vzrokov za to je več,
eden od glavnih pa je prav:gotovo samozadovoljstvo tistih, za katere smo mnenja, da bi jim izobraževanje koristilo.
Pri vsem tem pa nikakor ne zanikamo pozitivnih uspehov, ki so bili doseženi. Letno so se udeležili raznih tečajev,
obiskali šole kot izredni študentje pekačo 16$ vseh članov kolektiva. To je. sicer v redu, toda, če pa pogledamo sestav pa na žalost med temi še vedno ni tistih, ki hi jim bilo šolanje oziroma izpopolnitev najbolj potrebna.
Sredstva, ki so bila v začetku leta namenjena za izobraževanje, so ostala neizkoriščena v višini 4o$.
Že nekaj teh podatkov zaposlenih po stopnjah strokovne izobrazbe in zahtev delovnih mest nam je lahko napotilo za akcijo.
stopnja izobrazbe in	dejanska	zahteve
zahtevnosti	izobrazba	del.mest-
z ap o s 1.
Visoka in višja strok.
izobr. - usposobljenost 11 37 Srednja str. izobr. 39 54 Nižja str. izobr. 47 18 Visokokvalif.delavci 25 41 Kvalificirani delavci 144 132 Priučeni del. na del.m. 245 233 Delavci brez kvalif. 12 9'
Gotovo je, da ne moremo pričakovati, da se bodo zahteve delovnih mest pokrile z dejansko izobrazbo, toda odstopanja, ki jih pregled kaže med zahtevami in dejansko izobrazbo pa'vsekakor nazorno pokažejo naše nadaljnje naloge na tem področju. Poglejmo sedaj še nekaj primerjalnih podatkov izven podjetja. V občini je v odnosu na zaposlene 3,2$ delavcev z vusoko in višjo izobrazbo, pri nas je to komaj 2$. V razvitih dežalah pa je ta $ od 7 - 9$. Delavcev s srednjo strokfevno izobrazbo je v podjetju 7,45$, v občini
9}7%f- v industrijsko razvitih deželah pa je ta ,3 od 15 do 21'5.
Primerjave ostalih skupin kažejo enako odstopanje. Pri Icva-lificiranih in visoko kvalificiranih delavcih je trota upoštevati, da je bila kvalifikacija priznana na podlagi'prakse, kjer se mogoče M jemalo tako stroge pogoje, kot je to primer z rednim šolanjem.
V prid te naše prvotne ugotovitve govore tudi naslednji podatki zaposlenih po dokončani šolski izobrazbi;
Stopnja šole
število delavcev
Brez šole	26
Z nedokončano osnovno šolo	95
Z dokončano osnovno šolo	188
Šola za kvalificirane delavce in visokokvalif. delavce	164
Srednje šole	41
Višje in visoke šole	11
Na podlagi vseh teh ugotovitev bo delavski svet podjetja na eni izmed prihodnjih sej podrobneje obravnaval to problematiko. Na podlagi analiz bo prav gotovo moral sprejeti določene zaključke, ki bodo obvezali tkko strokovne službe, kot tudi vsakega posameznika posebno pa mlajše delavce, ki zasedajo delovna mesta, za katera nimajo ustrezne usposobljenosti, da sii manjkajoče znanje pridobe. Ne gre za to, da postavljamo zahteve, ki niso realne. Novi zaostreni pogoji pri izvajanju gospodarske reforme zahtevajo od posameznika več kot do sedaj, še posebej pa od tistih, ki opravljajo odgovornejše delo. Mlajši delavci bodo morali žrtvovati
tudi nekaj prostega časa za šolanje. Pri tem Ido morala odpasti dosedanja praksa, da se je posameznik prijavil, da bo hodil v določeno šolo, po začetku pa je brez utemeljitve odstopil. Prihajamo v čas, ko je na razpolago več usposobljenih kadrov, kot je bil to primer do sedaj. Nikakor nimamo namena čisto mehanično zamenjavati posameznikov. Naša prizadevanja so usmerjena v glavnem v usposabljanje kadrov, ki so v podjetju. Uresničitev tega cilja pa ne more biti odvisna od vodstva, pač pa v glavnem od vsakega posameznika.
DVOLETNA PRIMESJAVA NAŠEGA PROMETA
leto 1965 _______________________leto 1966
Januar	. ND	2	731	o25,o3	3	139	663,23
Eebruar	f!	3	062	288,17	3	912	757,5o
Marec	;i	2	952	6lo,67	3	786	434,78
April	S!	3	360	575,58	4	199	568,47
Maj	S?	2	8o5	33o,5o	3	3o7	275,92
Junij	u	3	132	786,46	4	577	6o2,80
Juli j		3	■ 186	454,11	- ' 4	o98	o21,55
Avgust	s:	3	282	7oo,52	5	513	156,88
September	!!	4	046	835,o2	5	874	497,o2
Oktober	n	3	576	419,39	3	996	699,42
November	U	4	lo4	7o9,36	5	o54	75o,o7	'
December	ti	4	131	379,21	5	o73	456,66
SKUPAJ	ND	4o	373	115,o2	52	533	884,3o
NEKATERE NALOGE UPRAVNEGA ODBORA IN DELAVSKEGA SVETA PODJETJA V NASLEDNJIH 3 MESECIH
V naslednjih 3 mesecih ho moral- upravni odbor in delavski svet
obravnavati med drugim tudi nekaj zelo važnih nalog. Naj omenimo nekaj najvažnejših:
1/ najprej mora delavski svet obravnavati nov Statut podjetja^ in sicer zato, ker bi ga morali sprejeti že lani. Predvidevamo,, da bo zasedanje zaradi sprejemanja novega statuta 2o. januarja. Na istem zasedanju bi sprejemali tudi popravi jeni pravilnik o delovnih razmerjih.
2/ 27. januarja bi morala biti seja upravnega odbora podjetja, a 28. januarja zasedanje delavskega sveta podjetja zaradi obravnave poročil o opravljeni redni letni inventuri vseh sredstev podjetja.
3/ 13. februarja bi morala biti seja upravnega odbora podjetja, a 14. februarja zasedanje delavskega sveta podjetja zaradi sprejemanja zaključnega računa za leto' 1966 in plana za leto 1967.
4/ V marcu mesecu se bo moral sestati upravni odbor in delavski svet zaradi obravnave in sprejemanja najmanj treh pravilnikov, in sicer: Pravilnik o notranji organizaciji podjetja, Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in odobravanju stanovanjskih kreditov delavcem in Pravilnik o delovni zaščiti.
5/ prav tako bo v marcu mesecu potrebno obravnavati kadrovsko problematiko in bodočo kadrovsko politiko v podjetju.
Seveda, to ni vse. K tem točkam se bodo, kot vedno, prilepile še druge manj važne. Naloge vseli članov podjetja predvsem pa vodilnih delavcev in članov delavskega sveta podjetja pa je, da o napisanih najvažnejših vprašanjih razmišljajo in pošljejo svoje predloge splošni službi podjetja oziroma upravi podjetja.
V LETU 1967 VEČJO POZOBNOST VABSTVU PHI PELU
Temeljni zakon o varstvu pri delu ( TZVD Uradni list SPRJ št. 15/65) je bil izdan med drugim tudi z namenom, da bi na njegovi podlagi zajeli in pravno uredili varstvo pri delu v ce. oti in z vseh nje'govih vidikov. Predvsem velja omeniti,da je po TZVD poglavitna funkcija varstva pri delu ustvarjanje varnih delovnih pogojev; ta funkcija je torej ustvarjalna, preventivna, njeno težišče je v delovnih organizacijah. Varstvo pri delu je torej sestavni neločljivi del samaga delovnega procesa, element racionalne organizacije del^ faktor, ki ga ni mogoče brez škode prezreti pri prizaddvanjih za čim uspešnejšo izrabo delovnih kapacitet in za čim večjo produktivnost dela.
Po novem zakonu o varstvu pri delu je delovna organizacija glavni nosilec nalog in zadev, s katerimi se izvaja in pospešuje varstvo pri delu. Dosedanja prfeksa večine naših poslovnih enot je bila, da so čakale preglede inšpektorjev dela ali varnostnega tehnika in so na podlagi njihovih odločb o pomanjkljivostih odpravljale nepravilnosti. Ta praksa se mora nehati. Vsaka poslovna enota mora sama, ne da bi čakala pregledov urejevati vse, kar je v zvezi z varstvom pri delu.
Posebno poglavje pri nas so garderobe. Pies je, da imamo zaenkrat malo skladišč, ki imajo sodobne, dobro urejene garderobe in sanitarije. Kaša dolžnost je, da v teku let uredimo povsod, kjer naši ljudje stalno delajo, garderobe in sanitarije po sodobnih načelih. Važni so prostori, še bolj važno pa je, kako se ti prostori čistijo in vzdržujejo. Veliko je pri nas primerov, da so garderobe v glavnem'primerne, vendar je v njih tak nered in nečistoča, da človek komaj verjame, da v njih lahko delavci jedo in se preoblačijo. G-arderoba je v glavnem zrcalo delavcev, posebno pa poslovodij. Tam, kjer je dober poslovodja, so garderobe in sanitarije vedno dobro urejene in očiščene.
V našem podjetju je bilo v letu 1965 zaposlenih povprečno 545 oseb in smo imeli 112 lažjih, 11 težjih in eno smrtno nezgodo. V letu 1966 je bilo 'zaposlenih povprečno 534 oseb in smo imeli 71 lažjih in eno težjo nezgodo, če gledamo pro-centualno, se je v lanskem letu zmanjšala delovna sila za 2^, dočim so se vse nezgode zmanjšale za 46%. To dejstvo je zelo razveseljivo in vzpodbudno za nadaljnje zmanjševanje nesreč pri delu. Manj nesreč pri delu v letu 1966 je bilo predvsem zaradi tega, ker se je močno zmanjšala flukt-uacija delovne sile, na drugi strani pa so bili delavci v glavnem zaposle-
l
ni na enem delovnem mestu, na katerem dobro poznajo vse nevarnosti pri delu.
Težnja nas vseh mora biti, da v letošnjem letu posvetimo še več jo pozornost varstvu pri delu, kar smo tudi po zakonu o varstvu pri delu dolžni storiti.
VZDRŽEVANJE AVTOPARKA - VOZIL IN STROJNE OPREME V LETU 1966
Za vzdrževanje strojne opreme in vozil podjetja je Lilo v letu 1966 odobrenih ND 28o.ooo*- V glavnem smo jih porabili za generalno popravilo litostrojskih paketirk in za kamione, pri katerih smo obnovili karoserijska dela in generalna popravila motorjev.
V 'letu 1966 je mehanična delavnica prešla na lastni obračun. Uvedli so normirano delo, delavci so plačani po učinku oziroma po izvršenem delu. Izboljšala se je tudi kvaliteta del in popravil. Nekatere delovne enote gledajo z nezaupanjem v delo naše mehanične delavnice, vendar je nerazumljivo to, zakaj niso tudi do drugih mehaničnih delavnic tako kritičnd kot do naše lastne. Ugotovimo lahko tudi to, da so cene v naši mehanični delavnici dosti nižje od cen v drugih delavnicah,
Ker so bile pogoste kritike o delu mehanične delavnice, smo zahtevali od delovnih enot, da odgovorijo na, našo anketo, s katero smo želeli zvedeti, kakšne pomanjkljivosti opažajo pri njenem delu. Odgovor smo prejeli le od dveh delovnih enot, in sicer iz Celja in Nove Gorice, Iz tega vidimo, da so ostale delovne enote nezainteresirane za zboljšanje dela/ v mehanični delavnici.
Pri vzdrževanju vozil in strojne opreme nastaja predvsem problem zaradi tega, ker delovne enote (predvsem Kranj) samostojno brez predhodnega obvestila odločajo o svojih popravilih. Tehnični oddelek je o tem obveščen šele, ko ne dobijo potrebnih rezervnih delov ter postavljajo zahtevo nabave v najkrajšem času. S takim načinom poslovanja se tehnični sektor ne strinja. Dostikrat bi bilo ceneje, če bi vozilo popravili v lastni delavnici.
Nalava rezervnih delov in gume je poseben problem, Do sedaj smo nabavljali ta material centralno zaradi ugodnejšega na— 3cupa, ker je bilo blago sprejeto, za reprodukcijo in se zato ne plača prometnega davka. Za reprodukcijo pa se šteje samo tedaj, če nakup opravlja mehanična delavnica, nekatere delovne enote želijo same nabavljati gume, toda tedaj bi izgubili evidenco o nabavljenih gumah, poleg tega pa to ne bi bilo ekonomsko tudi zaradi cen, 'ki so nižje, če se naenkrat kupuje večje količine gum. Pri uporabi gume bi bilo nujno pristopiti k premiranju dobe uporabe. V nobenem primeru ne bi smeli nabavljati gume in ostalega materiala večje vrednosti brez vednosti tehničnega oddelka.
V letu 1966 imamo več okvar na vozilih. Tak primer je Plat 62o Lj 33-56, kjer se je dokazalo krivdo šoferju zaradi malomarnosti. Kljub tej ugotovitvi delavski svet delovne enote do danes ni ničesar ukrenil. Skoda je bila ocenjena ha pol milijona starih din. Enako ni bil uveden postopek proti šoferju, ki je povzročil okvaro viličarja.
Zapisniške ugotovitve pri pregledih vozil in strojne opreme so v večini primerih arhivirane, namesto, da bi se na podlagi ugotovitev ukrepalo. Tehnična služba prav zato ni več opravljala pregledov. Do neke meje je bil strog leriterij od vseli teh ugotovitev le na delovni enoti Kranj, toda tudi tu je ostrina popustila.
Največ problemov je nastalo ravno pri premestitvah strojne opreme in vozil. V največ primerih so se delovne enote hotele pri premestitvi znebiti starega vozila. Predhodno se vozila ni popravilo, kasnejših stroškov pa enote, ki so uporabljale avto ali strojno opremo, niso upoštevale. Vgled tega je jasen zaključek, da mora biti ob premeščanju vedno zapisniško ugotovljeno stanje opreme kot tudi, ledo je dolžan
nositi stroške eventualnega popravila.
Pri strojni opremi pa je stvar ge slabša. IzJcušnje so namreč pokazale, da je premestitev stroja brez strojnika škodljiva. Naj navedem primer vprašanja, kdo je plačnik stro.škov popravila italijanskih Škarij ob premestitvi Škarij iz Brežic v Trbovlje. Ugotovljeno je, da je prišlo do okvare v zadnjem mesecu. Ob tem se opravičeno postavi ja vprašanje, ali je mogoče, da nastane okvara v enem mesecu.
Ce bi bil s strojem premeščen tudi strojnik, bi odgovornost plačila verjetno padla na delovno enoto Brežice. Premeščanje stroja brez strojnika zmanjšuje osebno odgovornost za delo na stroju in odgovornost delovne enote, ki ima pred okvaro stroj v uporabi.
Boljše in ekonomično poslovanje v letu 1967 vsekakor zahteva, da ima tehnični oddelek večja pooblastila v izvrševanju svojih nalog kot tudi pri odločanju ob premestitvah vozil in.strojne opreme. S tem bi se vsekakor povečala odgovornost tehničnega oddelka za delo, po drugi strani, pa bi se doseglo boljše razporejanje opreme kot tudi boljši pregled nad stanjem izrabljenosti te opreme.
7 LETU 1967 BODO ZA ZALOGE V SKLADIŠČIH PLAČEVALE EKONOMSKE ENOTE VIŠJE OBRESTI KOT V LETU 1966
Po sklepu delavskega sveta podjetja z dne 5/8-196 6 bodo v letu 1967 zaloge v skladiščih, katere se ne bodo obračale dovolj hitro, obremenjene z višjo obrestno mero kot tiste, ki se obračajo normalno.
Obresti na obratna sredstva, ki jih plačujejo ekonomske enote, bodo izračunane s ključem, ki bo.upošteval predvsem koerdicient
21
obračanja zalog.
Zato naj bo skrb vseh, ki lahko vplivajo n^, hitrejše obračanje zalog? da bodo zaloge cim manjše in da se bo blago kar najmanj časa zadrževalo v skladišču.
CENA UPORABNEGA STAREGA ŽELEZA I1T UPORABNIH BARVNIH KOVIN SE NORMIRA PO TRŽNIH PRILIKAH
3 posredovanjem INOTA in Zvezne gospodarske zbornice je Zvezni sekretariat za industrijo in trgovino dal pojasnilo z dne 21/12-1966 pot štev. o? br. 6492/1, po katerem se uporabno staro železo in uporabne odpadne predmete iz barvastih .kovin, če so bili kupljeni kot odpadni material, lahko prodaja na drobno v poslovalnicah podjetij za promet z odpadki po cenah, katere se formira po tržnih prilikah in ne po cenah kalkulacije, ali cena odpadkov,kakor to smatrajo nekatere občinske tržne inšpekcije.
To vam posredujemo kot informacijo. Vse naše okrožnice v zvezi s tem ostanejo še v veljavi, ker ne nasprotujejo temu pojasnilu.
SPREJELI SMO NOVO POJASNILO 0 ODVISNIH STROŠKIH
Te dni smo s posredovanjem INOTA prišli do te žico pričakovanega pojasnila Zveznega sekretariata za finance o tem, kaj vse lahko prištevajo podjetja za promet z odpadki med odvisne stroške, s katerimi obremenjujejo blago in s tem zmanjšujejo razliko v ceni - davčno osnovo za zvezni prometni davek po tarifi 18. S tem prometnim davkom je namreč obremenjena razlika v ceni, dosežena s prometom na debelo.
]ra~	lahko prištevamo med odvisne stroške?
Vse transportne stroške do skladišča in do kupca, sortiranje, predelava, dodelava blaga in vse druge potrebne stroške, ki nastaiejo pri prodaji, ne glede na to, ali so izkazani kot tuje usluge ali z lastno interno dejavnostjo. Pri lastni interni dejavnosti štejejo med odvisne stroške tudi osebni dohodki tistih, ki so zaposleni neposredno pri teh delih in amortizacija, zavarovanje, obresti in ostali stroški sredstev za tovrstno delo.
To pojasnilo je izredno važno, ker se z njim zmanjšuje previsoka obdavčitev naše dejavnosti. Zaslugo za to nosi naše poslovno združenje INOT v Beogradu, ki je že-samo s tem opravičilo svoj obstoj.
V PRIPRAVI JE SEMINAR ZA MATERIALNE KNJIGOVODJE
V mesecu januarju,ali februarju bo seminar za materilne knjigovodje, na katerem bodo obravnavani problemi, ki bodo nastali v zvezi s potrebo sestavljanja dokumentov za knjiženje odvisnih stroškov, ki bremenijo blago, sestavljanja obračunov interne dejavnosti, ki kot odvisni stroški bremenijo blago itd. Seminar bo potreben, ker je ta tvarina v naši dejavnosti nova, uvedba pa neodložljiva spričo najnovejših pojasnil o odvisnih stroških in davčni osnovi zveznega prometnega davka nausluge trgovske dejavnosti po tarifi 18., ki obdavčuje razliko v ceni z lofo. Odvisni stroški pa zmanjšujejo davčno osnovo in s tem seveda tudi davek.
iZ OKROŽNIC
Okrožnica z dne 7/11-1966
-	določa način dela (to je odkupa in prodaje "blaga) pogodbenih, zbiralcev ene delovne enote na področ ju "druge d-elovn-e enote
-	naroča delovnim enotam, da prodajo natron vreče tisti delovni enoti, ki ima italijansko prešo za papir
-	določa prodajne cene čistilni bombaževini
-	priporoča delovnim enotam, da zamenjajo nagrajevanje po normali z nagrajevanjem po akordu
Okrožnica z dne lo/ll-1966
-	opozarja na prekrške v zvezi s postopkom, ki je predpisan s. Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, ko se daje in obračunava potne naloge
Okrožnica z dne 24/11-1966
-	dopolnjuje okrožnico z dne 7/9-1966 glede cen tekstilnih odpadkov in sporoča nove nižje odkupne cene za nekatere vrste tekstilnih odpadkov
Okrožnica z dne 2/12-1966
- naroča, da delovne enote pošljejo upravi podjetja podatke o investicijskih potrebah v letu 1967. Rok je bil 15/12—1966
4
Okrožnica z dne 12/12-1966
- naroča delovnim enotam, da obravnavajo predloge za nekatere spremembe Pravilnika o delitvi dohodka podjetja in pošljejo svoje mnenje-,do konca leta 1966
Okrožnica z dne 5/1-1967
-	sporoča nove prodajne cene staremu papirju in naroča prilagoditev odkupnih cen.	..
Okrožnica z dne 6/1-1967
-	sporoča trenutno finančno stanje podjet.ja ter stanje zalog
-	pojasnjuje, zakaj in kakšne ukrepe je treta sprejeti
-	naroča med drugims
a/ da morajo vsi, ki so po delovnih enotah odgovorni za prodajo hlaga, napeti vse sile, da se najde kupec za uporabno blago na zalogah, poleg tega pa je treba brezpogojno upoštevati eventuelne dispozicije komercialne službe podjetja za prodajo uporabnega blaga, ki je na zalogah
b/ da je treba brez odlašanja organizirati de’” o pri strojih tako, da bodo stroji tekli najmanj 16 ur na dan, pa. čeprav je blaga toliko, da je dela za dve izmeni samo za 14 dni.
c/ da mora tehnična služba podjetja ugotoviti in sporočiti
m delovnim enotam povprečni učinek za posamezne stroje in ■ kolikor bo ugotovila, kje tega učinka ne dosegajo, jim mora stroj odvzeti, ako ve za drugo delovno enoto, ki bi stroj rabila
SLOVO OD SODELAVCA SILVA LEBA1TA
V Novi Gorici smo se 5/1-196? za vedno poslovili od sodelavca Silvota Lebana. Sodil se je pred 34 leti v Kalu pri Kanalu.
Ko je bil star 3 leta, mu je umrla mati, ooe pa je z otroci odšel v Istro in nate v Dalmacijo. Po drugi svetovni vojni so se vrnili in pokojni Silvo, ki je vse od mladili let moral delati kot kmečki delavec - hlapec je optiral za Jugoslavijo. Po prihodu v Jugoslavijo se je najprej zaposlil v apnenici v Gorici, od oktobra 1957 dalje pa je bil zaposlen pri našem podjetju kot skladiščni delavec. Življenjska usoda ki ga je pahnila že v mladih letih v neprestane težave, je oblikovala tudi njegov karakter ter osebnost. Uteho je čestokrat iskal v pijači. Prav gotovo je vse to vplivalo na' njegovo zdravje tako, da je komaj na sredini poti ugasnilo življenje. Vsi, ki so poznali Silvota, so ga poznali kot dobrega delavca, pripravljenega ob vsakem času pomagati so-tovarišem. Tako je orisala njegovo življenje sodelavka tovarišica Marta Bitožnikova v nagrobnem govoru. Pogrebnih svečanosti smo se udeležili tudi delavci uprave podjetja, ki so se v imenu vsega kolektiva poslovili od njega.
VSEM PREDSEDNIKOM DELAVSKIH SVETOV IN PREDSEDNIKOM ZBOROV DELAVCEV
Pošljite na upravo podjetja pismene odgovore na naslednja vprašanja;
1/ Ali dobite vsako številko “Glasila"?
2/ Ali izveste iz "Glasila" kaj takega,, kar niste vedeli?
3/ Ali vam to, kar prečitate v "Glasilu" kaj pomaga, ko. se pogovarjate z delavci oziroma, ko vodite svoj delavski svet ali svoj zbor delavcev?
4/ Kakšno bi moralo biti ".Glasilo", da bi vam koristilo
pri opravljanju svoje funkcije?
*
5/ Ali vas kaj moti, ker ne veste, kdo so pisci člankov?
(j/ Imate kakšne posebne predloge?
Uredništvo "Glasila"
NEOKUSNA'5 PROPAGANDA
V osiješkem časopisu !iGlas Slavonije11 sta izšla dva članica, in sicer eden 7/12-1966 in drugi 11/12-1966.
Iz teh člankov smo izbrali nekaj podnaslovov in stavkov:
”Nepobjediva bolest pred porazom’1 11S vi pr oti v raka"
"Mogu li gr djani svojim dinarom da se suprostave bolesti stol ječa"
"Cini se, da če poslednji dani ove godine proteči u intenzivno j borbi protiv raka. Tisuče obeljenih očekuje s velikim zanimanjem vi jest o pob jedi nad tom opakom bolesti" "Gradjani na ispitu savesti - srušen mit o nepobjedivoj bolesti"
"Sadne organizacije u SR Hrvatskoj i ostalim područjim Jugoslavije pružile su bezrezervnu podršku akcijama, ko je se bore protiv raka"
"Svaki dinar dobiven od otpadnog papira ulaže se za una— predjivanje preventivne i kurativne zaštite od bolesti stol ječa itd. itd."
Ste zaslutili za kaj gre? Poslovno združenje za predelavo papirnih odpadkov iz Zagreba je stopilo v stik z "Ligo za borbo proti raku" in z "Glasom Slavonije" ter pričelo akcijo zbiranja starega papirja za izgradnjo bolnice aa zdravljenje raka v Osijeku. Računajo, da bodo .gospodarske organizacije in prebivalci Osijeka darovali za 7o milijonov starih din starega papirja.
To je lepo, toda človeku se zazdi, da imajo s talešno reklamo ljudi za norce, zlasti one, ki jih je napadla ta kruta bolezen.
V decembru mesecu preteklega leta smo poslali vsem enotam našega podjetja osnutek pravilnika o dodeljevanju stanovanj in odobravanju ttanovanjskili kreditov delavcem, ki ga mora sprejeti delavski svet podjet ja po členu 36 Zakona o stanovanjskih razmerjih.
Prosimo vas, da o osnutku razpravljate in da spremembe oziroma pripombe le temu osnutku sporočite upravi podjetja, ha pravilnik bo delavski svet podjetja obravnaval predvidoma v začetku marca meseca letos.
Po določilih ... člena Statuta podjetja za promet z industrijskimi surovinami, rpprodukcijsim in odpadnim blagom ”Pinosi: Ljubljana, je delavski svet na svojem .... zasedanju dne .... sprejel
PRAVILNIK
o dodeljevanju stanovanj in odobravanju stanovanjskih
kreditov delavcem
a/ splošne določbe
čl. 1
Delavcem se praviloma lahko dodeljujejo stanovanja in odobre stanovanjski krediti ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik.
Delavcem dodeljuje stanovanja in odobrava kredita .za gradnjo oziroma nakup stanovanja v okviru razpoložljivih sredstev določenih z letnim planom delavski svet podjetja oziroma ustrezna komisija, če jo za to pooblasti delavski svet.
čl. 2
Za izpraznjeno stanovanje in za kredit za gradnjo oziroma nakup stanovanja lahko zaprosi delavecs če je v rednem delovnem rez-merju v podjetju in traja tako razmerje že. najmanj 3 leta.
Delavec5 ki je trajno zaposlen v podjetju z delovnim časom manjšim kot 4 ure dnevno ne more biti udeležen ugodnosti iz prvega-odstavka tega člena vse dotlej, dokler dela skrajšan delovni čas.
V.primeru, če prične delati delavec iz 'drugega odstavka tega člena poln delovni čas pridobi možnost do dodelitve stanovanja oziroma odobritve kredita za gradnjo oziroma nakup stanovanja po preteku časa določenega v prvem odstavku tega člena računanega od dne, ko je pričel delati s polnim delovnim časom.
čl. 3
Delavcu, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje ali odobren kredit za gradnjo oziroma nakup stanovanja je izčrpal svojo možnost do dodelitve novega stanovanja oziroma odobritve novega kred-ta za gradnjo oziroma nakup stanovanja, razen, če je talca dodelitev nujna zaradi nastopa višje sile (požar, poplava, potres in podobno) ali bistveno spremenjenih razmer v družini.
čl. 4
Kredit za gradnjo oziroma nakup stanovanja se razpiše za vsako leto posebej.
Delavcu se sme odobriti kredit za gradnjo oziroma za nalcup stanovanja, če sodeluje pri gradnji ali pri nakupu s 5o'3
lastnimi oziroma bančnimi sredstvi.
b/ dodeljevanje stanovanj čl. 5
Stanovanja? ki jih je gradilo in z njimi upravlja podjetje, se dodeljujejo delavcem, ki nimajo stanovanja oziroma, če so njihova stanovanja zdravju škodljiva ali neprimerna.
Stanovanja se lahko dodele delavcem, ki zarddi težkega socialnega stanja nimajo izgledov, da bi lahko gradili oziroma kupili sebi stanovanje.
Z dodelitvijo stanovanja postane delavec nosilec stanovanjske pravice.
čl. 6
Stanovanja v poslovnih objektih se dodeljujejo delavcem le za čas njihovega trajanja delovnega razmerja.
IJreden se delavec vseli v dodeljeno stanovanje mora dati pismeno izjavo, da se bo izselil iz stanovanja brž, ko mu iz kakršnegakoli razloga preneha delovno razmerje.
Po prenehanju delovnega razmerja mora delavec tako stanovanje izprazniti, v primeru, če se temu zoperstavlja, se proti delavcu ukrene sodni postopek za izpraznitev stanovanja. Tako stanovanje sd namreč smatra kot službeno vezano na službo.
čl. 7
Družinsko stanovanje se lahko dodeljuje le delavcem, ki imajo družino z otrokom.
3o
Pod družinskim stanovanjem je razumeti že sobo in kuiiirijo s pritiklinami.
51. 8
Pri podeljevanju stanovanj imajo med večjim številom prosilcev ob splošnih.'pogojih prednost delavci;
-	z daljšim delovnim stažem v podjetju
-	z večjim številom družinskih članov
-	slabšim socialnim položajem
-	na pomembnejšem delovnem mestu
čl. 9
Pred odločitvi jo5 komu naj se dodeli stanovanje, se morajo preveri.iti dosedanje stanovanje in življenjske prilike prosilcev in jih medsebojno primerjati.
čl. lo
Stanovanja se dodeljujejo delavcem za nedoločen čas, odpoveduje pa se jim ob pogojih, ki jih določa zakon.
c/ kreditiranje delavcev
čl. 11	'
Delavcem se podeljuje kredit za gradnjo oziroma za nakup stanovanja ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in če predlože ustrezno gradivo oziroma nakupno dokumentacijo kot n.pr. gradbeno dovoljenje, kupno pgodbo in temu slično.
čl, 12
Kredit se podeljuje delavcem v skladu z razpisnimi pogoji. Prednost pri podeljevanju kreditov imajo delavci:
-	če so prvič prosili za kredit
-	z daljšim delovnim stažem v podjetju
-	z ‘boljšimi odplačilnimi pogoji
-	če zasedajo jj omemb ne j še delovno mesto
čl. 13
Z odobritvijo kredita za gradnjo oziroma nakup stanovanja se sklene z delavcem kreditna pogodba, ki mora zajeti višino odobrenega kredita, način črpanja in .odplačevanje kredita ter obrestno mero .
Z delavcem se kreditna pogodba ne more skleniti vse dotlej, dokler ne predloži ustrezne listine, iz katerih je razvidno, da mu je dovoljena gradnja oziroma, da je stanovanje Icupljeno.
čl. 14
Če delavec umre pred poravnavo celotne svoje kreditne obveznosti sme to obveznost prevzeti njegov pravni na, s le dnik, češe s tem strinja.	, , .
V primeru, da pravni naslednik iz prvega odstavka tega člena odkloni prevzem obveznosti iz kreditne pogodbe, lahko prevzame stanovanjski objekt v upravljanje podjetja proti vrnitvi vseh vplačil in lastnih sredstev, ki jih je delavec vložil v stanovanjski objekt ali pa ga ponudi v nakup enemu svojemu delavcu.
Predhodne določbe čl. 15
Vse odločbe o dodelitvi stanovanj in odobritve kreditov za gradnjo oziroma nakup stanovanj pred sprejemom tegg pravilnika ostanejo v veljavi.
Finančna služba prilagodi kreditne pogodbe za gradnjo oziroma nakup stanovanj določilom tega pravilnika v 6 mesecih od dneva uveljavitve pravilnika.
čl. 16
Ta pravilnik mora biti: objavljen v 8 dneh potem, ko ga je sprejel DS podjetja, stopi pa v veljavo v 15 dneh po objavi.
čl. 17
Spremembe in dopolnitve k temu pravilniku sprejema DS pod jet ja.
V Ljubljani, dne ........ 1967

*