celoletno 240 Din zOl Inozemstvo mesečno 35 Din pedel|ska Izdalo Naročnina a «ц^^^^ Ceneoglasov sssisffi ^^ V I Ш mesečno ZO Din ^ИВИНЈ^ ШШШ ВШШ flH ^Н B ^^^^^^ Ш ^^^^^^ mm vlilno polletno 120 Din ^^^Л Ш Ш Ш^К po Din 2-50. veliki OP MSJL.J ^r JL^L* po 3 ln 4 Din, uredniikrm aelu vrstica po 10 Din □ Pri veClero □ naroČilu poDUSl S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^Mî! Inozemstvo lOO D ж dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/c vi ul lcl it. в III Koltoplsl se ne vraCalo, nefranhlrana pisma se ne spre/ema/o ' Uredništva telefon il. 20S0, upravnlitva it. 2328 Uprava /e vKopltar/ev! ul. Al. <• - Čekovni račun: C/uhl/ana itev. I0.6S0 In W.349 ld lnserate, Saralevoit. 7363, Zagreb it. 39.0U, Praga In Uuna/ it. 24.797 Kmetijsko delovni prosram ljubljanske oblastne skupščine. Iz referata obl. odbornika dr. A. Milavca. Uvodoma moram najprej konštatirati, da «o se smernice, katere dajejo razni predlogi, po možnosti upoštevale. Gospodje iz kmetijskega odbora morajo to potrditi. Kriza kmetijstva. Visoki zbornici je znano, da je naše slovensko kmetijstvo v krizi in da se bliža naš kmet obubožanju in to s precej hitrimi koraki. — Dva pojava, gospodje poslanci, meni veliko povesta. Ko smo študirali v gimnaziji, nas je bilo kmetskih fantov velika večina. Danes je drugače. Razmeroma malo kmetskih sinov vidimo po šolah in zdravnik, ki ima nalogo zdravniško pregledovati dijake, mi je pravil, da so kmečki sinovi izmev vseb najbolj sestradani. Zakaj? Kmetsko posestvo danes ne prenese stroškov za vzdrževanje otroka v šoli! In drug pojav: Naš kmet leze zopet v dolgove in to danes, ko obstoji tendenca, da se naš dinar dvigne in ko cena kmetskim posestvom pada. Kako mora naš kmet v dolgove, povedo tele številke: V Sloveniji je bilo L 1920 18 javnih dražb kmetiških zemljišč, L 1923 že 76 in 1. 1925 že 481! Naše kmetijstvo je v zadnjih letih pred vojno polagoma napredovalo. Svetovna vojna je napredek ustavila, pridobitve prejšnjih let deloma uničila. Vojska je zahtevala od našega kmeta največji davek, krvni in naturalni. (Tako je!) In po vojski! Centralne vlade niso razumele potreb našega kmetijstva; v državnih proračunih vidimo, da se je kmetijstvo vse premalo upoštevalo, v 8 do 10 milijardnih proračunih najdemo razmeroma male zneske, 200 milij. dinarjev in še od tega so šle znatne vsote za osebne izdatke in mnogo se je dalo za brezkoristne podpore zgolj strankarskega značaja. Proti centrali zmn. Visoka zbornica! Mi vidimo, da se centralizacija uprave in pospeševanja kmetijstva ni obnesla. Lahko bi bili merodajni faktorji že poprej prišli do tega spoznanja, mnogo Škode bi bilo preprečene in mnogo dobrega bi se napravilo. Danes menda ni nikogar več, ki bi se upiral temu, da preide skrb za pospeševanje kmetijstva v oblastne skupščine. (Viharno pritrjevanje cele zbornice.) Mi bomo nadaljevali delo dež. odbora na polja kmetijstva. Mi moramo ustaviti in zajeziti propadanje našega kmeta. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji ogromno večino malih kmetij in da je velika večina slovenskih kmetskih gospodarstev pasivna. Najvažnejše panoge našega kmetijstva. Dobra tretjina naše poljedelske zemlje služi poljedelstvu v ožjem pomenu besede, polovica služi živinoreji, ostanek pa odpade na vrtove, vinograde in močvirja. Iz posameznih Statistik ugotovimo, da ne pride na enega kmetskega prebivalca niti polovica hektarja njiv (0.46 ha,) in če vzamemo v poštev vse prebivalstvo v oblasti, pride na osebo komaj dobra četrtina ha (0.29 ha). In iz tega sledi, da pridelamo najvažnejšega hraniva, L j. žita mnogo premalo celo za prehrano kmetskega prebivalstva samega, dočim nekatere druge pridelke lahko izvažamo (krompir, sadje itd.). Za slovenskega kmeta je važen del kme-tiškega gospodarstva živinoreja, važnejši še kakor poljedelstvo. Kakor sem že omenil, služi skorajj dve tretjini kmetijske zemlje živinoreji. Po Statistiki iz 1. 1924 pride na 1000 kmetskih prebivalcev 91 konj, 612 govedi in 460 prašičev. V primeri s Statistiko iz 1. 1901 smo nekoliko nazadovali. Večina naših poljedelcev oz. živinorejcev je malih posestnikov in redi živine komaj za najnujnejšo domačo potrebo (mleko, vprega, gnoj.) Tretja panoga našega kmetijstva je gozdarstvo. Nad eno četrtino gozdov je v rokah 285 veleposestnikov, ostalo v rokah srednjih in malih posestnikov, tako da pride na enega veleponestnika povprečno 640 ha gozda, na enega malega kmeta pa povprečno 1.77 ha, kar je tudi zn domačo porabo premalo. Go-tdnvi so največje bogastvo Slovenije, najvažnejše naše izvozno blago. Večji posestnik krije iz gozdov primanjkljaje svojega poljedelstva, ogromna večina pa tega ne more, ker ima gozda komaj za najnujnejše lastne potrebe. Pa tudi tukaj gre na slabše, ker so mnogi vsled krize v poljedelstvu bili primo-rani izsekati svoje gozdove. Visoka zbornica! V velikih obrisih sem podal sliko našega kmetijstva. Niti poljedelstvo, niti živinoreja nista v stanu zadostno preživljati malega in srednjega kmeta, gozdov pa tudi nima toliko, da bi iz njih kril svoje primanjkljaje. — Malega in srednjega kmeta ne more več preživljati domača zemlja, zato vidimo pojave: zadolževanje, beg od doma v mesta in industrijske kraje, kar veča brezposelnost. Kriza je tukaj! Kateri so vzroki te krize in sredstva za odpomoč? Vzroki kmetijske krize. Naša dežela je hribovita in gorata ter močno obljudena. Naš narod je priden, talentiran in podjeten — manjka pa našemu kmetu zemlje — kje dobiti zemljo? Imamo sicer veleposestva, ki spadajo pod agrarno reformo; toda če bi se vse razdelilo, bi s tem še ne bilo rešeno vprašanje pomanjkanja zemlje. Poleg tega imamo večje komplekse zemlje slabe kakovosti. Tukaj se torej ne da mnogo pomagati. Imamo pa še druge vzroke, da naša gruda ne more preživljati tistega, ki jo obdeluje. Eden teh vzrokov je zastarelo in zaostalo kmetovanje. Vse hiti naprej, naše kmetijstvo pa gre nazaj. Poglejmo številke: Od 1. 1890—1900 nam kaže Statistika, da smo pridelali na 1 ha pšenice 8.9 q (v letih 1900 do 1924 le 8.4q), rži 7.6 (7.2), ječmena 8.3 (8.1), ovsa 8.9 (8.8), koruze 13.7 (11.4), krompirja 75.8 (61.6), sena 22.8 (20.1). Po drugih državah pa dobimo te-le primerjalne številke: pšenice na ha 12.8 (27.8), rži 8.6 (21.2), koruze 9.6 (32.7), krompirja 67.8 (169) centov. Drugod so tekom zadnjih let močno dvignili rodovitnost zemlje. Če bi mi dvignili produkcijo vsaj za 40 rnica! To delo dež. odbora, širiti strokovno izobrazbo med kmečkim narodom moramo nadaljevati, in pri tem izrabiti najnovejše izume in izkustva. Poljedelec mora poznati sestavo zemlje in njeno sposobnost, kako prehranjuje kulturne rastline. Poznnti mora življenje rastlin in njih življenjske pogoje. Poznati mora škodljivce in sovražnike kulturnih rastlin in domačih živali. Brez strokovne izobrazbe ni naprednega kmetovanja. To izobrazbo morajo dobili naši živinorejci in poljedelci na kmetijskih tečajih, na vzornih posestvih, na kmetijski šoli. Podpore za kmetijstvo. Visoka zbornica! Podpirati moramo tudi direktno napredek našega kmetijstva. V proračunu predlagamo za pospeševanje živinoreje 1,300.000 Din, za pospeševanje vinarstva 450.000 Dim za pospeševanje sadjarstva 230 tisoč Din, za pospeševanje vrtnarstva 25 000 Din in za kmetijsko zadružništvo 930.000 Din, za kmetijsko zavarovanje 250.000 Din, za uvedbo in preizkušanje novih semen, gnojil, strojev 250.000 Din, skupno torej 2,985.000 dinarjev. Vzreja plemenske živine. O živinoreji sem že govoril. Delati moramo na to, da zredimo doma plemensko živino, da bomo potom živinorejskih zadrug prepročiti zakol dobre plemensko živai ndo-mačoTMh pasoin. Gledati moramo na to, da bomo lahko oddajali tudi plemensko živino, ker se pri tem dosežejo lahko višje cene. Tudi pasem-ska okrožja bo treba preurediti in spraviti v okraje tiste pasme, ki se obnesejo. Notranjski živinorejci n. pr. niso zadovoljni s simen-talsko pasmo in si želijo sivo pasmo, katero so svoj čas že imeli. Drž. odbor je nakupoval plemenjake v tujini. Večkrat pa se pri imporiiranih živalih ni pokazal zaželjeni uspeh. Praktični živinorejci pravijo, da doma zrejeni plemenjaki bolje uspevajo. Pa še drug moment je važen pri tem: živinorejci se poprimejo raje dobre živali v večji meri, z večjim veseljem in z večjim dobičkom. Vinogradništvo. Preidem na četrto panogo našega kmetijskega gospodarstva t. j. na vinogradništvo. Naš slov. vinogradnik, posebno dolenjski in spodnještajerski gleda z veliko skrbjo v bo-bočnost. Naše vinogradništvo preživlja težko preizkušnjo in preokret bo moral priti. Pridelovanje drago, konkurenca drugih vin velikanska, pančanje in fabriciranje na debelo. Dolenjski in štajerski vinogradnik pričakujeta od obl. skupščine, da se naše domače vino zaščiti. Gospodje, to vprašanje, oziroma rešitev tega vprašanja je nujna in težavna. Uvoz dalmatinskih in banaških pristnih vin omejiti s posebnimi dokladami, utegne naleteti na odpor. Imamo sicer že tak slučaj. Ka-stavska ob«na n. p. pobira diferencirano obč. doklado k državni trošarini in sicer od doma pridelanega vina 400 odstot od drž. trošarine, od v občino uvoženega vina pa 700 odstot. Analogno bi mogla mogoče tudi oblast uvesti diferencirano doklado. Vprašanje pa je, če bi se dnlo to iisvesti z ozirom na ustavna določila in pn če bo tako nasilno sredstvo preprečilo import vina, vsaj ponarejenega. So pa druga, po mojem mnenja učinkovitejša sredstva. V istem položaju, v katerem je danes Dolenjska, je bila pred leti Vipava. Vipavec ni mogel spraviti vina v denar. Ustanovili so tedaj vinarsko zadrugo uredili pra- vilno kletarstvo, začeli gojiti boljšo trto in vipavsko vino je dobilo trg. Naš dolenjski vinogradnik ne zahteva za .-voje vino pretiranih cen, mnogokrat tako ceno proda svoje blago, da komaj krije stroške, ki so visoki in ki onemogočijo knkurenčnost z drugimi viiiL Režija, stroški za pridelovanje bi se dali znižati potoni vinarskih zadrug (skupna preša, skupen inventar itd.) ; dobil bi se trg za naša vina s tem, da bi se ustvaril enoten tip vina. Kriza v našem vinarstvu bi se odstranila s pospeševanjem prodaje vina, s posredovanjem vinske kupčije. Vse to pa se da doseči le potom vinarskih zadrug. Kakor more živinorejec. ki biva daleč od mesta ali industrijskih krajev, vnovčiti mleko in mlečne izdelke le potom mlekarskih zadrug, tako je mogoče vinsko krizo po mojem rešiti edinole potom vinarskih zadrug. Dva tipa vinarskih zadrug prideta tu v poštev in sicer produktivne vinarske zadruge ali pa prodajne vinarske zadruge. Produktivne zadruge prevzamejo grozdje od zadružnikov in nnpravijajo same vino. Za take zadruge pa je predpogoj, da so vinogradi zasajeni z enakimi trtami, ki se enako vzgojil jejo, kjer je torej vinski pridelek po kvaliteti enak in je treba le še pravilnega kletarstva, da pride do popolne vrednosti. Prodajalne zadruge zavzemajo glede prodaje isto stališče, kakor vinske trgovine, toda s to razliko, da delajo le v interesu vinogradnikov. Take zadruge vplivajo ugodno na izboljšanje kletarstva » tem, da kupujejo le dobra vina. Ostane odprto predvsem vprašanje sredstev, kredita itd. in podrobne organizacije teh zadrug. Sadjarstvo. V proračunu imuino vsoto 230.000 Din za pospeševanje sadjarstva. Treba nam je dobro urejenih drevesnic in sicer večjih drevesnic in z ozirom na različno lego in podnebje posebne drevesnice za Gorenjsko ln Dolenjsko, med drugim tudi za Belokrajino. Delo oblastnega odbora bo, da zainteresira prebivalstvo za umno sadjarstvo, da pospešuje sadno trgovino in da deluje za izboljšanje in razširjenje sadjarstva. Tudi vrtnarstva ne smemo zanemarili, posebno v industrijskih krajih. Mlekarstvo. V proračun smo vstavili za pospeševanje mlekarskega zadružništva znesek 470.000 Din, za podpore ostalemu kmetijskemu zadružništvu 260.000 Din, skupno 930.000 Din. Mlekarstvo se da pri nas še zelo dvigniti. Naša dežela ima za razvoj mlekarstva ugodne pogoje. Pridelamo precej dobre sladke krme, imamo pa tudi jako ol>sežne pašnike, ki se od leta do leta izboljšujejo. Za nas je izvoz mleka važen faktor, letno se ceni 500 vagonov po 6000 litrov, kar predstavlja izvozno vrednost 9 milijonov dinarjev. Izvoz masla je ocenjen na 24 vagonov v vrednosti 12 mil. Din. Treba bo urediti način zbiranja in transporta mleka, pri tem pa pustiti gospodarstvo zadružni inicijativi. Za mlečne izdelke, predvsem sir, imamo odjemalce doma v državi. Pouk ljudstva o mlekarstvu in krmljenju je glavni pogoj za napredek, ker ima po mnogih krajih naš poljedelec in živinorejec premalo zanimanja za to važno panogo. Kmetijske strojne zadruge. Kmetijski odbor bo podpiral poleg mlekarskih zadrug tudi ostalo kmetijsko zadružništvo. V krajih, kjer so večja polja, so poljedelski stroji nujno potrebni. Ob praktični in pravilni uporabi strojev se v takih krajih produkcija močno pomnoži. Če pa je zemljišče posameznega posestnika premajhno — in pri nas je v pretežni večini mali posestnik, se stroji v zasebni lasti ne obrestujejo, pač pa dobro služijo kot zadružna last večjega števila posestnikov. In take zadruge — kiiio-tijsko-strojne zadruge — je treba v interesu dviga produkcije podpreti pri nabavi strojev, pri zgradbi strojnega poslopja itd. Pomagati bo treba živinorejskim zadrugam. Podpirati moramo kmetijsko zadružništvo sploh, širiti moramo zadružno propagando, dopovedati moramo kmetu, da je v interesu prospeha kmetijstva, da jo vsak poljedelec, vsak živinorejec član kake zadruge. (Živahno pritrjevanje vse zbornice.) Agrarne operacije. Na oblastni odbor preidejo bidi kompe-tence komisije za agrarne operacije. To institucijo so imele dežele, ki so spadale jhkI Dunaj. Drugod v naši državi te institucije ni bilo in za to pri nas tudi ni bilo pravega razumevanja zanje. Ta institucija je dobra in koristna in nikakor ji ne moremo odrekati zaslug v našem planšarstvu in pri zložbi (komasaciji) zemljišč. Kmetiška posestva so pri nas vobče še jako razkosana in razmetana, kar zelo zamuja in podražuje obdelovanje. Imamo tako zvane jermenaste parcele, dobijo se n. pr. parcele 4 m široke in 2 km dolge. Na tem polju se je že delalo, je pa še mnogo posla. Naj navedem primer. Najštevilnejše zložbe (komasacije) so so izvršile na ozemlju Češkoslovaške. Dobiček zložbe znaša 20—30 odtot. dosedanjega čistega prinosa. Ljudje so bili nadvse zadovoljni z izvršeno operacijo. Uspehi razdelb pa so dokaj različni. Za razdelbo govori to, da so prej skupna zemljišča zboljšajo v višjo kulturno vrsto (travnike, njive, vrtove, gozdove) zemljišč, ki se je prej le izkoriščalo, se začne skrbno obdelovati. To vprašanje pa bi se dalo morebiti rešiti tudi na zadružni podlagi brez raadel-be zemljišč. Melioracije. Agrarne operacije imajo uspehe le v zvezi 7, melioracijami in dajo priliko za izvedbo izboljševalnih naprav, za osuševanje in namakanje zemljišč. Potom agrarnih operacij Danes ob osmih se je pričelo peto redno zasedanje mariborske oblastne skupščine. — Kot tajnika sta fungirala poslanca Štabe j in N e u d a u e r. Predsednik je poročal, da je bil zapisnik četrte seje overovljen brez popravkov, na kar je prišlo na dnevni red poročilo odsekov o predlogih. Odseki so včeraj popoldan imeli svoje eeje, na katerih se je razpravljalo o vseh vloženih predlogih. Večina predlogov je bila že itak upoštevana v proračunu, tako da jih je odsek samo zopet vrnil odboru s pripombo, da se jih upošteva. Pri drugih predlogih so zopet manjkale motivacije in vrnjeni so bili odboru, da poskrbi za potrebne informacije. Razprava o predlogih je potekla popolnoma mirno. Odločitve odsekov so bile v ple-nemu sprejete brez vsake nadaljne debate. Večina predlogov je bila gospodarskega značaja, med tem pa je bilo mnogo takih, da oblastna skupščina za njihovo rešitev ni kompetentna in ti so bili izročeni odboru z naročilom, da posreduje na inerodajnem mestu. Odseki so poročali po sledečem vrstnem redu: 1. finančni odsek (poročevalec poslanec dr. Veble); 2. odsek za kmetijstvo (poročevalec poslanec Levstik); 3. odsek za prošnje in pritožbe (poročevalec poslanec Rozman); 4. odsek za oblastne uredbe in druge predloge (poročevalec poslanec dr. Ogrizek); 5. odsek za zdravstvo in socialno skrbstvo (poročevalec poslanec Sagaj). POROČILO ODSEKOV. I. FINANČNI ODSEK. Za finančni odsek je poročal poslanec g. dr. Veble. Rešeni so bili sledeči predlogi: Ceste. Na predlog poslanca S t a b e j a prevzame oblastna skupščina v lastno upravo bivše koroške deželne ceste v prevaljskem okraju. Enako se prevzame tudi občinska cesta občine Gor. šentjakobski dol. V študij in za preskrbo informacij se izroče odboru predlogi poslancev Davorina Kranjca o podpori občinam za popravo cest, Brudermana za zgradbo ceste Luče—Št. Jernej, Marka Kranjca za zgradbo cest v šmarskem okraju, pTed vsem ceste Rogatec—Podčetrtek ob Sotli, Prevorje —Sv. Urban in Pristova—Zibika; Sagaja o podpori po plazovih in zgradbi ceste Sloven. Bistrica—Poljčane—Rog. Slatina; poslanca Blekaša o popravi ceste in mostov na progi Luče—Solčava in najetju posojila v znesku 600.000 Din za popravo cest v gornjegrajskem okraju; dalje predlog o popravi cest v Medjimurju. Ti predlogi so po večini vpoštevani tudi že v proračunu. Poslanec dr. Ogrizek in tovariši predlagajo, da se ustanove gramozne postaje ter se najame v to svrho posojilo v znesku treh milijonov dinarjev. Odsek je izročil predlog gradbenemu uradu v svrho informacij. Isto se je zgodilo s predlogom o zgradbi mostu med Meljem in Pobrežjem. Predlog poslanca Hra-stelja o zgradbi ceste ščavnica—Sv. Benedikt je bil vrnjen, da se vpošteva v proračunu. Regulacije. Mnogo predlogov je bilo vloženih radi regulacije rek in potokov. Regulacijo Savinje in njenih pritokov so predlagali poslanci Levstik, Blekač, Strucelj, Mešič in tovariši. Poslanec Levstik je predlagal v to svrho najetje petmiljonskega posojila. O regulaciji Mure so vložili predloge poslanci Hrastelj, Baša, Rajh, Osterc. Litrop, dr. Kečkeš in drugi. Hrastelj je predlagal, da se izposluje pri ministrstvu za ja\na dela, da država čimprej prične z regulacijo Mure ter se izplača v proračunu za to svrho namenjeni kredit. Za regulacijo Drave in njenih pritokov Može, Pesnice, Mislinje, Dravinje, Ščavnice so vložili predloge poslanci Vršič, dr. Kečkeš, Poljanec, Rajh, Bruderman, Stabej in tovari- so se zboljšali pri nas planinski pašniki, zgradila so se pota, postavilo se je več planinskih hlevov, planinskih koč, napajališč itd. Delo agrarnih operacij je bilo osredotočeno predvsem na planinske pašnike.Treba bo pa iti tudi na Dolenjsko in Notranjsko. To delo bo treba nadaljevati. Storimo za kmeta, kar je v naših močeh. To so glavne smernice za delo oblastnega odbora za povzdigo kmetijstva. Poudarjam, da to ni program stranke, kateri imam čast pripadati, ker program SLS je kar se tiče kmetijskega vprašanja mnogo večji, širši in se seveda v prvih mesecih življenja oblastne skupščine ne da izvesti. Poudarjam, da ta proračun še ne vsebuje rešitve kmetskega vprašanja in kar se je leta inleta zanemarilo in zamudilo, tega mi v dveh mesecih pa tudi v dveh letih ne popravimo. Uverjen sem pa, da bo pomenila izvršitev tega programa napredek za naše kmetijstvo in sicer prvi razveseljiv korak naprej od leta 1914, ko je svetovna vojska ustavila delo dež. odbora. (Viharno odobravanje cele zbornice. Poslanci čestitajo govorniku.) ši. Vprašanje regulacijo manjših rek, kot so Pesnica, Ščavnica z Globetko, Meže, Mislinje in Dravinje je rešeno že s proračunom z izrednim kreditom. Odsek je vse predloge o regulaciji izročil odboru, da se ozira po možnosti pri izvršitvi proračuna, da oskrbi potrebne načrte in projekte in da za izvršitev regulacij v večjem obsegu pri rekah Drava in Mura intervenira v Belgradu. Vodovodi in železnice. Predlog poslanca Kranjca o podpori za zgradbo vodovoda v Ponikvi ob južni železnici, je rešen s proračunom, v katerem je predvidena večja vsota za vodovode. Mnogo je bilo predlogov glede zgradbo novih železnic. Vrnjeni so bili odboru, da jih odpošlje na pristojna mesta, ker dežela v do-glednem času še ne more misliti na zgradbo železnic. Tako so predlagane proge Šmartno ob Paki—Kamnik (Blekaš in tovariši), železniški most pri Prelogu preko Drave (dr. Kečkeš). železnica Prevalje—Črna—Kamnik (Stabej in tovariši). Posojila in podpore. Predlog prekmurskih poslancev o pobijanju metljavosti je bil že rešen z najetjem posojila, predlog poslanca Baše in tovarišev o zgradbi dveh mostov čez Muro pri Petajncih in Bistrici se je izročil gradbenemu uradu. V proračunu so že upoštevani predlogi poslancev Dav. Kranjca o nabavi plemenskih prašičev in bikov, Brudermana in tovarišev o ustanovitvi vinarskih in sadjarskih tečajev v kon iškem okraju in podpori konjerejskemu drušlvu v Konjicah, Janžekoviča in tovarišev o podpori 25.000 Din konjerejskemu društvu mariborske oblasti za premiranje žrebcev, Ovčarja in tovarišev v tigovsko-obrtnih nadaljevalnih šolah v Velenju in Šoštanju. Predlogi o melioraciji močvirij v Prekmurju in o razširjenju bolnice v Mariboru se izročijo odboru v študij. Predlog prekmurskega poslanca Baše in tovarišev o ustanovitvi trahomskega ainbula-torija v Prekmurju in ustanovitvi bolnice v Murski Soboti so upoštevani v proračunu. Hras'elj in tovariši predlagajo prispevek za zdravstvene in socialne potrebščine v ljutomerskem okraju. Predlog bo po možnosti upoštevan. Predlog poslanca Blekaša in Štruc-lja o ustanovitvi hiralnice in bolnice v gornjegrajskem okraju se izroči zdravstvenemu uradu, vendar pa je bil odsek mnenja, da ne kaže ustanavljati majhnih bolnic in hiralnic. Prosveta. Tudi vprašanje šolstva je bilo zastopano v predlogih, katere je obravnaval finančni odsek. Nove ljudske šole predlagajo pri Sv. Primožu nad Muto, dalje v Prelogu, Mali Subo-tici in Novakovcih v Medjimurju. Predloge je vložil dr. Kečkeš in bodo po možnosti vpoštevani pri izvršitvi proračuna. Upravi Narodnega gledališča se je naklonila subvencija 50.000 Din. Finančni odsek je rešil nad 90 predlogov. Referent je poudarjal, da bo potrebno izdelati natančen investicijski program za prihodnje leto in najeti posojilo, ki se bo po programu porabilo. Poslanec Grčar (socialist) je predlagal, naj odbor izroča vsem odsekom predloge že s potrebnimi informacijami, nakar je predsednik dr. Leskovar ugotovil, da se je oblastni odbor o tem že posvetoval ter to tudi napravil tam, kjer se je to lahko izvršilo brez stroškov. Kjer so informacije združene s stroški, ki so često veliki, naj odloča oblastna skupščina. ODSEK ZA KMETIJSTVO. Poročevalec odseka je bil poslanec Levstik. V odseku se je obravnavalo 16 predlogov. Poslanec dr. Veble in tovariši so vložili predlog o pospeševanju in izboljšanju vino- gradništva. 0 tem predlogu se je odsek izčrpno bavil ter priporoča, da odbor posreduje pri carine prostem uvozu vinogradskih potrebščin, odpravi kontrolnih listov, odpravi prijave vinskega pridelka finančni kontroli. O odpravi ali saditvi šmarnice je odsek sklenil, da naj se puste nasadi, kjer ee rabi pridelek za domačo potrebo, prepove pa naj se saditev novih nasadov in prodajo ter točenje šmarnice. Dalje priporoča odsek zopet uvedbo dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Predlog poslanca Stabeja in tovarišev o ustanovitvi planinskih pašnikov je važen, ako so dani pogoji za uspevanje govod in ovc na Pohorju ter se izroči odboru v študij. Odsek priporoča tudi osvojitev predloga o uvedbi pouka o hmeljarstvu v celi oblasti. Važen jo predlog poslanca Hrastelja o zgradbi vzornih kurnikov, ker prinaša prodaja jajc v oblasti več, kakor izvoz živine. Iz proračuna se bo določila vsota za tečaje v kurjereji Ln za zgradbo vzornih kurnikov. Predlog poslanca M. Kranjca o ustanovitvi veterinarskega mesta v Rogatcu je rešen s proračunom, enako predlog Dav. Kranjca o kmetskonadaljevalnih šolah. Predlog poslanca' Vebleta in tovarišev o pospeševanju živinoreje - e reši tako, da se bo imenoval poseben kmetijski oddelek, ki bo izdelal natančen načrt za pospeševanje živinoreje in sklicala se bo tudi tozadevna anketa. Enako se sklene uvesti neobvezno cepljenje svinj proti rdečici. Predlog poslanca Blekača in tovarišev za podporo čebelarstvu izroči odboru z naročilom, da oskrbi, da bo sladkor za krmljenje davka prost ODSEK ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE. Poročilo je podal v imenu odseka poslanec Rozman. Na dveh sejah je bilo rešenih 32 predlogov in prošenj. Poslanec Litrop in tovariši so predlagali, da se podržavi cesta Gerentovci—Turnišče in poslanec Uranjek je predlagal prispevek za cesto Žalec—Zabukovca. Tujski prometni zvezi za mariborsko oblast se odobri podpora in za delegata oblastne zbornice se imenuje poslanec Jože Stabej. Odboru se izroči spomenica rudarjev rudnikov Velenje in Zabukovca, katero je vložil v imenu rudarske zveze poslanec Uranjek. Na predlog poslanca Stabeja in tovarišev se upošteva v proračumi tudi zboljšanje plač cestarjem v prevaljskem okraju. Predlog dr. Vebleta in tovarišev o carine prostem uvozu hmelovk in izvozu konj se izroči odboru v svrho intervencije. Prošnja osrednje štajerske vinarske zadruge za podporo se uvažuje. O pritožbah glede obmejnega prometa se bo zaslišalo obmejne občine. Mnogo je bilo tudi prošenj privatnih oseb, ki pa niso bile odobrene od občin ali pristojnih oblasti ter so bile radi tega zavrnjene. Po polurnem odmoru je prišlo na vrsto POROČNO ODSEKA ZA UREDBE. Poročal je poslanec dr. Ogrizek. Odsek je na predlog poslanca Rozmana sklenil, da naj izdela oblastni odbor nov načrt o viničarskem redu. Zahteva po kontroli ponarejenih vin je rešena z ukrepom velikega župana. Važen je predlog predsednika dr. Leskovarja, poslanca Kranjca in tovarišev o spremembah nekaterih točk zakona o oblastni samoupravi ter se bo stavil tozadeven predlog narodni skupščini. Predlog za uvedbo jesenskih šolskih počitnic. po osnovnih še lah so stavili poslanci Stabej, Sagaj. Bie-kač in štrucelj. Radi informacij se odloži predlog o ustanovitvi viničar-eke šole v ormoškem okraju. Poslanca Blekač in Štrucelj sta predlagala, da se dovoli prosta gonitev živine na inozemske sejmo iz obmejnih občin okrog Solčave ter carine prost izvoz lesa iz istega kraja. Odbor bo posredoval. Predlog o reorganizaciji gasilstva, katerega so vložili poslanec Litrop in tovariši ter gasilska zveza, se izroči odboru, da izdela projekt Predlog dr. Vebleta in tovarišev o avto-mobiluem redu ter zahtevi, da so vsi avto-taksi zavarovani, se izroči odboru, da posreduje. Prošnjo občin Slivnica pri Celju, Šmartno ob Paki in Dobja, da se izločijo iz dosedanjih okrajev in se priklopijo'drugim, se bodo priporočile vladi, istotako podržavljenje okr. cesto Celje—Laško—Zidani most—Zagreb, kar predlagajo poslanec Levstik in tovariši. Na predlog prekmurskih poslancev SLS o ureditvi lova in streljanja divjačine se sklene, da pripravi odbor spremembo deželnega lovskega zakona. Poslanec dr. Veble, Horvnt in tovariši so predlagali, da se pri pogajanjih z Mažarsko doseže prehod gotovega števila sezonskih delavcev na Mažarsko in carino prost uvoz njihovega zaslužka v naravi, bo odbor storil tozadevne korake. Enako bo posredoval v zadevi sajenja tobaka do 30 sadik, dalje o prevzemu komitat. cest v Prekmurju, o razširjenju kolodvora v Murski Soboti. Na predlog dr. Vebleta in tovarišev o pomoči brezposelnim se sklene zaposliti pri vseh javnih oblastnih delih domačo ljudi, po možnosti pa je dajati dela potom licitaciie privatnikom v izpeljavo. SOCIALNI ODSEK. Referent poslanec Sagaj je podal naj. prej splošno sliko socialnega položaja, kate-rega kažejo tudi razni predlogi, ki hočejo, da se socialni položaj zboljsa, da se socialni za-koni zboljšajo ter Izvajajo v dobrobit najbed-nejših. Gotovo je, da bo oblastna skupščina v Mariboru tudi v tem oziru storila svojo dolž, nost. Do končnih rezultatov pa bomo prišli še le tedaj, kadar bodo tudi posamezni težili, da si pripravijo osnovo pravega socialnega čutenja, ki se kaže v pravičnosti, delavnosti, ljubezni, vzajemnosti. Potrebno je zato, da se posebno mladina, ki bi sicer bila zanemarjena, reši in pripravi za dobre člane človeške družbe. Nato je prešel k posameznim predlogom: Predlog za izvedbo zavarovanja delav-stva za slučaj bolezni in onemoglosti, kateri še niso zavarovani. Sklep: Odbor naj izvrši predpriprave. Predlog o zavarovanju zoper točo so pred. ložili poslanci SLS. Predlog se naj še opremi s podatki. Predlog o splošnem socialnem zavarova. nju, stavljen od poslancev SLS, posebno delavskih zastopnikov. Odboru se naroči, da pri. pravi osnutek zakona. Predlog poslancev SLS iz Prekmurja glede invalidov, glede zavarovanja, glede podpiranja brezposelnih, glede posredovalnice za službe v Murski Soboti se izroči odboru, da ga uvažuje pri izvrševanju proračuna in poroča. Bednostni sldad, predlog delavskih poslancev SLS, se je sprejel in je rešen s proračunom. Socialisti so stavili predlog, da se odpravi zakon o zaščiti države in reda v državi Predsednik je izjavil, da to ne spada v našo kompetenco, zato daje to točko z dnevnega reda. Poslanca Grčar in Petejan sta temu ugo. varjala, ostala skupščina pa je soglašala s tem, da sklepati o tej zadevi ni kompetentna, kar je tudi v smislu obstoječih zakonov. So-clalista sta nato blamirana obsedela. Zadeva stanovanjske bede. Referent je poročal glede podaljšanja za« kona in o omiljenju stanovanjske bede. Predlog socialistov v tem oziru je bil zopet prav demagoški, zato ga skupščina nI mogla sprejeti. V imenu SLS je govoril najprej poslanec dr. Ogrizek, ki je zavrnil ta predlog, ki le po-daljšuje in povečuje stanovanjsko bedo, ne stremi pa za tem, da se to vprašanje res začne reševati. Govornik se izjavi zoper splošno zaščito, pač pa je za zaščito potrebnih. Zato je stavil sledeči prolipredlog: Oblastna skupščina priznava, da obstoji stanovanjska beda in da je temeljito, pravična in čimprejšnja rešitev nujno potreba. Oblastna skupščina naj opozori ministra za socialno politiko, da. se izdela osnutek zakona o stanovanjih v tem zmislu, da se za ščiti stanovanja do vštevši treh sol), da se d njih ne sme zahtevati višja najemnina kakoi odgovarja prodvojni pariteti. Proti vsem kršiteljem te določbe pa naj se postopa po zakonu o navijanju cen. Za čas do 1, aprila 1928 jt vsaka srnina odpoved neizvršljiva, ako najem nik dokaže, da brez lastne krivde ne dob drugega stanovanja. O tem odloča za izvršb« pristojno sodišče. Oblastna skupščina zaprosi contralno vla do, da da mestnim in industrijskim občinam ter zadrugam na razpolago brezobrestna al nizko procentna posojila za zidanje stanovanjskih hiš. Oblastna skupščina sklene, da se naroči občinam, naj takoj pripravijo prehodna stanovanja za brezstanovanjce. Oblastna skupščina naj pozove centralno vlado, da takoj začne zidati hišo za svoj« urade in uradnike. Podjetja, zlasti tista, ki zaposlujejf tuje državljane, naj za svoje uslužbence oskr bo potrebna stanovanja. Nato je dr. Ogrizek svoj predlog temelji to razložil, da je treba zaščite potrebnim, to rej onim najemnikom, ki posedujejo tri sob no ali manjše stanovanje. Enako je poudarjal da naj se predvsem zaščiti najemnina ko taka, da se ne sme z najemnino izkoriščat najemnikov, kot se to marsikje godi prav na oderuški način. Enako je popolnoma pravilna zahteva, da država zida za svoje urade in uradnike. Za one pa, ki so brezstanovanjci zdaj ali pa šo postanejo, naj vsaka občina, ki ima nalogo tu v prvi vrsti poseči vmes, tako; oskrbi zasilna stanovanja. Poslanec dr. Odič je pripomnil, da se n: oglasil k predlogu socialistov o odpravi za kona o zaščiti države, ker pač o tem ne odlo čamo. O tem predlogu SLS pa pripominja, dr je dober, vendar pa bi želel, naj se kljub svojim slabim stranem, ki jih ima, sedanji za kon podaljša do pomladi. Zatem sta govorila socialista Petejan ii Grčar. Ko je ta govoril, ga je poslušalo 1< malo poslancev, ker so mislili, da bo spe predolgo trajalo. Toda to pot je bil kratek ker itak ni mogel stvarno ugovarjati predlo gu SLS. Ponovno se je zglasil in govoril za pred log poslanec SLS Janžekovič, ki je izvajal da je to tako vprašanje, ki ga je treba previd no in pravično urediti, da naj se zato še pre dela. Stavil je dodatek, ki zahteva, da se pre preči, da bi deložiranci v zimi trpeli in bil brez stanovanja. Predsednik je naio prekini sejo za pet minut. Klub SLS je imel sejo, k je odobrila predlog poslanca Janžekovičn. Tn skupščine. Maribor, 23. aprila. koj nato ročil ta se je načelnikom ostalih klubov spo-sklep. Pri nadaljevanju seje je dr. Ogrizek utemeljeval ta predlog. Ponovno se je razvila debata, v katero so posegle vse skupine. Za SDS je izjavil poslanec Petovar, da so s tom vprašanjem SDS ni šo tako podrobno bavila, da bi se mogla izjaviti (SDS se s temi vprašanji menda sploh ne bavi, op. por.), zato predlaga, da naj se predlog izroči nazaj odseku v ponovno proučevanje. Prav zanimiv pa je predlog socialista Grčarja, da naj se skupščina izjavi, da o tem ni kompetentna. Zanimivo je pri tem to, da je on sopodpisal tozadevni predlog, ki je bil v razpravi. Izdal je pač namero, ki so jo socialisti imeli v tem oziru, da bi pač SLS spravili v zadrego. Tako je sam dokumentiral, kar mu je poslanec SLS Hrastelj očital, da stavljajo te predloge, ki jih meritorno ne more rešiti oblastna skupščina, •zgolj radi demagoštva. Skupščina je nato glasovala takole: demokrati za predlog Peto-varjev, Grčar in Petejan za svoj predlog, vsa ostala skupščina pa za predlog dr. Ogrizka. ZAKLJUČEK ZASEDANJA SKUPŠČINE. Po tem glasovanju je predsednik ob 12 zaključil zasedanje in poudaril, da bo prihodnjo sejo sklical pismenim potom v zmislu poslovnika. Oblastna skupščina v Mariboru je vršila svoje delo stvarno in resno, zato tudi primeroma hitro. Čuditi se je zato »Jutru«, ki dosledno označuje to delo kot sterilnost. Ako misli pri tem na svojega Finžgarja in Per-koviča etc., ki niso prišli z nobenim predlogom in niso imeli tudi v skupščini kaj povedati, potem je to mnenje pravilno. Zunanjepolitične smernice Voje Marinkoviča. UČVRSTITEV MALE ANTANTE. - DRUŠTVO NARODOV NE ZADOVOLJUJE. - ZA FRANCOSKO-ANGLEŠKO ANTANTO. - DR. VOJ^ MARINKOVIČ BO ODPOTOVAL V INOZEMSTVO. Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Zunanji minister dr. Voja Marinković je dal uredniku »Vremena« na vprašanje, kakšne so glavne smernice njegove zunanje politike, sledeče izjave: »O glavnih linijah naše zunanje politike, kakor jo jaz razumem, sem nedavno imel priliko dati obširne izjave, katerim nimam ničesar dodati.« Kakšno je razmerje med državami male anlante? >Mala antanta ni nikaka slučajna diplomatska kombinacija. Ona odgovarja trajnim višjim interesom držav, ki so v njej zastopane. Ker je ona istočasno tudi eden od glavnih stebrov, na katerih počiva mir v Evropi, se ne čudim, da se vsi oni, ki iz katerihkoli vzrokov želijo, da se poruši mir, trudijo, da omajajo vero v njeno stalnost in čvrstost Odtod izvira tudi to, da se ob priliki vsakega koraka, ki ga stori katerikoli član Male antante, pojavijo glasovi o njeni slabitvi, pa celo o njenem razpadu. Če se je že ne more dovesti do razpada, se želi, da se vsaj oslabi njen vpliv, ubijajoč vero v njeno trajnost in čvrstost. Lahko vam izjavim, da ti glasovi niti malo niso utemeljeni. Kakor vse zdrave kombinacije, tako je tudi Mala antanta vedno čvr-stejša, čim dalje obstoja.« Ta izjava zunanjega ministra Marinko- .H Lt viča je zelo značlma in se splošno komentira. Predvsem je zelo značilno dejstvo, da Voja Marinkovič popolnoma potrjuje svoje poglede, kakor jih je navedel ob priliki proračunske debate. 2e ob priliki sestave nove vlade smo naglasili, da bo politika Voje Marinkoviča, če se upoštevajo te njegove izjave, popolnoma v skladu z zunanje političnimi smern.ca-mi Slovenske ljudske stranke, posebej, kar se tiče razmerja do Italije in Male antante in velikih sosednih držav. Nade, ki so jih nekateri polagali v to, da bo Voja Marinkovič krenil s te poti, so s tem dobile definitiven denienti. Zato se je nadejati, da bo naša zunanja politika čvrsto krenila v smeri, kakor jo je začrtal Voja Marinkovič ob priliki proračunske debate. Za razne glasove o novi antanti med Anglijo in Frrncijo, katera naj bi pomenjala ne* kako nezaupnico Društvu narodov, češ, da ono ni dovolj vršilo svoje naloge, so ravno tako zanimive izjave Marinkoviča, ki se je tudi precej odklonilno izjavil napram Društvu narodov. Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Kakor smo zvedeli, bo Voja Marinkovič morda že prihodnje dni odpotoval v inozemstvo, da stopi v stik z vsemi tujimi državniki in da jih informira o pravem razpoloženju naše države in o pravem stanju vseh aktualu h vprašanj. Nova angleško-francoska antanta. London, 23. aprila. London se pripravlja na slovesen sprejem predsednika francoske republike Doumerguca, ki dospe v London 16. maja. Spremljal ga bo Briand. Vse okoliščine kažejo, da se bodo ob tej priliki v Londonu obravnavala vsa važna mednarodna politična vprašanja, predvsem kitajsko in albansko. Tu kakor v Parizu označujejo obisk Doumerguea v Londonu za enega najvažnejših političnih dogodkov zadnjih let. Berlin, 23. aprila. »Vossische Zeitung« poroča iz Londona, da se pripravlja nova an-gleško-francoska antanta. Anglija in Francija skleneta vrsto p godb, nanašajočih se na Balkan. na angleško-francoske odnošaje z Italijo, na enotno politiko v Sredozemskem morju in Severni Afriki, kakor tudi na tesno sodelovali e v Vzhodni Aziji, čemur naj bi se pridružila tudi Amerika. Diplomatični dogovori o vseh teh vprašanjih so že tako napredovali, da se bodo o priliki Doumerguovega obiska v Londonu konkretizirali v končnoveljavnih pogodbah. Nevtralni diplomatični krogi izjavljajo, da je dogovore med Londonom in Parizom bistveno pospešil neuspeh razorožitvenih posvetovanj v Ženevi. Albanski konflikt se oostruïe. Pariz, 23. aprila. Krogi zunanjega urada so končno opustili svojo rezervo v albanskem sporu. >Temps« objavlja očividno inspiriran članek, ki opozarja, da je postala naloga mednarodne diplomacije pri reševanju albanskega spora izredno kočljiva. Spor med Belgradom in Rimom se je grozeče zaostril. Odgovornost za to pa pade edinole na Italijo. Dočim je Belgrad od prvega dne dalje kazal kar največjo pripravljenost za sporazum, je Rim vse dobro mišljene nasvete velesil enostavno vrgel v kot. Italija odklanja vsako razpravo o tiranskem paktu, vsled česar postajajo razgovori med Rimom in Belgradom brezpredmetni, kajti ravno tiranski pakt je povzročil sedanje raz,merje med Italijo in Jugoslavijo. — Glede ponovnega angleškega posredovanja v Rimu se izraža list skeptično in ugotavlja, da na merodajnem mestu v Parizu še niso prejeli potrdila o novem sestanku med Mussoli-nijem in angleškim poslanikom. y Albanski denienti. Pariz, 23. aprila. Tukajšnje albansko diplomatsko zastopstvo dementira vesti o usmr-čenju polkovnika Gilardija. Gilardi ni bil nikoli albanski vojni minister, pač pa še vedno zavrenia mesto generalnega nadzornika albanske vojske. Neresnične so tudi vesti o vojnih pripravah Albanije, ki je vpoklicala le tri letnike rezervistov, in to iz pol.cijskih raz-logov. V Albaniji je popoln mir. Italijanska prizadevanja v Londonu. London, 23. aprila. Sinoči je dospel semkaj novi italijanski poslanik Bordonaro. Sprejeli so ga oficijolni zastopniki angleškega zunanjega ministrstva, osebje italijanskega poslaništva in italijanska kolonija. Nasproti Reuterj' vemu poročevalcu jo izjavil Bordonaro: >Z velikim zaupanjem se lotevam naloge, ki mi jo je izvršiti v vaši deželi. Moj optimizem izvira iz dejstva, ker poznam globoko simpatijo in prisrčne odnošaje, ki vežejo obe deželi. Moj cilj bo, da te simpatije in odnošaje negujem.« Anglija in Francija nastopata skupno. Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Tukajšnji angleški, in francoski poslanik sta danes skupno obiskala zunanjega ministra Vojo Marinkoviča v zvezi s sporazumom, ki sta ga obe vladi imenovanih poslanikov že storili glede postopanja v našem sporu z Italijo. Izjave romunskega zunanjega ministra. Pariz, 23. aprila. »Petit Parisien« objavlja pogovor svojega bukareškega poročevalca z romunskim zunanjim ministrom M i ti leno in o tekočih vprašanjih romunske zunanje politike. Glede italijansko-ogrskega pakta je minister izjavil, da ni naperjen proti Romuniji in da sploh ne presega običajnega okvira arbitražnih ]>ogodb. Romunija ne more dvomiti nad prijateljskimi čuvstvi g. Mussolanija nasproti Romuniji, ki jih je potrdil z ratifikacijo besarabska pogodbe. ...... Kar se tiče Balkana, je izjavil minister dalje, nima Romunija izkrenejše želje, nego da bi se bi v smislu Društva narodov in v duhu Locarna zagotovil mir. Dne 15. maja se snide na Češkoslovaškem konferenca Male antante. Gosp. dr. Benešu sem že izrazil željo, naj bi se konferenca vršila v Pragi, ker mi je veliko do tega, da bi se s predsednikom Ma-sarykom, ki ga že več let nisem videl, osebno sešel. O priliki prihodnjega zborovanja Male antante se bo mogel ves svet prepričati o tem, da ostaja Romunija svojim prijateljskim odnosa jem in zvezam zvesta. Ob sklepu ie Mitileueu, v imenu romun- skega naroda izjavil, da ceni Romunija prijateljske odnošaje s Francijo nad vse drugo. Mitileneu pojde takoj po konferenci Male antante v Pariz, da se pogovori z Briandom, s katerim ga vežejo posebne prijateljske vezi. VUKIČEVIČ V AVDIJENCI. Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Predsednik ministrskega sveta Velja Vukičevič je bil danes sprejet od kralja v avdijenci. MINISTER KUMANUDI V PRIMORJU. v Sušnk, 23. aprila. (Izv.) Semkaj je dospel minister za gospodarstvo dr. Kosta Ku-manudi. Velikonočne praznike bo preživel v Opatiji, nakar se povrne v Belgrad. PROMETNI MINISTER V SPLITU, v Split, 23. aprila. (Izv.) Minister Milo-savljevič je danes zjutraj dospel semkaj in bo preko praznikov ostal tu. Izjavil je, da ni prišel sem v nikaki politični misiji, temveč samo na oddih. DR. ŠURMIN MINISTER? v Zagreb, 23. aprila. (Izv.) V zvezi z avdi-enco dr. Šurmina se je v Zagrebu razširila vest, da bo dr. Šurmin v kratkem dobil ministrsko mesto pri novi vladi. Zastopal bi v vladi Hrvate kot pod bivšo PPvlado »narodnega sporazuma«. V političnih krogih trdijo, da bo ta korak definitivno pokopal dr. Šurmina. FUZIJA MED FEDERALISTI IN DISIDENTI. v Split, 23. aprila. (Izv.) V Split so prišli zastopniki hrvatske federalistične stranke in stopili v razgovore z Radičevimi disidenti. Sklepali bodo o fuziji disidentov s federalisti. ČASNIKARJI IN ŠTEFAN RADIČ, v Zagreb, 23. aprila. (Izv.) Radi žalitev, katere je izrekel časnikarjem v oblastni skupščini Stjepan Radič, je sklenila sekcija JNU v Zagrebu, da zanaprej ne bodo poročali časnikarji ničesar več o Radiču, o njegovi stranki in njegovi politiki, dokler se za svoje netaktno obnašanje ne opraviči in svojih žalitev ne prekliče. POTRES V BOSNI, v Brod na Savi, 23. aprila. (Izv.) Davi ob 1. uri 16 minut so čutili močan potres s podzemskim bobnenjem v okolici Broda ob Savi. Hud udarec je trajal 2 sekundi, nakar so sledili še manjši sunki, tako da je tresenje trajalo 6 sekund. Škode ni bilo. tejave ameriškega poslanika v Londonu. London, 23. aprila. Na prireditvi manehe-slerske trgovske zbornice je imel ameriški poslanik Houghton znamenit govor. Rekel je, da so bodočnost, mir in blaginja sveta odvisni od zdravega in prisrčnega sporazuma med angleškim in ameriškim narodom. Temelj za to je dan v enoiuem jeziku. Ne sme se pa želeti ali upati, da bi se ta sporazum razvil v politično zvezo. Kajti, ako bi se angleško govoreči svet združil v oboroženo in ekskluziv-no skupino, pripravljeno, da svojo voljo ostalim narodom za vsako ceno vsili, potem to ne bi koristilo ne miru ne varnosti Anglije in Amerike. Kajti proti taki grupaciji sil bi se združil ves ostali svet v dniRi oboroženi tabor in nova svetovna vojna bi bila neizbežna. MoratcrU пч London, 23. aprila. Polom tvrdke Suzuki je potegnil za seboj domalega vse mnle in srednje banke. Vlagateljev se je polastila nepopisna panika. V dolgih vrstah stoje pred bankami, da dvignejo svoje vloge in jih takoj preneso v varne zavode. Ministrski svet je včeraj permanentno zboroval in sklenil 21-dnevni moratorij. Vse banke in borze so nato zaprli. Moratorij ne velja z.a plače in dolgove krajevnih uprav in javne administracije. Tudi vloçe izpod 500 jenov so Izključene iz moratorija. Rančni krogi izjavljajo, da položaj ni tako obupan, da bi opravičeval kako pretirano vznemirjenje. Opozicijske stranke se pripravi ia jo. da vržejo vlado. V tem slučaju ni izključeno, da se razpišejo nove volitve. BETHLEN NE PRIDE V BELGRAD. Budimpešta, 23. aprila. >Pester Llovd« objavlja, da na merodajnem mestu doslej' ni nič znanega o tem, da bi Bethlen hotel potovati v Belgrad. ROMUNSKI KONKORDAT. Bukarešt, 23. aprila. Prosvetni minister Goldisch je odpotoval v Rim, da nadaljuje pogajanja za konkordnt. Minister ima polna pooblastila za podpis pogodbe. GENERAL WRANGEL V BELGRADU. Belgrad, 23. aprila. Semkaj je preko Budimpešte dospel general Wrangel. Širijo se govorice, da hoče general Wrangel porabiti preobrat na Kitajskem v to. da obnovi vojaško akcijo proti boljševikom. V krogih velikega dela ruskih beguncev, ki bi se s takim korakom nikakor ne strinjali, je nastalo zato znatno vznemirjenje. RUSIJA SE UDELEŽI SVETOVNE GOSPODARSKE KONFERENCE. Ženeva, 23. aprila. V krogih Društva narodov se zagotavlja, da je Rusija prijavila svojo udel&tlM na svetovnogosnodarski kon- DrOETKER IEVIM ACK1NOM Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in prosto poštnine Dr. Oetkor, d. z o. z. Maribor. ferenci. Delegacijo najboljših ruskih gospodarskih strokovnjakov bo vodil Litvinov. Litvinov se bo ustavil tudi v Bernu, da formalno obnovi zveze s Švico in uredi vprašanje odškodnine za hčer umorjenega Vorovskega. KRALJ FERDINAND ODIDE V KONSTANCO Bukarešt, 23. aprila. Kralj Ferdinad odide meseca maja v Konstanco, kjer že pripravljajo zanj grad Mamaja. RUSKO-POI*TSKA GARANCIJSKA POGODBA, v Varšava, 23. aprila. (Izv.) Listi poro. čajo, da bodo v Moskvi v kratkem zaključili pogajanja o sklenitvi rusko-pol j ske garancijske pogodbe. NEMŠKO-ITALI.TANSKE GOSPODARSKE ZVEZE. v Rim. 23. aprila. (Izv.) »Tribuna« poroča, da bosla imela italijanski gospodarski minister in nemški minister dr. Curtius važne razgovore ob priliki zaključka milanskega veiesejma. Italijanski minister o tej zadevi imel včeraj posvetovanje z Mussolinijem. ZAŠČITA DELA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. v Prnga, 23. aprila. (Izv.) Češka vlada je izdelala zakonski osnutek, s katerim hoče obvarovati domači delovni trg pred inozemstvom. Zakon bo izdelan analogno kot sta ga že izdali Avstrija in Nemčija v zaščito domačega delavstva. ZMAGA ZMERNE STRUJE NA LYONSKEM KONGRESU. Lyon. 23. aprila. Socialistični kongres je po hudih bojih z 2352 glasovi sprejel resolu-I cijo središča (Faure in Blum). Resolucija za-1 hleva, da stranica varuj svojo neodvisnost ter se le od slučaja do slučaja sporazumi z, radikalnimi elementi v svrho skupnih akcij. Dogodki na Kitajskem. v New York, 23. aprila. (Izv.) Iz Wa-shingtona poročajo, da Amerika ne smatra za oportuno. da bi odposlala kako novo noto [ na kitajsko vlado, ker ne bi vsebovala nič no-1 veea, razen če se zapreti z. represalijami. Nadaljnji pomislek obstoja tudi v tem, da bi se i z, novo, v ostrejšem tonu sestavljeno noto sa-I mo podkrepilo stališče hankavske vlade in i otežkočilo stališče generala Čangkajšeka. Počakati je treba dalie tudi razvoja drgodkov v Kuominglangu Vlada bo v kratkem podala izjavo o stališču Amerike. v Pariz 23. aprila. (Izv.) Iz Sanghaja poročajo, da general Čangkajšek v svoji politiki stremi predvsem za izvedbo treh načel: Z iztrebitvijo boljševizma na Kitajskem se hoče pribli ati velesilam. ■ Pripravljen je sporazumeti se s Cangcolim m, ako ta pristane na temeljne ideje Sunjatsena. Za dogodke v Nankingu hoče dati zadoščenja z odškodovanjem žrtev, oziroma njih svojcev in krivce kaznovati. V armadi pa hoče energično zatreti vsak boljševizem. v London, 23. aprila. (Tzv.) Westminster Gazette javlja iz Pekinga, da bodo v kratkem zaključena pogajanja za prevzem angleških koncesij v Tj< ncinu. Koncesijo bo upravljal svet sestoječ iz 5 Kitajcev in 5 Angležev pod predsedstvom Kitajca. v London, 23. aprila. (Tzv.) Nastop novega ministrskega predsednika na Japonskem se smatra kot pričetek nove ostrejše politike proti Kitajski. Tanaka opozarja kitajske nacionaliste, da Japonska ne more ostati ravnodušna napram širjenju boljševizma. Japonska se bo pridružila akciji drugih držav proti komunistom. šmarnogorskim izletnikom, zlasti onim, ki pridejo po novi poti preko »Grmade«, sc priporoča »GOSTILNA pri GORJANCU na Šmarnofjorskcm sedlu. Vedno topla in mn»ln iedila. vino in brezalkoholne Diiače. Niti, kar je črnesa za nohtom. Proračuna ljubljanske in mariborske oblasti sta /grajena na istih načelih, oba proračuna se nebistveno razlikujeta le v nekaterih številkah. Za isti proračun je SDS v Mariboru glasovala, v Ljubljani pa ga je odklonila v načelu in v podrobnostih. V Ljubljani je SDS nastopila contra, ker se je zdelo dr. Kramerju to bolj > parlamentarno«. To dejstvo različnega taktiziranja glede isto stvari najbolj drastično kaže, kako puhlo in prazno je vse govorjenje ljubljanskih ju-trovcev proti proračunu. Res je proračun oblastnih skupščin v veliki meri lak, kakršnega smo mi napovedovali prvi dan, ko je SDS izglasovala po centralističnem sistemu zgrajene samouprave. Pet let smo neprestano dokazovali, da so te samoupravo nezmožne življenja. Tudi letos v volivnem boju smo to brez rezerve podčrta-vali. Stvari, ki jih očita proračunu »Jutro«, so torej zgolj nujna posledica centralizma, ki ga je zgradila SDS. Do včeraj nam »Jutro« ni hotelo verjeti, kakšne posledice bo imela centralistična ustava na samoupravo. Jo res srečen slučaj, da jo bila tedaj, ko bo oblastne samouprav« stopile v življenje, v vladi SLS. Če bi tega ne bilo, bi bile oblastne skupščine še danes tam, kjer so bile 23. februarja. SLS se je resno in z uspehom trudila, da izposluje potrebno popravo in dopolnitev centralist:čnega in nrmogočega zakona o samoupravah. Posrečilo se ji je dobiti zakonito zavarovanje pravice do deželnega premoženja, na katerega je SDS v zakonu o samoupravah popolnoma pozabila in iz.poslovala je izredno razširjenje kompetence, kakršne razen slovenskih nima nobena oblast v državi. Finančnega razmerja pa ni bilo mogoče rešiti in urediti, dokler ni bilo državnega pro-računa. Kajti ta proračun je bil prva in najvažnejša naloga bivše vlade in ta proračun naj bi bil podlaga letošnjih proračunov oblastnih samouprav. Preden jo mogla finančno stran oblastne samouprave urediti, je SLS proti svoji volji izpadla iz belgrajske vlade. Intrige SDS, ki so bile v ta namen na delu, nosijo svoj velik delež na tem, da oblastni proračun ni boljši kakor je. Ves narod se bo ilr. Gregorju Žerjavu ob prvi priložnosti zahvalil za poslednje njegovo delo. Če bi hotel biti svojim izvajanjem v oblastni skupščini dosleden, bi se tej zahvali moral pridružiti tudi dr. Kramer. Demagogija. Jutrovski tabor očita ljubljanskemu oblastnemu odboru, zakaj ni zgrabil z obema rokama za deželne doklade. To reč je lepo pojasnil v zbornici že dr. Brecelj, rekoč, da deželne doklade niso sigurne. Morda res kmalu pridemo do novega davčnega zakona, potem pa deželne doklade izginejo in mi bi stali s svojo oblastjo brez denarja in oblasti, to je kompetence, ki počiva pač le na finančnih virih. Je pa še druga stran, ki jo moramo napram jutrovskim demagogom tu pribiti! SLS v belgrajski vladi je imela korajžo, da je prevzela polno odgovornost za pooblastila finančnemu ministru. Med temi pooblastili se nahaja tudi pooblastilo, da sme finančni minister tekom proračunskega leta zmanjševati davke, kadar bodo razmere to dovolile. Mislilo se je, da bo to mogoče takrat, ko bodo sklenjena zunanja investicijska posojila, ki bi naš proračun za milijarde znižala. Eno novo posojilo je med tem že pod streho. In finančni minister, zvest načelom prejšnje vlade in izpolnujoč dana pooblastila, jc ukrenil že vse potrebno, da se zemljiški davek v državi zniža za okroglo 400 milijonov dinarjev. Če se to zgodi v tej meri — in ne dvomimo v to, ker poznamo doslednost finančnega ministra — bodo deželne doklade skopnele kot sneg pod solncem. Zato je bilo edino pravilno, da SLS ni sprejela deželnih doklad za 6voj finančni vir ter da oblastni odbor na nje ni gradil svojega proračuna. Če bi ga bil, potem še le bi »,utro« po pravici smelo SLS očitati, da je predložila fiktiven oblastni proračun. Ker se oblastni odbor ni dal speljati na nestalne in negotove ter več kot dvomljive deželne doklade, zasluži vso pohvalo od ljudi, ki resnični položaj poznajo. Iz tega se pa tudi vidi, koliko je dati na vpitje jutrovskega tabora. To je prosta demagogija. Ljudje, ki doma javno in na vsa usta napadajo po svojih organih SLS radi onih 42 milijonov za družino Petrovičev ter se v naj-grših izrazih zaletavajo celo v rodbino samo, ki pa se v Belgradu plazijo pri stranskih vratih, da morejo druge klevetati in jim podtikati nelojalnost — taki ljudje nimajo moralne kvalifikacije, napadati v svojih listih SLS in oblastni odbor! Dobre lastnosti li*» finega Čistila za liliji so te-le: čistilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj Usnje ostane vedno voljno. In fe lastnosti tmo !nd!an pssïa že pri upornbl prve doze se bodete o tem oreorKolL Napredna dolžnost. Za zgled postavlja »Narodni Dnevnik« SDS-arski delegaciji v ljubljanski oblastni skupščini nastop hrvatskega radičevca dr. Odiča v mariborski oblistni skupščini. Tudi dr. Odič je kot radičevec oster in neupogljiv nasprotnik SLS, ampak kot objektiven človek je uvidel, da se S LS pošteno trudi za uspešnost oblastnih skupščin in je zato glasoval za oblastni proračun in za zaupnico oblastnemu odboru. S tem je hrvatski radičevec jasno pokazal vsem naprednim oblastnim poslancem, kaj je njihova dolžnost, pravi »Nar. Dnevnik«. »Nar. Dnevnik« je to vsekakor dobro povedal, obenem pa pokazal, da žal ne pozna dolžnosti enega naprednega poslanca v oblastni skupščini. Te dolžnosti so iste kot so v narodni skupščini in kot so bile v bivšem kranjskem deželnem zboru, te dolžnosti so tako stare kot je star »Slov. Narod« in te dolžnosti so jako velike, težke in odgovorne. Te dolžnosti obstojajo v tem, da se mora absolutno, brezpogojno in za vsako ceno (tudi za ceno zdrave človeške pameti) vse, kar narede klerikalci, pobijati, odklanjati, v nič deva ti. Naj bo kaka stvar še tako potrebna, dobra in koristna, če je prišla iz klerikalnih rok — zanič je, dol z njo! Ljudski interesi tu ne smejo priti nič v poštev. Napredna dolžnost ljudskih interesov sploh ne pozna, ona pozna samo klerikalce in lderikalizem. Da, strašna stvar je to s klerikalizmom. »Nar. Dnevnik« tega očividno še ne ve, čeprav je tudi on že večkrat kaj o tem pisal. To je tako strašna stvar, da je na primer zadnjič, ko je bilo pod vlado SLS sklenjeno zgraditi v Sloveniji tudi tri nove železniške proge, »Jutro« iste takoj proglasilo za klerikalne železnice. In je pomenilo to alarmiranje cele napredne fronte proti tem klerikalnim železnicam. In se samoposebi razume, da ko bi se te železnice zgradile, bi se noben pravi napred-njak z njimi ne hotel voziti. Ampak bi se vozil rajši z avtomobilom. In sama sreča še, da je na napredni fronti toliko avtomobilov, ker tam je kljubu faliranim bankam še vedno dosti denarja, tam je sploh bogastvo in gospodstvo. A kaj je pri klerikalcih? Tam je samo revno ljudstvo. In so torej tudi ljudski interesi klerikalni. Zato pa po njih. Napredna fronta naprej! Kar je klerikalnega, vse uničiti. Da, silne so napredne dolžnosti. Mi bi jih že ne hoteli vzeti na-se. Strle bi nas. VELIKA IZBIRA raznega perila, modnih bluz, nogavic kravat itd. Kupi se najbolje pri 1GN. ZARGI, Sv. Petra cesta Po znižanih cenah. Merodajnim belgrajskim krosom. »Narodni Dnevnik« je včeraj prinesel izjavo »Samouprave«, glavnega glasila radikalne stranke v Belgradu, v kateri se priznava državotvorno in lojîdno delo SLS za narod in državo. »Narodni Dnevnik« je k temu napisal sledeče stavke, ki jih neizpremenjene pona-tiskujemo, popolnoma odobravamo in podpisujemo: »Priznanje »Samouprave« je parlamentarni klub SLS gotovo zaslužil. Zato pa tudi z vso pravico lahko rečemo, da to priznanje ne zadostuje. »Samouprava« bi morala nasprotno storiti še en korak in priznati, da se ni tako lojalno postopalo tudi napram SLS. Če je SLS izpolnila vse zahteve, potem je pač smela pričakovati, da se njo pri otvarjanju krize in nje reševanju ne prezre popolnoma, in to tembolj, ker je SLS resnična zastopnica Slovencev. Jo v naravi slovenskega naroda, da vsako svojo sprejeto obveznost zvesto izpolni, zato pa tudi zahteva, da se izpolnijo tudi njemu dane obljube. Rešitev zadnjo vladne krize pomeni zato za slovenski narod razočaranje, ki ni no v korist državo in ne v korist jugoslovanskega naroda. Naj bodo merodajni belgrajski krogi zadovoljni, da je slovenski narod tako zrel, da tudi to razočaranje ne more omajati njegovo zvestobe do skupne državne misli, toda naj si tudi Belgrad zapomni, da jo nedopustno še nadalje grešiti na račun tc slovenske državljanske zrelosti. Naj bo razočaranje ob rešitvi zadnje vladne krize tudi zadnje slovensko.« GipilB dзша č^ročn o delo iS. 1ШШ ШШМ najcenejše pri Osredn'l Clpharskl zadrug' Ljubljana, Kongresni trg Mussolini se igra z ognjem. Pod tem naslovom objavlja belgrajska »Pravda« uvodnik, v katerem piše med drugim: »Kakor se zdi, smatra g. Mussolini svojo diplomacijo kot orodje, ki ima pravico, da se meša v tujo hišo in da išče načina, kako bi jo zažgala. Po poročilih iz Hfvaiske in Slovenije se potikajo tam okrog neki tipi, ki pro-i pagirajo odcepitev Hrvatov in Slovencev od Srbije. Agenti bodo prodali Krista za 12 srebrnikov, a ne samo zažgali tuje hiše. Mi ee tega ognja ne bojimo, ker narodna zavest Hrvatov in Slovencev ne pojde na ta pota. Odkrito in javno pa moramo povedati, da mi nismo niti kolonija kakor Tripolis niti slabo-dušna Tirana, da bi mogli prenašati take nastope. Zato je najkoristnejše, da g. Mussoli-niju pravočasno povemo: da naj se ne igra z ognjem! BeležJce Д Oblastni proračun, kakor ga je izdelala in sprejela večina, je porabilo »Jutro« seveda za demagoški napad na SLS in govori o direktnem finančnem polomu ljubljanske oblastne skupščine in o zgodovinskem grehu SLS nad ljubljansko oblastno skupščino. Je zares imenitno, če glasilo tiste stranke, ki na gospodarskem polju nima pokazati drugih uspehov kot par uničenih bank, da o siceršnjem njenem za Slovenijo tako pogubonosnem delovanju sploh ne govorimo, kritizira gospodarske sposobnosti SLS, katere zgodovina je 40 let nazaj zaznamovana z dolgo vrsto naj-sijajnejših za gospodarski razvoj Slovenije najpomembnejših del. Več so o teni jutrov-skem napadu res ne izplača reči, ki je sploh samo veren odsvit vse tiste partizanske demagogije, ki so jo uganjali SDSarski zastopniki na proračunski razpravi. To je bil koncentriran negativizem in ko bi ta preizkušena gospodarska sposobnost SDS upravljala z našo samoupravo, to bi bil polom! Д Hladnokrvnost. O proračunski debati v ljubljanski oblastni skupščini poroča »Jutro«, da je bila mestoma zelo viharna in da se je le hladnokrvnosti opozicije zahvaliti, da ni prišlo do neprijetnih incidentov... — Hladnokrvnost opozicije je torej preprečila ne- Maša letalca na potu Pariz-Bombay in nazaj v Novi Sad. V četrtek dne 21. t. m. sta naša letalca inž. Tadija Sondermayer in poročnik Leonid Bajdak zapustila ob pol 8 zjutraj letališče v Novem Sadu in ubrala pot naravnost proti Alepu. Prvotna namera, da pristaneta v Carigradu in šele od tu nadaljujeta pot, je bila opuščena in to iz razloga, ker je etapa Novi Sad—Alep bila izvršljiva v enem samem letu z ozirom na to, da ima nalašč v to svrho pripravljen aparat »Potez XXV< bencina in olja za let do 2000 km. Poročilo o njunem srečnem doletu v Alep in nadaljevanju pota, se je nekoliko zakasnilo in to vsled pokvarjenih radio-oddajnih aparatov, s katerimi sta hotela poročati o poteku dosedanje poti. Let do Basore je bil izvršen brez vsakega incidenta, oba letalca sta popolnoma neutrujena in v najboljšem razpoloženju. Ako bosta letela nadalje po programu, bosta danes zaključila polet do Bombaya, nakar se bosta po kratkem odmoru po isti poti zopet vračala v domovino. Vsa naša javnost sledi drznima letalcema z velikim zanimanjem in z iskreno željo, da proslavita naše ime v širnem svetu, predvsem pa, da se nam zdrava vrneta zopet v Novi Sad. Aero-klub >Naša Krila« v Ljubljani je izstavil dvoje velikih kart z naznačeno potjo in to v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani in v inseratnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici. Pot, ki sta jo letalca do sedaj prešla, je označena z zastavicami. Zanimiva razsodba stola secfmarfce. Maribor, 23 aprila. Slovenski štajerski javnosti je še v živem spominu slučaj Markuzi, ki se jo obravnaval lansko leto dvakrat pred poroto. Pri celi zadevi je šlo za roparski umor, ki se je doigral pred 6 leti v Slov. Goricah. Bil je umorjen nek neznan prekupec s sadjem in so našli truplo v Benediškem gozdu v Slov. Goricah. Na obtožni klopi so bili: Zakonca Ivan in Ana Markuzi, Ivanov brat Jožef Markuzi in posestnik Mihael Zemljič od Sv. Jakoba v Slov. Goricah. Zaslišanih je bilo 48 prič in je druga porotna obravnava trajala tri dni in šele v nedeljo 19. septembra 1926 je bila izrečena obsodba. Vsi obtoženci so tajili dejanje in v celo zadevo se tudi potom izpovedi prič ni moglo posvetiti z jasnostjo ter gotovostjo. Ta nejasnost je zelo otežkočala potek razprave in kljub trodnevnemu razpravljanju si niso mogli ustvariti porotniki popolnoma jasne slike. Stavljenih je bilo na porotnike več vprašanj in razsodba se jo glasila: Ivan Markuzi je bil obsojen na smrt na vešalih, njegov brat Jožef in Mihael Zomljič na dosmrtno ječo in Ana Markuzi na 3 leta težke ječo. Proti tej razsodbi je bil vložen priziv na stol sedmorice in v petek je prišla rešitev priziva iz Zagreba. Stol sedmorice je potrdil smrtno obsodbo glede Ivana Markuzija, obsodil pa tudi Jožefa Markuzija in Mihaela Zemljiča na vešala, le obsodbo Ane Markuzi je potrdil. Od prevrata do danes je ravnokar belrženi slučaj prvi, ko je stol sedmorice, ki navadno spreminja smrtno kazen v dosmrtno ječo, smrtno kazen raztegnil na dve osebi, ki sta bili obsojeni le na dosmrtno ječo. Javnost jo radovedna, kaj bo ukrenilo v tem zamotanem slučaju ministrstvo pravdo. Najnovejša damska oblačila OBLEKE, KRILA in BI.UZE Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka BELIHAR & VELEPIČ LJUBLJANA. Mestni it t itev. 13. prijetne incidente! Ta je pa dobra. Koliko pa jo je te hladnokrvne opozicije v zbornici? To je desetorica proti štiridesetorici večine. In kakšen neprijeten incident bi se potemtakem mogel dogoditi? Kvečjemu ta, da bi ta opozicija zletela iz dvorane... Torej ima polno vzroka varovati hladnokrvnost. Ampak je stvar s to hladnokrvnostjo ravno narobe, kot si jo pa predstavlja jutrovski mali Moric. Je namreč dejansko taka, da je ta opozicija \ proračunski debati bila zelo vročekrvna, zelo izzivalna in zelo arogantna, in moremo le občudovati hladnokrvnosti večine, ki je nepre-stano zbadanje in zabavljanje te vročekrvne opozicije tako dobrodušno prenašala. In se je torej edinole tej hladnokrvnosti večine zahvaliti, da ni prišlo do neprijetnih incidentov, To je dejansko stanje in bi tudi »Jutro« pa. metneje storilo, ko bi se v to dejansko stanje, ki se zaenkrat ne da izpremeniti, hladnokrvno udalo, mesto da se s takimi opazkami osmeši. Д Dr. Albert Kramer je v oblastni skupščini nastopil z vso silovitostjo proti taksi na nekulturne filme. Isti dan pa je prineslo »Ju-tro« reklamo elitnega kina Matice, pri kate-rem je factotum dr. Kramerjev intimus dr. Brezigar, tole reklamo: »Divje orgije. — Dvoboji. — Nasilje, posilstva ... Razuzdani ruski knez.« Ne verujemo, g. dr. Kramer, da bi bila že sama ta reklama manj škodljiva (vaša primera) kot osminka žganja. Д Trgovska zbornica. »Slov. Narod« je objavil pred dnevi »brzojavko iz Belgrada«, v kateri pravi, da je novi minister dr. Spaho sprejel deputacijo ljubljanskih industrijcev in jim obljubil, da bo načrt volivnega reda za tr-govsko zbornico sistiral. Včeraj pa objavlja »Narod« pismo zveze industrijcev, ki pravi, da k ministru Spahi sploh ni poslala nobene deputacije. Ata »Narod« včasih preveč vidijo. Seja serentskega sosveta dne 21. aprila 1927. Obširno se je razpravljalo o tlakovalnem programu bivšega občinskega sveta ter se je pri tem poudarjalo stališče, da se mora pri izvajanju programa predvsem ozirali na predmestne komunikacije, ki so bile doslej preveč zanemarjene. Glede ureditve Škofje ulice se bo napravila s šentpeter-skim župniščem posebna pogodba ter se bo z regulacijo tega dela ceste pričelo čimpreje. V Ravni-karjevi ulici se prične s postavljanjem robnikov, da se končno izvrši regulacija te ulice. Pretlakova-nje Dunajske ceste med Figovcem in Gajevo ulico je prevzela mestna občina v lastno režijo ter se je nabava kock izročila celjski kamnoseški družbi kot najcenejšemu ponudniku. Oddajo se regulačna dela v Gradaščici. Cestna električna železnica je stavila mestni občini dvoje varijant za odkup njenega obrata v Ljubljani. Ponudbe, ki jih glede prevzema cestne električne železnice stavi njen lastnik, so tako dalekosežnega pomena, da se prepušča odločitev glede tega bodočemu občinskemu svetu. Vendai pa je potrebno, da se za prevzem in razširjenje ter zboljšanje cestnega električnega prometa ustva rijo predpriprave, ki naj to vprašanje kolikor mo goče razčistijo. Izvršitev projekta za razširjenje omrežja se bo izročila prvovrstnim strokovnjakom katerim bodo na razpolago tudi mestni inženerji V zadnjem času se je pojavilo več družb, ki se potegujejo za koncesijo prevažanja oseb po mest nem pomeriju. Mestna občina bo skušala s temi družbami priti v stik ter ž njimi eventualno so delovati, da se čimpreje odpomoro pomanjkljivo stim prometnih sredstev. Mestna klavnica začno s 1. majem izdelovat umetni led, kateri se bo strankam oddajal v kockali podolgovate oblike. V najkrajšem času se bo ledi določila cena, ki se objavi. Za spomenik pokojnega župana dr. Periča vo tira mestna občina 16.000 Din. Za spomenik padlim vojnim žrtvam šentpeterske fare se izplača drugi obrok v znesku 5000 Din. Za Narodno galerijo se votira гпезек 300 tiso! dinarjev. Zadeva glede zidanja poslopja Delavsko zbor niče se bo obravnavala v prihodnji seji. V zvez s tem pa je tudi vprašanje zidanja mestnih stano vanjskih hiš s pomočjo obligacijskega posojila. б< pred prihodnjo sejo se določijo stavbišča, ki b kot najprimernejša prišla v poštev za gradnjo sta novanjskih hiš. Izvrši so inkorporacija Kodeljevega do prog« državnih železnic. Povšetova cesta v mestnem po meri ju na Kodeljevem se nasuje in uredi. Isto tako se uredi in kanalizira Streliška ulica. O napravi javnega kopališča na prostem s< bo razpravljalo v eni prihodnjih sej. Kot najnuj nejše bi bilo potrebno razširjenje in ureditev ko pališča v Koleziji. Kot primerni prostori so e< imenovala razna mrsta na Savi. Prevažanje poset nikov na savsko kopališče bi se uredilo z autobus in s kopalnimi vlaki. Ob Grubarjeve-n nabrežiu od Karlovšrcega mo stu do špice se nasadi primerno drevje. Gibanje ljubljanskega prebivalstva v I. četrtletju. Po statistiki popisovalnega urada mestne?.' magistrata jo v času od 1. januarja do 31. mar« 1927 priglasilo svoja nova stanovanja v Ljubljan 3568 strank, oziroma družin, dočim se je odglasik skupaj 3088 strank. Od priglašenih strank se ji priselilo v Ljubljano skupaj 1478 oseb, in ei№- Ko/ se 0O€fl doma 638 moških in 820 žensk. Preselilo se je v Ljub-ljani skupaj 2706 oseb, in sicer 1409 moških in ' 1387 žensk; izselilo pa se je iz Ljubljane skupaj 1679 oseb, in sicer 869 moških in 810 žensk. V I. četrtletju t. 1. je bilo rojenih v Ljubljani skupaj 195 otrok — domačinov, in sicer 106 moškega in 89 ženskega spola. Dalje je bilo v navedenem času v Ljubljani mrtvorojenih 8 otrok-domačimiv, in sicer 1 moškega in 7 ženskega spola ter 13 mrtvorojenih tujih ne ljubljanskih otrok, in sicer 8 moškega ter 5 ženskega spola, tako da je bilo v Ljubljani mrtvorojenih skupaj 21 domačih in tujih otrok. V istem času je v Ljubljani umrlo skupaj 167 domačinov, in sicer 73 moških, 74 žensk in 20 otrok pod 14 leti ter 141 tujcev, povečini v tukajšnjih bolnišnicah in sanatorijih, in sicer 62 moških, 43 žensk in 36 otrok pod 14 leti. Od 167 umrlih domačinov so izvršile v Ljubljani samomor 3 osebe, in sicer je skočil 1 moški skozi okno, 1 moški se je zastrupil, medtem ko se je od 141 v Ljubljani umrlih tujcev ustrelil 1 moški. Potemtakem je v 1. Četrtletju 1927 umrlo v Ljubljani skupaj 308 domačih in tujih oseb. Iz gorenjih navedb je torej razvidno, da se je število prebivalcev v tej dobi skrčilo v Ljubljani za 173 oseb. V I. četrtletju 1927 jo sprejel mestni magistrat 121 strank oziroma družin v domovinsko zvezo mestne občine Ljubljane, in sicer 65 moških, 101 žensko in 109 otrok, skupaj 275 oseb. Sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo je pa bil na podlagi obstoječih določil domovinskega zakona odklonjen 72 strankam, oziroma družinam, in sicer 50 moškim, 58 ženskam in 59 otrokom, skupaj torej 167 osebam. Daljo jo mestni magistrat na podlagi določil domovinskega zakona priznal v I. četrtletju tega leta ljubljansko domovinstvo 59 prosilcem, oziroma družinam, in sicer 53 moškim, 45 ženskam in 86 otrokom, skupaj 184 osebam, tako da si je v I. četrtletju tega leta nanovo pridobilo ljubljansko domovinstvo skupaj 459 oseb, in sicer 118 moških, 146 žensk in 195 otrok. Sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo pod pogojem, da si pridobe naše državljanstvo, se je zagotovilo 7 prosilcem z družinami, in sicer 4 moškim, 7 ženskam in 9 otrokom, skupaj 20 osebam. Končno je popisovalni urad mestnega magistrata izdal tekom I. četrtletja 1927 261 domačinom domovinsko liste, 7 domačinom poselske knjižice ter 88 strankam delavske knjižice. Okrožni urad za zavarovanje delavcev kupuje sanatorij v Mariboru. Maribor, 23. aprila 1927. Danes dopoldne je bil v Mariboru izvršen komisijonetni ogled sanatorija v Petrovem selu, ki ga namerava kupiti okrožni urad za zavarovanje delavcev. Uspeh komisije trenutno še ni znan, vendar je po vsem mestu ta vest vzbudila precej živahne debate. Zanimivo je to, da se danes, ko še delavec nima prostora niti v navadni bolnici, kupuje sanatorij, kateri zaradi svoje luksuzne opreme itak ne bo delavcem na razpolago, zahteval pa se bo izdatek, s katerim bi se moglo drugod veliko pripomoči. Ne gre torej reševati lega vprašanja tako na naglo, kakor si to gotovi krogi žele, pač pa porivamo merodajne činitelje, da rešijo predvsem vprašanje delavske bolnice, potem šele delavskega sanatorija. Praznovanje pri trboveljskem rudniku. Nad naše rudarje prihajajo zopet težki časi. To leto se je skoraj vsako soboto praznovalo, sodaj зе pa napoveduje še praznovanje sobote in pon-deljka obenem z nedeljo. Če smo praznovali o veliki noči, to še ni nič hudega, ker je bila to nekdaj navada, ki se je pa že zadnja leta opustila, kakor se tudi druge nedelje in prazniki niso upoštevali. Nerazumljivo se pa nam zdi, kako dopuščajo oblasti, da TPD tira delavstvo v obup. Danes, v soboto, jutri nedelja in pondeljek in na soboto pred 1. majem, 1. maja, ki je letos na nedeljo in pondeljek po njem se praznuje. Ako delavec v !:ategoriji kopača napravi mesečno 20 šihtov po 40 Din, kako more pri tem preživljati sebe in družino. Kje tiči vzrok tega prazuovanja? Pravijo, da ni naročil. Verujemo. Saj na dnevnem kopu pri Dukičevem podjetju lahko zadostijo vsem naročilom, ker se dela z bagerji. Družbi ni mar, če gla-dujejo tisočeri delavci z družinami, samo da par %itiî>4Upra-viteljstvo Šmarjeških toplic. Novo mesto 4«. k Rogaška Slatina je najceneje in naj-udobneje zdravilišče za ozdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v času pred glavno sezono. Zahtevajte prospekte! k Zborovanj* organi s to v iz cele Slovenije. V sredo 27. aprila t. 1. posetijo Celje organisti iz Slovenije in Prekmurja. Iz dosedanjih prijav je sklepati, cla bo udeležba izredno velika. Priglasi so poleg onih iz Slovenije in Prekmurja došli celo iz Rume, Osije-ka in Ivaničgrada. Glavna točka tega posefa je občni zbor Društva organistov za Slovenijo. Ob 8. uri zjutraj bo za udeležence daroval v opatijski cerkvi mil. g. opat Peter Jurak, slovesno sv. mašo, med katero bo cerkveni zbor opatijske cerkve izvajal ob spremljevanju orgel in orkestra Griesbacherjev opus 141 »Missa Stella maris«. Ob 9. uri se prične v vrtni dvorani hotela >Beli vol« občni zbor Društva organistov za Slovenijo z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru imajo gg. organisti v hotelu :>Evropa< skupno kosilo. Ob 3. uri popoldne odidejo udeleženci zborovanja na Teharje, kjer si ogledajo krasno župno cerkev in veličastne orgle, delo slovenskega mojstra pokojnega Naraksa. k■ Vinogradnikom! Dne 10. maja t. I. izide 1. številka našega novega glasila >Naša gorica«. Ker je potrebno, da so moro določiti število naklade lista, da se vinogradniki člm-preje prijavijo svoji organizaciji in postanejo s tem naročniki lista, naj tega ne odlašajo, pač pa to store vsaj do i.onca aprila. Nasloviti je prijavo: >Vinarsko društvo v Mariboru (Srednja vinarska in sadjarska šola). k■ V zdravilišču >Terma« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod zn nameščence v Ljubljani za dva zasebna nameščenca — svoja zavarovanca — za dobo od 15. maja do 15 junija 1927 za vsakega pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, popolnoma vso prebrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kole-ka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. dne 5. maja opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in z zdravniškim potrdilom, da boleha za protinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. Prosilec mora navesti, koliko družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu in koliko imajo dohodkov. ■k Dobrodelnim krščanskim delodajalcem! 47 let stari trgovski pomočnik s popolno trgovsko izobrazbo, že dalj časa brezposeln, vljudno prosi za službo bodisi v pisarni, pri večjem podjetju, bodisi kot skladiščnik en gros ali kaj podobnega. Imenovani mora skrbeti za težko bolno sestro. Krščanski delodajalci se naprošajo, da imenovanega vzamejo v službo, kar naj sporoče na uredništvo Slovenca«. ■k Tatovi v vlakih. Železniška policija je aretirala tri prefrigano in predrzne železniške tatove, ki so že štiri leta kradli in plenili po vlakih. Roparji so priznali več napadov na vlake, tako tudi zadnji revolverski atentat na Orient-ekspress. Roparska družba je imela še več članov, ki jih išče policija. ■k Težka železniška nesreča pri Jankov-cu. V petek ponoči sta blizu postaje Jankovac trčila osebni in tovorni vlak. Zalet je bil tako močan, da sta se pri obeh vlakih razbili lokomotivi in službena vozova. Včeraj še ni bilo znano, koliko je človeških žrtev. Oba vlako-vodje in strojnika sta bila takoj mrtva. •k Nevihta na Jadranu, ki jo divjala pro-šle dni, je napravila obilo škode na dalmatin-ki obali, predvsem pa na otokih. * Če ste se prepričali, da je Zika izvrstna, ne pozabite je priporočati znancem. Dobite jo v trgovinah samo v originalnih zavitkih po 1/2 ali V5 kg- •k Čudežne zdravilne uspeh« dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon. k Zoper molje je najboljše sredstvo T a r-mol. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec Chemotechma, Mestni trg 10. k Brizganec je le najboljši г Radensko kislo vodo. Poskusite in prepričajte se! k Napotost, bolečine v črevih, bodljaji, tesnoba v prsih, utripanje srca se odstranijo z naravno >Franz-,Iosef ■r-grenčico in se zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniške izjave zaznamujejo vprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-J o s e f«-vodo pri ljudeh, ki veliko sede. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Malinovec in 9 vrst najboljših sokov nudi :>Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana. Poljanski nasip 10 a. k Posli brezplačno. Glej med inserati. k Nogavice najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15. k ITO — zobna pasta najboljša. • •k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. k Ameriške posle, pooblastila in sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hitro in ceno dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice. k Chinoferrin kina vino z železom za slabokrvne in rekonvalescente. Krepi kri, daje slast do jedi. Dobiva se v vseh lekarnah. lir »Y« kretalni kondenzator. Pri dosedanjih krctalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na dolnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki spre-jemalci niso »selektivni«. Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil ;>Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM«. S specijalno obliko plošč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so znižane električne izgube na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg. Kontakt z okretal-nim slogom daje napajana spirala tako, da nima nikakih »kontaktnih« motitev. Pri spccijalnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikroskalo. Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio-sestav-nimi deli tt. »Tungsram« najboljše rezultate pri sprejemanju. ' - , jf hciud je dobra m.zdr& va -pripravljena le s Kolïnsko cikorijo EfuMfana O Iz življenja dr. Kugyja. Dr. Kugy se je rodil 1. 1858. in je po očetu koroški Nemec. Svoja otroška leta jc preživel večinoma v Trstu, odkoder jc hodil na botanične in turistične izlete. Študiral je tržaško gimnazijo in pozneje , na Dunaju univerzo, kjer je 1. 1882. promoviral za doktorja prava. Kmalu nato je do očetovi smrti prevzel vodstvo trgovskega podjetja, čigar vodja je še danes. Navdušenje za botaniko in estetske lepote narave ga je v zgodnji mladosti privedlo na Kras in dalje na Gorenjsko in Koroško v družbi učenih mož kot slavn. Baumbacha, pesnika znanega »Zlatoroga« in botanikov Ktihnaua in Toma-zinnija. Iskanje redkih cvetlic, s katerimi se ponaša naša zemlja, posebno neke vrste »Sca-biosa Trenta« (v njegovi knjigi je pod naslovom Scabiosa Trenta klasično lepa izpoved navdušenega naravoslovca in obenem himna tej imaginarni kraljici cvetlic) — ga je privedlo v Trento in naprej po celi gigantski žagi Julijskih Alp, katerim je bil ostal vse življenje zvest posetnik. Ogledoval si je vsako goro od vseh strani in prišel tudi v stike z našimi ljudmi, katerih drznost in kremeniti značaji so ga v veliki meri vzpodbujali in mu pomagali k zmagovitemu osvajanju vršacev. Vzgojil se je celo vrsto najboljših vodnikov kakor Komaca, Tožbarja in druge. Umrlemu vodniku Komacu je v svoji knjigi postavil tako krasen spomenik, kakor do sedaj še noben tujec našemu preprostemu človeku. Zmagoviti osvajalec in propagator lepote naših Alp predava v okvirju T. K. »Skala« v Ljubljani v pondeljek ob 20 v veliki dvorani hotela Union iz svoje knjige Aus dem Leben eines Bergsteigers«. Vsi, ki cenijo delo tega velikega alpinista, so vabljeni! G. predavatelj nam bo pokazal tudi okoli 100 najlepših skioptičnih slik o Julijskih in zapadnih Alpah. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. VIII. KOLO LJUBLJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA 1926-27. Danes na igrišču Ilirije ob 14.80 Ilirija rez. : Primorje rez., ob 16 Ilirija I. : Primorje I., ob 10 dopoldne Slavija : Svoboda. O »Ljubljana« ima jutri zvečer ob osmih skupno pevsko vajo. Vsi in točno! — Pevo-vodja. 0 Promenadni koncet godbe Dravske div. obl. v »Zvezdi» bo danes ob 11. uri. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Čerin. Spored: 1. Ka-šparek: »Marš prezidenta Masaryka«. 2. Strauss: Uvertura »Princ Methusalem«. 3. Parma: »Zlatorog«. 4. Balfe: Arija iz opere »Fal-staff«. 5. Sedlaček: »Za moje prijatelje«, srbski potpuri. 6. Kalman: »Pojd' z menoj v Va-raždin«. 7. Rhode: »Regina«, marš. 0 Mesto cvetja na grob gc. Fiala je darovala rodbina Albert 100 Din za reveže stolne Elizabetne konference. © Darovi za dr. Peričev spomenik. »Edinost«, organizacija mestnih nameščencev, je prispevala za dr. Peričev spomenik 250 Din, Posnemajte! O Na Trsat in Cirkvenice priredi Prosvetna zveza ob binkoštnih praznikih izlet. Vožnja po železnici stane tja in nazaj 117.50 Din. Za vožnjo po morju Sušak—Cirkvenica, razne vstopnine in izkaznico se pri priglasu vplača 50 Din. Izkaznice se dobe v pisarni Prosvetne zveze — Miklošičeva c. 7 vsak dan od 9 do 12 in od 2 do 6. 0 Predavanje francoskega znanstvenika na nniverzi. V pondeljek 25. t. m. ob 6. uri zvečer bo predaval na univerzi v balkonski dvorani odlični francoski znanstvenik prof. Jacques Z e i 11 e r o Dioklecijanovi palači v Splitu. Vstop je prost. © Športna vest. Hazena SK Mura : Ilirija. Danes ob 11.30 predpoldne se vrši na igrišču TKD Atene v Tivolskem parku otvoritvena tekma hazenske prvenstvene sezone 1927. Takoj v prvem kolu se srečata dve izmed najmočnejših družin Slovenije, dosedanji prvak hazenskega podsaveza SK Ilirija in SK Mura iz Murske Sobote, v kateri igra letos in vo3i trening znana Lnternacijonalna vratarica Cim-permaaova. Mura je bila letos na domačih tleh še v -?seh tekmah zmagovita. Med drugim je premagala s 6 : 7 Concordijo ter s 5 : 0 in 8 : 6 Vesno, dve izmed najboljših družin Zagreba. Tudi Ilirija razpolaga z jako močno družino; o Veliki noči je igrala kot reprezentanca Ljubljane z reprezentanco Zagreba sicer negativno 3 : 6, a je pokazala dobro, Zagreb-čankam enakovredno igro. K današnji prvenstveni tekmi nastopita oba kluba z enakimi šansami; zmago bo odločila boljša dispozicija, tekma pa bo brez dvoma lepa in skrajno napeta. Pred prvenstveno tekmo nameravata odigrati obe družini odločilni lOminutni podaljšek mladinske tekme za pokal LHP-a, ki je jeseni ob regularnem času končala s senzacionalnim neodločenim rezultatom 16 : 16. 0 Ilirija : Primorje — predprodaja vstopnic in sicer tribunskih sedežev in navadnih stojišč se vrši v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. Znižane dijaške vstopnice se dobe le pri dnevnih blagajnah na igrišču, ki bodo otvorjene ob 14. uri. Dijaške vstopnice izdaja LNP tudi verificiranim nogometašem, ako se izkažejo s podsavezno legitimacijo. — LNP. © V šentjakobski in stolni prosveti se vrši jutri ois S v Križankah zadnje letošnje predavanje. © Stolni Vincencijevi konferenci je izročila ga. Josipina Cvelbar 331.50 Din od izkupička oljk. Bog povrni. © Kataster ljubljanskih psov. V I. četrtletju tega leta je izdal popisovalni urad mestnega magistrata ljubljanskim lastnikom psov 1055 pasjih znamk za leto 1927. (po 100 Din) ter 17 duplikatov pasjih znamk (po 10 Din). Do dne 31. marca 1927 je bilo v Ljubljani oproščenih plačila pasje takse za tekočo leto 107 lastnikov psov-čuvajev. Skupno je bilo torej koncem I, četrtletja t. 1. vpisanih v katastru popisovalnega urada mestnega magistrata 1162 ljubljanskih psov. © Poskusen vlom. V noči od petka na soboto je poskušal neznan vlomilec vlomiti v poslopje posestnika Franca Slovšeta v Raz-lagovi ulici. V shrambi se je nahajajo več konjske opreme, v podstrešju pa prekajeno meso. Vlomilec je že vlomil v poslopje, v tem trenutku pa je pričel domači pes lajati, nakar je moral vlomilec pobegniti. © Sladoledarji. Po ljubljanskih ulicah so se že pojavili zgodnji znanilci vročega poletja — sladoledarji. Sicer imajo za sedaj še malo kupčije, vendar pa jih je policija že pričela strogo nadzorovati, ker se vmešavajo v ta dobičkanosni posel razni nepoklicani, zlasti Bosanci in Makedonci, ki pa nič kaj ne harmonirajo s higijenskimi predpisi. Radi tega je policija zabeležila tri take sladoledarje. © Ženske in moške nogavice najfinejše kvalitete dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče 3. © Kopališče v hotelu =>SIon« ostane od ponedcljska nadalje do preklica zaprto. Prijatelji gasilcev, kam pa 1. maja? Vsi na Ilovico k g. Vrbincu, kjer priredi Prost. gas. društvo Barje veliko vrtno veselico! Sodeluje prvovrstna godba. Za dobro kapljico preskrbljeno. Odbor. МагЉог □ Proslava 1. maja mariborskih kršč. socialnih organizacij se bo izvršila v sledečem redu: Ob pol 2 popoldne je skupen odhod iz Maribora na Goro pri Sv. Petru pri Mariboru, kjer so ob pol 3 slovesne večernice, nato pa v Št. Petru družabna prireditev s prav zanimivim sporedom. □ 25 letnica kršč. ženske zveze v Mariboru se proslavi dne 8. maja s posebno prireditvijo v veliki dvorani pivovarne Union. □ »Maribor« ima pevsko vajo jutri v pondeljek ločeno, torej ob pol 7 za ženske in ob 8 za moške glasove. □ Na občnem zboru Jugoslovanske Matice v Mariboru 20. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. ravnatelj Stanko Detela, v odbor pa: dr. Franjo Sušnik, Anton Brand-ner, Lojze Doležal, Jože Mohorko, Slavoj Dimnik, Ivan Kejžar, Ivan Hochmiiller, Jože Štabej, prof. Alojzij Rezman, Karis Fcrdo, Krašovec Josip, Kralj Ivan, Frôle I., Josip Cijan, Franc Hrastelj, Ivan Kramer, Ivanka Lipoldova, Jela Levstikova, prof. Karel Prijatelj, I. Maroh, dr. Franjo Mišič, ravnatelj Matej Dolenc in Ivan Volčič, poslednja kot pregledovalca računov. □ Vrnil se je hitro in — praznih rok. Kakor hitro so se raznesle po Mariboru še bolj v meglo zavite vesti o krizi vlade, se je bivši veliki župan dr. Pirkmajer takoj odpeljal v Belgrad, kjer je že dobil dr. Žerjava in Rib-nikarja. Tokrat se dr. Pirkmajer ni mudil dolgo v Belgradu, ampak se je vrnil nazaj v Maribor že po par dneh in celo tokrat — praznih rok! □ Najbolj zanimiva prireditev v Mariboru bo gotovo dne 15. maja popoldne v veliki dvorani pivovarne Union (preje Goetz), Pri prireditvi sodelujejo poleg »Maribora« tudi kraji Konjice, Središče, Vurberg, Hoče, Slivnica. Ne pozabimo na to prireditev. □ Spremembe v mariborskem avtoomni-bus prometu. Odslej bo vozil mestni avto-omnibus ob nedeljah izpred glavnega kolodvora na progi Maribor—Ruše po sledečem voznem redu: odhod iz Maribora 14.50, dohod v Ruše 15.30; odhod iz Ruš ob 17 in dohod v Maribor 17.40. Med Mariborom in Rušami bodo vmesne postaje: Studenci, Lim-buš in Bistrica. Prevoznina Maribor—Ruše bo stala 12 Din. — Avtoomnibus prog Maribor— Selnica se podaljša do Fale (gostilna Šturm) in se bo vršil promet po sledečem voznem redu: Prihod na Falo (gostilna Šturm) 7.45 in popoldne 12.45 in 19.45; odhod izpred gostilne Šturm 7.47 in popoldne 13.47 in 20.17. „ □ III. Jadransko noč na morski obali priredi kakor običajno tudi letos pevsko društvo Jadran dne 7. maja t. 1. v vseh prostorih Narodnega doma. □ Velika dobrodelna tombola. Dne 5. junija t. 1. priredi podružnica osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev na glavnem trgu veliko dobrodelno tombolo z mnogimi lepimi dobitki. Vsaka tablica stane samo 2.50 Din. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svojo srečo. Cisti dobiček je namenjen bolnim in podpore potrebnim članom, njih vdovam in sirotam. □ Requiem za Zrinskim Frankopanom se vrši prihodnjo soboto ob 7 zjutraj v mariborski stolnici. □ Dve novi vili. Stavbenik in arhitekt Čajke bo pozidal v Koroščcvi ulici 35 novo vilo, vdova po kozjanskem notarju Golobu si bo postavila novo vilo na občinski parceli od vinorejske šole proti Kamnici. П Dnevno deško zavetišče v Ljudskem vrtu dogotovljeno. Smo že poročali, da je pustila občina takozvano Langer vilo v Ljudskem vrtu razširiti ter preurediti v deško zavetišče. Razširitev in popravila so dogotovljena in sedaj bo kmalu otvoritev tega potrebnega zavoda. □ Mariborski športni klub dobi dva tenis prostora. □ Kandelaber. Mestna občina bo postavila v magdalenskem parku visok kandelaber, ki bo razsvetljeval celi park. □ Monter v življenjski nevarnosti. Pri Balkanu je popravljal monter električno napeljavo in je prišel pri tem opravilu preveč v stik s tokom, ki ga je zagrabil s tako silo, da ga je čisto skrivil in le hitra pomoč od strani tovarišev je rešila monterja pred smrtjo. □ Pametna odredba. Slaščičarji, ki prevažajo po mestu sladoled, bodo odslej pod strogim nadzorstvom mestnega obrtnega referenta in mestnega fizika. □ Opozorilo mestnega magistrata. Določbe cestno-prometnega in čistilnega reda se v zadnjem času zopet ne vpoštevajo, radi česar se p. n. občinstvo vnovič opozarja posebno na naslednje točke: Za ščitne strehe (solnčne ponjave) nad prodajalnami in poslovalnicami, izložbenimi okni itd. smejo biti z njihovimi sklepi in okraski pritrjeni najmanj 2.10 m nad trotoarjem. Njih napušč, ki ne sme presegati v nobenem slučaju 2 m, sme biti kvečjemu tolik, da se nahaja zunanji rob še 30 cm od zunanjega hodnikovega roba proti stavbni črti. Navpično viseča stranska krila so brezizjemno prepovedana. Izložbene omare in izložbeni predmeti ne smejo segati na trotoar, sploh je prepovedano izstavljati prodajne predmete na cesto in javne prostore. Reklamne in napisne table, ki segajo v zračno prostornino cest, se brez oblastnega dovoljenja ne smejo izobesiti oziroma pritrditi na zidovje. Trgovci in obrtniki itd., ki so samolastno pritrdili oziroma izobesili take table, morajo takoj zaprositi pri mestnem magistratu za naknadno odobrenje. Prepovedano je po trotoarjih, pešpotih in drevoredih voziti, kolesariti, jahati in goniti živino. Postavljanje voz ali dvokolnic, kakor krmljenje vprežne živine na cestah in javnih prostorih je — izjemno v tržnem času — prepovedano. Izlivanje in izmetavanje nečistih tekočin in smeti na javne ceste in prostore ali v kanalske odprtine je strogo prepovedano. Prepovedano je tudi puščati na ceste, trge in nasade kokoši in drugo perutnino. Izvrševanje rokodelskega dela, kakor mizarskega, kolar-skega, pleskarskega, kotlarskega itd. na cestah ali javnih prostorih, se ne dovoli. Iztepanje brisalk raz okna na cesto kakor izobešanje posteljne oprave in prtenine na cesto, je prepovedano. Predstoječe se vnovič splošno razglaša s pripombo, da se bode proti dotičnim, ki bi gornjih predpisov ne vpoštevali, uvedlo kazensko postopanje. □ Magdalenski park bo koncem meseca dovršen. Prosimo slavno občinstvo, da nam ne kvari nasadov in zlasti ne pusti otrok letati po zasejanih livadah, ker nam s tem pokvari poganjajočo travo. Za deco je otroško igrišče na razpolago, tam se lahko poljubno giblje in igra! Upoštevajte trud in ogromne stroške, ki smo jih imeli, da vam ustvarimo nekaj lepega in ne kvarite izvršenega dela. Ako se naša prošnja ne bo upoštevala, bomo primorani poseči po najstrožjih sredstvih, da očuvamo park pred poškodbami. □ Trajno kodranje las. Kakor smo doznali, si je lastnik damskega česalnega salona Dobaj v Mariboru, Gosposka ulica št. 36, nabavil ta najmodernejši aparat za trajno kodranje las (švicarski tip), kateri prekaša vse dosedanje sisteme v tej stroki, tako da lahko najbolj razvajeno damo zadovolji. Dobaj si je siguren, da si bo vsaka dama to praktično in moderno kodranje prisvojila, ker je po poljubnem umivanju glave frizura vedno v lepem kodravem stanju. Glej današnji oglas! □ Foto atelje Makart, Maribor, Gosposka ulica 27, nasproti hotela »Zamorc«, ostane odprt vsako nedeljo in praznik do 4 popoldne. □ Popravljalnica za parne kotle. Kljub zelo razširjeni ter modernizirani industriji Maribor ni imel doslej zasebne popravljalnice za parne kotle. Inžener Muyer Karl, ki je bil svoj čas nastavljen v delavnicah državnih železnic, bo zgradil tako popravljalnico. Celje Narodni poslanec g. dr. Jakob Hodžar govori danes na shodu somišljenikov SLS iz celjske okolice. Shod se vrši ob 8 zjutraj v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. ■& Seja širšega okrajnega odbora SLS za celjsko-vranski okraj se vrši danes ob 11 dopoldne v I. nadstropju hotela »Beli vok v sobi, kjer se je doslej nahajalo strankino tajništvo. Prosimo točnosti! & Pevska šola za pevce-začetnike, Pod okriljem pevskega zbora Prosvetnega društva v Celju ' se je otvorila pevska šola, s katero dobe pevcl-! začetniki in pevke-začetnice pouk v elementarnih poglavjih pevske teorije. Pouk se vrši vsako nedeljo med 11. in 12. uro dopoldne v pevski sobi v opatiji. Gospode in gospodične, ki imajo veselje in vsaj malo zmožnosti za petje, vabimo, da v obilnem številu izrabijo primerno priliko za sa-moizobrazbo v pevski teoriji. Prva učna ura je danes ob enajstih in se je morejo udeležili ludi oni, ki se morda doslej za obisk tc šole niso prijavili. a Pogreb rajnega gospoda Frančiška Kitaka. V svoji preprostosti veličastna in po svoji iskrenosti presunljiva je bila zadnja pot apostola Kitaka. Preko 2000 oseb je nemo korakalo pred in za krsto, klanjajoč se tihemu delu misijonarja. — Pogrebne obrede jc opravi! mil. g. opat celjski Peter Jurak ob asistenci braslovškega dekani» g, Martina Medveda in superiorja misijonske hiše pri Sv. Jožefu g. Alojzija Poharja. Okoli 50 duhovnikov je spremljalo krsto apostolskega sobrata, Iz mrtvašnice javne bolnice jc bilo mrtvo truplo prepeljano v Marijino cerkev, s katere je plapolala žalna zastava. V cerkvi, ki je bila žalno razsvetljena, je duhovščina odpela libero, nakar se jc pomaknil dolgi sprevod proti okoliškemu pokopališču med turobnim petjem duhovščine in pobožna molitvijo pogrebcev. Ob grobu je spregovoril su-perior g. Pohar. Sto in sto src, ki je našlo pri g. Frančišku neštetokrat tolažbe in utehe, je za-plakalo, ko je govornik omenjal ljubezen, s katero je rajni oklepal cerkev sv. Jožefa. Le polagoma so se razšle množice in težka jim je bila zavest, da so izgubile enega onih duhovnikov, ki živi z bedo in slabostjo človekovo ter je vsa njegova skrb v tem, da tolaži in osrečuje. & Umrli so v Celju. Dne 14. aprila Lednik Alojzij, dve leti star sin delavca v Dobrovi. Dne 15. aprila Henrih Cvelfer, Žagar iz Voinika, v starosti 36 let. Dne 16. aprila Zidanšek Ciril, vrtnarski delavec v Trnovljah, star 24 let. Dne 18. aprila vlč. g. Kitak Franc, misijonar, v 54. letu mašništva in v 38. letu svetega misijonskega poklica in 78. letu starosti ter Škorjanc Karol, delavec v Košnicl, star 15 let. Dne 19. aprila Andrejina Černigojeva, učenka meščanske šole v Celju, stara 15 let, ter Friderik Končan, delavec v cinkarni, star 65 let. Naj počivajo v mirul & Dijaška kuhinja je prejela iz zapuščine gdč. Peternele Marschal, vzgojiteljice v Zavodni, 500 Din, plesni krožek v Celjskem domu pa ji je naklonil 1000 Din. Obema darovalcema izraža Dijaška kuhinja svojo iskreno zahvalo z željo, da jima sledi mnogo posnemovalcev. Za drugo redno porotno zasedanje je pri celjskem okrožnem sodišču imenovan za predsednika g. dr. Josip Kotnik, za namestnika pa gg. dr. Friderik Bračič, dr. Ivan Premschak in Valentin Levičnik. & Prosta stanovanja. V smislu stanovanjskega zakona se bodo dodelila sledeča stanovanja: A. Drugič objavljena stanovanja: Prožinska vas 19, Oberžan Ivan, 1 soba in kuhinja. B. Drugič objavljena stanovanja: Sv. Lovrenc, p. Prož, 95, Pevec Jakob, 2 sobi, kuhinja, pritikl.; Teharje 20, Jančič Anton, 1 soba, kuhinja, I. nadstr.; Lipa, občina Teharje 7, Bevc Justina, 1 soba, souporaba kuhinje, pritkl.; Čret 15, Mihelak Rudolf, 1 soba, kuhinja, pritikl.; Prešernova ul. 22, Kandušer Josipina, 1 soba, kuhinja, I. nadstr. — Stranke, ki spadajo po stanovanjskem zakonu med zaščitene osebe, se pozivajo, da v roku 5 dni, t. j. do 27. aprila ob 12 dopoldne naznanijo v pisarni stanovanjskega sodišča, da se potegujejo za eno izmed označenih stanovanj. Kdor se ne zglasi, se smatra, da sploh ne reflektira in ne prosi za ta stanovanja. & Sprememba posesti. Gospod I. Skale, mesar in gostilničar v Trbovljah, je kupil na dražbi Dečkovo hišo na Glavnem trgu, t. j. hišo na ogalu Glavnega in Slomškovega trga. Tržič Akademija Vincencijeve konference se vršJ danes popoldne po večernicah v dvorani »Našega doma«. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Petje in pozdrav. Varovanci od 3. do 15. leta. 3. Dekliška pomlad. Izjave srečnih. 4. Mala Gorenjca. Krepka beseda v narodni noši. 5. Palčki. Prizor v gozdu. 6. Sem deklica mlada vesela. Kolo deklic. 7. Slovenski smo fantje. Nastop s petjem. 8. Cvetke vstajajo. Simbolični prizor. 9. Vrabec in slavec.. Razgovor in petje ptičev. 10. Jezusovi ljubljenci. Živa slika. — Vabljeni dobrotniki in prijatelji! XII. prosvetni večer društva sv. Jožefa se vrši v ponedeljek 25. t m. samo za člane in članico društva. Združen je tudi z lelnim občnim zborom društva! Člani in članice polnoštevilno! Metlika Naš radio ima velik vpliv. Sprejeli smo te dni na naši postaji ugotovitev, da se bo treba varovati raznih pretepov, psovk, grdega govorjenja in drugih podobnih nespodobnih reči, ker naša postaja je zelo občutljiva posebno za bližnjo okolico. Tako slišimo vse iz zidanic in vinskih goric in tudi razne pretepače bomo lahko izsledili z našim aparatom. Prosimo, ali ni to koristno, ker vzgojno vpliva? — Dve žrtvi bele žene sta padli od zadnjega poročila in sicer Mare Matjašič, 86 let stara dekle iz Rosalnic in Jože Petrič iz Drašič. — Kdor je videl in slišal naše vstajenje, je moral občutiti velikonočno veselje. Kljub burji je bila krasna procesija, kakršne že dolgo ni bilo. V cerkvi so pa povzdignili slovesnost metliški pevci (moški zbor). — Med krasno operno godbo iz Dunaja smo zaznamovali v nedeljo ob 10 zvečer padec Uzunovičeve vlade. — V torek je bil bajda nekje ogenj, pa vsled burje ni bilo mogoče izmeriti električnih valov. — Najnovejše: Če kdo trdi, da nismo Metličani napredni, se zelo moti. V parlamentu in kabinetu sklepajo o trasiranju železniških prog, o posojilih, mi pa samo trasiramo. Najnovejša železniška proga, ki veže Metliko (kolodvor) s Kulpo, vodi čez mestni log, pa brez vsakega dolarskega posojila v Ameriki. Kot junaki po krvavi bitki leže mogočni hrasti po logu in čakajo, da jih ta nova železnica spravi na zaželjeno mesto. Kdo bo tedaj še očital napredujoči in razvijajoči se Metliki nazadnjaštvo? Tu se »špeglaj«, grešna duša! — Gospodinjski tečaj je že zopet v polnem teku. — Elektrika se nam zopet ponuja iz Ozlja. Menda so sc Ozaljci premislili, da je le bolje nekaj spraviti v žep, kot prazen žep nositi. — V torek bo zopet sejem in sejmarji si še vedno upajo k nam, dasi nas tožijo. O ti sejmarji!»— Rjavi hrošč je v polni pari na delu. Ga je kot listja in trave in še več, ker listja je malo, trave še manj. — Ženini in neveste so se zopet oglasili. — Birma sc bliža z urnimi koraki. Samo še 14 dni nas loči. Xagarfe olh Savi Novi člani gerentskega sosveta. Ker je neka) gerentskih sosvetnikov odstopilo, so bili v gerentski sosvet na novo imenovani sledeči gg.: Eng. Meci-lošek, ravnatelj steklarne; Verlovšek Al., rudar; Ranzinger Robert, rud. paznik; Jak. Kos, posestnik in gostilničar; Viktor Flisek, tajnik Strok, zveze rudarjev. Sicer so žc 24. junija volitve obč. zastopa, vendar je bilo to imenovanje potrebno, da se tako čim širši sloji prebivalstva pritegnejo k upravi občine. Slikanje cerkve. 10. t. m. so začeli s sneženjem in preslikavanjem zagorske župne cerkve. Delo vodi slikar domačin g. P. Železnik. Občni zbor Jugoslovanske Matice sc vrši dne 28. t. m. ob pol 8 zvečer v občinski dvorani HrastniH Uradni dnevi sodišča v Hrastniku. Okrajno sodišče v Laškem razglaša, da se bodo v tekočem letu vršili v Hrastniku v gostilni Roš še sledeči uradni dnevi: 23. aprila, 21. maja, 18. junija, 16. julija, 20. avgusta, '24. septembra, '22. oktobra, 19. novembra in 17. decembra. Vsakokrat od 9—12 ia od IS—17, Mežiška dolina Zadeva elektrarne. V jeseni lanskega leta je (,il gestanek radi naprave lastne elektrarne. Sklenilo se je, da se izvoli odbor za prouČavanje za-levc, ki naj do konca januarja poroča o tem. Sedaj imamo že konec aprila, a o elektriki ni ne duha ne sluha. Kakor se nuni zdi, je glavni propagator prestopil v vrsto nasprotnikov in želi, da bi razsvetljavo trga prevzela jeklarna, ki je sedaj večinoma nemška in tako bi tudi oblast v občini prešla v nemške roke. V občini vladajo socialisti in ti so svoj čas sklenili zidati razna poslopja, ki niso tako potrebna, kakor pa razsvetljava in vodovod; za to jnenda ni denarja, za druge stvari bi pa bil. Vso yrlevo bomo zasledovali in tudi vse javnosti poročali. Nosreča. Pri streljanju s topiči se je zgodila nesreča pri posestniku llovniku, p. d. Knipsu v Tolstem vrhu. Njegov sin je en neizprožen topič izvrtaval, kar se naboj vžge in mu pokvari roko. prepeljali bo ga takoj v bolnico v Slovenjgradec, kjer so mu roko odrezali. Prevoz je precej časa trajal in to je zopet dokaz, da je sanitetni avto v Mežiški dolini jako potreben; za istega zbira prispevke krajevni odbor Rdečega križa v Guštanju, ki je, kar se mu mora priznati, jako delaven in bi lorej zaslužil od vseh slojev podporo v dosego svojih načrtov. Hmelj. Tudi tukaj so začeli hmelj saditi; daj Bog, da bi imeli pri tem dosti uspeha! Kmetje so v denarnih stiskah, gotovih dohodkov nimajo, zato poskušajo svoje stanje s tem zboljšati, da so se vrgli na hmeljarstvo. Slovenska krajina Nova šola. Začele so se priprave, da se postavi za občini Benica in Pince pri Dol. Lendavi. Občini dosedaj nista imeli šole in ker so sosedne občine s šolo precej oddaljene, mnogo otrok sploh ai dobivalo potrebnega pouka. Nova šola je neobhodno potrebna, zato jc želeti, da čim prej pride pod streho. Turnišče. Na belo nedeljo pristopi mnogo šo-larčkev k prvemu sv. obhajilu. Veselje kakor pri malčkih tako pri njihovih starših in domačih je že sedaj zelo veliko. Bela nedelja bo za celo župnijo velik praznik. Blizu je že 1. maj, ko sc bo vršilo v M. Soboti žrebanje loterije »Martinišča«. Nekaj srečk jc jc na razpolago. Dobijo se pri ravnateljstvu zaroda. Metljavost še divja. Vse kaže, da usodne živalske bolezni še ne bo konec. V vaseh, kjer je pobrala večino živine in popolnoma izpraznila mnogo hlevov je sicer nekoliko ponehala, a gre naprej v one vasi, katerim je prej kolikortoliko prizanašala. Ljudstvo ne ve, kaj bi začelo in če no bi bilo distola, ki precej uspešno deluje, bi marsikak obupal. Že itak revni narod je postal radi te nesreče še bolj reven, ker je izgubil edini predmet, ki bi ga lahko spravil v denar. Prej je metljavost najbolj divjala v okolici Turnišča in Bel-linec, sedaj pa so ji izpostavljene občine ob Dolnji Lendavi. Župnija Gornji Petrovci v Prekmurju je bila podeljena g. Antonu Čiriču, ker je bil pravzaprav edini kompetent za njo. Prošnja njegovega, fizično in kanonično 16 let mlaišega sokompetenta cer-kvenopravno ni bila pravilno opremljena. Vznemirjenje v tem oziru in razno ugibanje po časopisju je torej neutemeljeno in bi naj — prenehalo! DoAisi Vič. jV nedeljo dne 24. t. m. ob pol osmih tvečer priredi godbeni odsek prosvetnega društva v Društvenem domu na Viču predstavo »Babilon«, komedijo v 5 dejanjih. Pred predstavo in med odmori igra godba. Predprodaja vstopnic po deveti iv. maši in po 6 zvečer v Domu. Griže pri Celju. Pevsko društvo v Grižah pri Celju vprizori 1. maja 1927 ob 16 v dvorani gospe Am. Piki v Grižah dve spevoigri: »Mlada Bredac, dveh dejanjih in komičen prizor »Dva kmeta in kukavica«. — Isto društvo ponovi obe igri na Pol-,eli teden dni pozneje. 8. maja, v dvorani g. Cim-pormana. Tudi tja vabi k obilni udeležbi odbor. Krško. Obrtna in trgovska nadaljevalna šola Krškem konča z rednim poukom v nedeljo, dne 1. tnaja t. 1. Vkljub denarnim težkočam se je vršil [>ouk nemoteno skozi 7 mesecev. Za zaključek šol. leta 1926.-27. priredi šola skupno z Obrtniško zadrugo v nedeljo, dne 1. maja od 8—12 v risalnici meščanske šole razstavo vajeniških pismenih, ri-a rak i h in ročnih izdelkov ter razstavo pomočniških ročnih izdelkov. Tri najboljša dela bodo nagrajena z umetniško izdelanimi diplomami, ki jih bo izvršil akad. slikar g. Franjo Stiplovšek. Vstop je prost. Kogar zanima delo in trud vajencev ter pomočnikov za napredek obrtniškega stanu, naj si razstavo sigurno ogleda. Dev. Mar. v Polju. Veseloigro priredi pri D. Mar. v Polju v Društvenem domu dramatični odsek invalidov iz Ljubljane v nedeljo dne 24. t. m. ob fi popoldne. »Vražja misel«, ki je polna pristnega humorja, upamo, da bo privabila mnogo smeha-željnega občinstva. Dolenja vas. Pogreb g. Janko lica, župnika v Rušah, se je 21. t. m. zvršil kaj slovesno. Pred hišo žalosti v Pri gor ici je zapel moški zbor žalo-stinko, na kar se je zvrstil žalni sprevod v župno cerkev v Dolenjo vas. Sprevod je vodil prelat in ?astni kanonik g. dr. Lesar, semeniški ravnatelj v pokoju, ob asistenci 18 duhovnikov, ki so prihiteli iz Štajerske, Koroške in ribniške dekanije, zastopana je bila v vrstah duhovnikov celo zagrebška nadškofija. Sprevoda se je udeležila vsa šolska mladina s polnim zborom učiteljstva v Dolenji vasi, Mar. družb, prosvetno društvo in požarna bramba. Množica naroda je bila zastopana iz Kočevja. Ljubljane, Ribnice. Posebno lepo je bila zastopana rojstna vas g. lica Goriča vas. Dobrepolje in drugih krajev ribniškega okraja. Žalni govor v cerkvi je zvršil g. dr. Lesar, slovesen requiem pa nar. poslanec in župnik g. Škulj ob asistenci ribniških Cg. kaplanov. Nato se ie mnogoštevilni sprevod v lepem redu razvil nn žnpno pokopališča v Prigo-rlci. Poslovilen govor na grobu pa je v pretresljivih besedah zvršil duhovnik mariborske škofije g. Kavčič, ki je risal blagi značaj pokojnika, njegovo ljubeznivost in skrb za ljudstvo. Poudarjal je i narodno delo g.'lica, ki ob izbruhih nemške vojne politike 1. 1914. bil ena izmed onih žrtev, ki so v zaporih grnške ječe dobili kal bolezni samo zato, ker je bil zaveden Slovenec. Pevski zbor je zapel Vigred se povrne...« Ruško župnijo je zastopaj g. župan In oba cerkvena ključarja, ki so položili v ime občine v Rušah in tamošnjega prosvetnega društva lepe vence na grob svojega ljublienega župnika g. lica.Mnogoštevilna množica na žalnem sprevodu je bila priča, kako priljubljen je bil dobri rr. župnik. N. v m. p.t Slivnirn pri Mariboru. Slivniški pevski zbor vabi vse prijatelje lepe pesmi in igre na predstavo Mlada Kreda« v nedeljo 24. 1. m. in 1. maja ob 3 v Drii5lvf>T!! doni. Sinkov (um. Nanaglmna je umrl Stanko Ver-bič v starosti 19 le», zvečer oh S mu je poslalo slabo, a zjutraj ob 3 ie preminul. Zadela ca je kap na možgane. Bil je miren in trezen mladenič I in član tukajšnjega prost, gasilnega društva, ki ga je častno spremilo na zadnji poti. Svetila mu večna luči — Za gasilni dom se pridno vozi materijal. V ta namen priredi prostov. gasilno društvo večjo prireditev dne 1. maja v prostorih Ivana Letnarja v Kosezah, na kar opozarjamo vse naše prijatelje. Sodeluje Bokuška godba. — Občinska pota so v zelo slabem stanju, zato bi bilo dobro, da bi so za to postavljeni možje zganili, da bi se pola spravila v boljše stanje. Šiška. Deška Marijina družba priredi za svoj glavni praznik danes v nedeljo lepo igro »Zloba in zvestoba*. Začetek igre ob pol osmih zvečer v samostanski dvorani. Vstopnice se dobijo ravnotam od 9 dopoldne dalje. Vabljeni vsi brez izjeme, zlasti pa starši, ki imajo svoje sinove pri Marijini družbi. Sodražica. Vpelje se rodili vsakodnevni avto-mobilni promet v Ribnico in nazaj. Ker imamo dobro uro hoje na postajo Žlebič, pozdravljamo to podjetje, ki bo gotovo dobro uspevalo. — Naš trg vedno bolj napreduje. in veseli smo, da se vse razširja in tudi modernizira. Kako potrebno je bilo, da smo v naš trg dobili zdravnika, to vidimo pri mnogih slučajih, pri katerih je g. dr. Valič že moral intervenirati. — Pred kratkim je otvoril g. Miroslav Škof brivski salon in tudi to je bila za naš trg velika potreba. vrvarskimi izdelki zato je treba naročiti tako blago le pri Ivan П. Udarnin LJubljana, Sv. Petra cesta 31 Podružnic« • Mariboru. Vetrlnjska 20 ter v Kamniku, Šutna 4. Slovenci v Italiji Vzor fašistovskega učitelja. Ponovno smo že naglašali, da pošilja prosvetni minister Fedele na Primorsko najslabše kvalificirane učitelje. Celo italijanski fašistovski listi sami so proti temu protestirali, češ da se s tem poitalijančevalna akcija med Slovani samo kompromitira; italijanski listi so naglasili, da so pošiljajo na Primorsko italijanski učitelji za kazen prav tako kakor ostalo državno uradništvo. Tako smatrajo italijanski učitelji in uradniki bivanje na deželi za nekako izgnanstvo v Sibirijo. Nič čudnega potem, da je morala tega učiteljstva pod ničlo. Italijanskega učitelja Noacco lahko vzamemo za vzor lakega učiteljstva. G. Noacco je beneški Slovenec; ni še dolgo, odkar se je pisal No-vacco. Njegov oče, ki niti ne zna italijanskega jezika, je še vedno Novak. G Noacco je že več let v Dornbergu. Prišel je kakor nedolžno jagnje, pozdravil je vsakega kmeta in se z njim r .izgovarjal. Kmet je bil zadovoljen, da se je mogel z njim pogovoriti, saj Noacco še ni pozabil materinskega je-aika. Polagoma so se ga kmetje počeli izogibali, spoznali so, da je ovaduh... špijon. Od takrat dalje hodi Noacco z bičem po vasi še pred dobrim letom je z njim ošvrknil po roki nekega jugoslovanskega dijaka, ker je v družbi z drugimi fanti pel slovenske pesmi. Takoj se je prestrašil svojega dejanja in drugi dan prosil dijaka, naj mu oprosti naj o tem ne govori v — Jugoslaviji, da ne bi trpel glas italijanske kulture. O dogodku je takrat poročalo tudi primorsko časopisje; s,ignor Noacco je od takrat imel še večji ugled pri šolskih oblast, vih. V Dornbergu je postal neomejen gospodar, vse se ga je balo, posebno pa njegovi stanovski tovariši. Delal je pod vodo. Med tem so prišle na račun njegove morale težke obtožbe. Zadeva je menda ostala na domačem županstvu; saj bi bila ovadba na šolsko oblastvo in sodnijo popolnoma brez koristi, ker se kompetentna oblastva vedno zavzamejo za italijanskega učitelja proti slovenskemu ljudstvu, pa naj bo še lako velik lump in moralna propalica. Signor Noacco je kmalu žel sadove svojega dela. Z letošnjim šolskim letom je bil itnenovan za šolskega voditelja in dotedanjega voditelja Rojca, ki je bil na glasu kot eden izmci najboljših vzgojiteljev, je nadzornik ponižal v navadnega učitelja, ki je moral biti pod njegovo komando. G. Noacco se je v boju zoper svoje slovenske tovariše posluževal najskrajnejših sredstev. Nadučitelja Rojca je denunciral, da je komunist! Vedel je, da ga v fašistovski Italiji na ta način najlažje izpodrine. Končno je prosvetni minister na podlagi te denunoiacije tudi uvedel odpustno pošto, panje proti Rojen, ki je nedavno tudi Doraberg zapustil. G. Noacco je izvrsten pedagog in tudi praktično izvaja svoje originalne pedagoške metode. Pred kratkim je udaril s palico nekega dečka s tako silo po glavi, da se mu je odprla široka rana, ki mu jo je moral domači zdravnik šivati. Zgražal se je italijanski zdravnik, podestat, zgražali so se tudi karabinerji, a ostalo je le pri zgražanju! Karabinerjii seveda niso vložili ovadbe, starši nimajo denarja za tožbo, o kateri veno, da jo zgubijo. Kje naj dobivajo poliebne priče? Kdo se upa danes pričati proti fašistu, ki se lahko jutri maščuje nad njim z bičem? Tak je učitelj Noacco, taka je večina drugiih privandravcev. Če misli fašizem, da bo s takimi predstavnim slovenskemu ljudstvu koristil, se pač moti. * * ■:< Ljudski denar za fašistovske organizacije. V svoji glasoviti okrožnici na pretekle je Mussolini priporočal štednjo z denarjem po vseh uradih. »Ljudski denar je svet!« je vzklikni) Mussolini. In kaj se v resnici dogaja s tem ljudskim denarjem? Občinam se sedaj nalaga vzdrževanje otroških vrtcev raznarodovalnega društva »Lega Nazionale«, občine morajo v^lrževatj tudi fašistovske mladinske organizacije »Balilla«. Vsi odrasli šolski otroci se morajo vpisati v to organizacijo, občino morajo preskrbeti fašistovsko oblekco otrokom. Prav te dni je občina v Mirnu prejela nalog, da pripravi denar za 40 balilčkov. Da, da, ljudski denar je svet. posebno v tej strašni gospodarski krizi. In vendar se razsipa za take neumnosti. Slovenec nima pravice niti do zasebne služ-be. Slovenca ne najdeš na Primorskem v državni službi; kar jih niso fašisti zmetali na cesto, so morali globoko v Italijo. Tu pa tam še naletiš na pošti na kakega pismonošo ali slugo z metlo v roki. Bog no daj, da bi ga slovensko nagovoril, pripraviš ga ob službo. Toda fašisti gredo še dalje. Danes diktirajo potom fašistovskih sindikatov že čisto zasebnim podjetjem, katere uradnike smejo najeti. Podjetja, ki nastavijo Slovana, se izpostavijo nevarnosti, da jih fašistovski listi javno napadejo. Vzemite v roke »Popolo di Trieste«. Lisi napada neko ladjedelnico, ker je nastavila hrvatskega in-ženjerja, ki je končal študije v Zagrebu. Temu je treba napravili konec. Slovenec in Ilrvaf, ki sta dovršila študije izven Italije, ne smeta lu dobiti službe, tudi zasebne ne! Prav slovenski iu hrvatski dijaki so tisti, ki hujskajo v Ljubljani in v Zagrebu proti Italiji. Tako izvaja »Popolo«. Mi pn vemo, da Slovan danes ne dobi v liaiiji več službe, pa naj študira v Padovi, v Milanu, v Rimu ali i Napolju. Slovan je enako vreden italijanski državljan le takrat, kadar gre za davke. CfublfansRo gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 24. aprila ob 15. uri pop.: LUMPACIJ VAGABUNI). Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven, Ponedeljek. 25. aprila: BOŽJI ČLOVEK. Red B. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 24. aprila: ob pol 20. uri zvečer: ORLOV, opereta. Izven Ponedeljek, 25. aprila: Zaprto. Mariborsko gledišče Nedelja, 24. aprila ob 15. uri: UCITELJ1CA. Kuponi. Zadnjikrat. Znižane cene. Nedelja, 24. aprila ob 20. uri: LOGARJEVA KRI-STA. Kuponi. Pevska szvesza VI. peoski tečaj »P. Zveze se jo vršil v Stični v dneh 20. in 21. aprila in sicer za žužemberško in šmarsko dekanijo. Udeležencev je bilo 18, zraven poklicnih pevovodij in organistov, 2 duhovnika in 5 zastopnikov domačegu oz. okoliškega učiteljstva. Poleg običajnih predavanj o pevovodstvu, izgovar-javi, estetiki in izobrazbi glasu, organzaciji PZ, je domači organist g. p. prior Evgen predaval tudi o razlikah med gregorianskim in cistercianskim ko-ralom. Skupne vaje v sredo sta se udeležila domači in sosednji šentviški pevski zbor — okrog 66 pevcev. Zvezni pevovodja g. Marko Bajuk je po vaji zbranim pevcem izgovoril nekaj podučnih in bo-drilnih besedi, ki so bile prav navdušeno sprejele. Ob zaključku tečaja se je ustanovilo tudi novo — stiSko — pevsko okrožje za krftje od Krke do Žužemberka in od Šmarja do Trebnjega. Odbor se je takole konstituiral: Predsednik: Alojzij In-tihar, šolski upravitelj na Krki. Pevovodja: Franc Požun, organist in tajnik v Žužemberku. Tajnik: Pavel Žagar, organist v Št. Vidu pri Stični. Blagajnik: Franc Sever, organist v Št. Jurju pri Grosupljem Okrožje priredi prvo skupno prireditev še tekom poletja in so bili v tem smislu storjeni že prvi sklepi. Da je tečaj vsestransko izredno lepo uspel, je pač največja zasluga hišnega gospodarja, mil. g. opata, lu je v vsakem oziru šel kar najbolj na roko, za kar mu bodi ponovno izrečena najlepša zahvala. Dirkališče v Elbcrfcldu imenujejo najhitrejše nemško dirkališče, na 10 do 40 km so dosegli zadnjič tam hitrost, ki bi dala na uro ca. 90 km. 10 km je vozil Sawall v 7 : 9, 20 km v 13 : 47, 30 km je vozil Moller v 20 : 25, 40 km v 27 : 56.4. Na simplonskcm dirkališču v Milano je bil prvi Girardengo, drugi Binda, tretji Mac Namara. Seveda ta poraz Namaru nič ne škoduje, ker je izrazit šestdnevni dirkač. Na motornem kolesu je vozil nam že znani Lockliart na uro 232 km. Marchand je vozil v Parizu (Linas Montlhery) z avtomobilom 100 km r 29 : 13.8 (na uro 205.268 km), 100 milj 46 : 40 : 41 (na uro 206.885 km). — Danes vozijo znamenito avtomobilsko dirko Targa Florio na Siciliji, 5 X' 108 = 540 km; 33 voz se je priglasilo, ovinkov je 7000. — Na Angleškem so v 15 mesecih pobrali 14,300.000 funtov avtomobilnega davka (572.000 osebnih avtomobilov, 74.000 avtobusov, 259.000 tovornih avtomobilov, 357.000 motornih koles). Byrdu se je aeroplan polomil in ne bo tako kmalu letel čez Atlantic, pač pa Nungesser, Franco itd. — Naša dva avijatika Sondermayer in Bajdak letita sedaj v Indijo. — Amcrikanca Acosta in Chamberlain sta krožila nad Newyorkom 51 ur in 11 minut brez prestanka, svetovni rekord; napravila sta ca. 6000 km dolgo pot. Športni teden Kako lepo se sliši beseda »elesquiador« ali pa »la esquiador«! Na španskih gorah sneg dolgo leži, in Španci so račeli z vnemo gojiti zimski sport. Svojih izrazov nimajo in so skandinavske prikrojili po svoje. El esquiador (qu-k, naglas na or) jc smučar. Španski olimpijski odbor ie določil 125.000 peset za olimpijske igre, od teh jih gre 6000 za St. Moritz. — V Kanadi so zaključili se-zijo zimskega športa, svetovni hockeyski prvak je postal klub Ottawa. Koliko si prizadeva holandski olimpijski odbor! Sedaj prireja tečaje za 100 policistov, učijo se angleško, nemško in francosko, da bodo znali na olimpiadi tujcem odgovarjati in jim kaj po vedati. Najvažnejše rezultate v nogometa smo povedali v sredo. Jih bomo spopolnili: Penarolu se v Evropi slabo godi; kamor pride, povsod je premagan, včasih po nesreči. Njegov uruguayski tekmec Nacional Montevideo je prvo bitko v Newyorku proti Brooklyn Wanderersom zgubil, drugo je dobil 2 : 0. V Newyorku je dunajska Hakoah igrala proti Bctlehemu 0 : 0; to je zelo velik uspeh, saj je Betlehem kandidat za ameriško prvenstvo. — V boju za škotski pokal je zmagal Celtic, v Glas-gowu, navzočih je bilo 80.000 gledavcev. Na Angleškem ima sedaj New Castle 53 točk in mu je prvenstvo sigurno. Na Dunaju se pa šc ne ve; sedaj je s 26 točkami Admira spredaj, BAC jih ima 24, Hakoah 22, Rudollhiigel pa še zmeraj samo 4. — Italijani so v Torino premagali Portugalce 3 : 1, Holandci v Amsterdamu češke amatere 8:1!, Španci v Santandcru Švicarje 1:0. _ Nemci ne znajo dobro rugbyja, v Parizu so jih zmagali Francozi 30 : 5. Kaj bi bilo šele, če bi prišli Nemci z Maori skupaj, ki, so se s Francozi kar igrali! Šele 15 let je stara angleška igralka tenisa Nuthall, pa izborno igra in ji prorokujejo najlepše uspehe. Tilden je pred odhodom iz Amerike Lotta še enkrat vklonil, 6 : 2, 7 : 5, 6 : 2. Kakor vemo, bi igral tudi v Wimbledonu. Finalu v Wimbiedonu bo prisostvoval tudi sam angleški kralj. Sicer je zmaga Špancev Flaquera in Moralesa nad Brug-nonom in Cochetom 6 : 2, 5 : 7, 6 : 4, 4 : 6 in 9 ; 7 le slučajna, vendar sta pokazala, da sta vredna zastopati Španijo v boju za Davisov pokal. Sedaj zbirajo tudi pri nas igravce za ta pokal. Žreb je določil, da se bori Jugoslavija proti zmagovalcu v boju Španija — Indija, v Zagrebu, sredi maja. Sedaj se bodo vršile izbirne tekme. O joj za nast V Kaliforniji ni zime in se gibljejo atleti zmeraj lahko zunaj v naravi. Lepe uspehe nam poročajo od tam: Paddock 100 y 9.8, 220 y 21.8, Barber 10 in 21.8, Borah 9.8 in 21.4; Scovell 880 y 1 :52.21, Spencer 440 y v 47.8!, Hoffmann krogla 15 m, Har-low kopje 61.43 m, Bob King skok v višino 1.91 m, Zombro skok na daljavo 7.07 m; Barrientos 100 m 10.4!, izenačen Paddockov svetovni rekord. — Nad 60 let je star nam žc znani Gottschling, pa je letos spet letel, to pot z Dunaja v Berlin, 500 km v 7 dneh. Čc je šlo vse po sreči, pride danes v Berlin. — Poročali smo, da je v hoji na 25 km bil Schwab pol metra pred Siewertom; sedaj je bil pa Siewert prvi, na tri milje, za širino prsi, v 1 : 50 : 50. — Eva Lukacs, Budimpešta, je skočila z mesta 2.56 metrov daleč. Nemec Mang, srednja težka teža. je oboje-ročno sunil 133.8 kg, nov nemški rekord; svetovni rekord ima Dunajčan Hipfingcr s 135 kg. Rokoborba nà Dunajuvsc je takole končala: 1. Schwarz, 2. Jaago, 3. Petrovič, 4. Steinbach. Erminio Spalla je šel v Južno Ameriko po občuten poraz, v 7. rundi ga je v Buenos Aires potolkel Argentinec Campolo k. o. To je tisti Spalla, ki mu je svoj čas Mussolini brzojavil, da »mora« zmagati. Bog vc, če mu je tudi sedaj. Baranyi je žc čisto v prvi vrsti plavačev, 50 metrov je plaval v 25.6 sek. Borg je plaval 200 m prosto v 2 : 13, 50 y v 20 X 50 y vrsti pa v 23 sekundah; zmagovalni klub je porabil 8 minut 45.2 sek. V plavalnem petoboju v Chicago je zmaga! Weissmuellcr, in siccr ne samo v skupni klasifikaciji .temveč tudi v vseh petih bojih. Esspred sodišča čudna so pota, ki jih hodi človeštvo, skozt zmote in zabrede se peha, se pokori, se izpoveduje, se kesa in umira za svoje grehe. Dokler bo greh na svetu, bo na svetu tudi kazen in dokler časa bo obstojalo oboje, bo obstojalo tudi sodišče, pa naj se potem kazen smatra za poboljševalno ali pa obrambno sredstvo. Oboje je do danes sicer še sporno, vendar se zdi, da bo obveljalo prvo, seveda z nujno posledico, da mora prenehati smrtna kazen. Poleg delavske zbornice, posredovalnice za delo, je prav za prav še najbolj zaposleno sodišče, zlasti pa dvorana za manjše spore, tatvine, goljufije. Na primer: Mlad fant je »nabiral«, tako je definiral svoje početje, pločevinaste odpadke, ki so bili pa še toliko veliki, da jih je z lahkoto prodal in ne za majhne denarje. S sodnikom se nista razumela, pojmi so se jima križali in fant bo šel za nekaj dni na hladno, koder ne bo ležala pločevina. Ampak skesalo ga je in ga bo še. Sodnik je pa vselej neizprosen mož jeklen in paragrafi, nak, bolje, da bi jili ne bilo, je tarnal fant, ki bo moral plačati zdravniško izpričevalo, koleke, sodne stroške, za bolečine in ne vem še kakšno vrsto davščin. Dekleta je imel, pa se mu jo izneverilo, močnejšega in najbrž tudi bolj petičnega fanta jo dobilo iu kaj hočeš, slabi časi so, stiske, nadlogo »Skrbi in huda lela, more ubozga kmeta,« pravi pesem in dekle se je okleniH) novega ljubimca. Prevaranec je pa počakal svojega tekmeca, česnil ga je pod očesom z dežnikom, da se je siromak zgrudil na tla, kos dežnika pa tudi. Kesanje je možakar že obudil, pokoro pa tudi nastopi, kot jo nastopi tudi mladenič iz V. Vedel je, da v Ljubljani prav čedno mešetujejo z božičnimi drevesci in no bodi len, zakaj bi ne šel v gozd. Ker so bilo pa sosedove smrekice lepše, jih je nasekal čez sedemdeset. Škodo pa trpi cel narod, sosed in še kdo drugi; zaprt bo nadebudni fant in oče njegov bo moral odšteti lepo solde za svojega sinka. — Tako gre dan za dnem, pa kaj, za grehom mora priti pokora, včasih hitreje, včasili kasneje. Ampak odide nikoli. — Joj! Kolnejo svojo mladost, svoje rojstvo, svoje utripanje, močno» kadar je jačji greh in narobe. Največ jih je šlo zdoma in kdo bo stikal za njimi v prostranstvu zelene pomladi. Kadio PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 822.6, Praga 348.0, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 449. Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 617.2 Varšava 980. Nedelja, 24. aprila: Zagreli: 20.30 vesela večerna glasba; 21.45 poročila; 22 plesna godba. — Breslau: 20.10 poljuden koncert; 22.15—21 plesna godba. — Praga: 20.40 vesel večer; 22.15 veseloigra. — Frankfurt: 19.30 koncert sinfoničnega orkestra, nato do 24.30 jazband. — Brno: 20.30 prenos iz Prage. — Rim: 21 Selezione deli'Opera »Ernani« di G. Verdi. — Langenberg: 20.15 L. v. Beethoven :,FideIio« opera, nato do 24 plesna godba. — Berlin: 20.30 koncert orkestra na pihala; 22.30—24.30 plesna godba. Dunaj: 20 Granichstaedtenova opereta »Der Or* low«. — Varšava: '22.30 koncert. Pondeljek. 25. aprila. Zagreb: 17 popoldanski koncert; 18.45 po« ročila. — Breslau: 20.05 Berlold Bucht čila iz lastnih del; 21 cembalokoncert. — Praga: 20.40 koncert; 22.15 igra; 22.45 plesna godba. — Frankfurt: 20.15 koncert komorne glasbe; 21.30 prenos iz Mannheima »Iz klasične operete'. — Brno: 20 koncert moravskih skladateljev; 22 prenos iz Prage. — Rim: 21 Serata di Musica Internazionale. — Langenberg: 20.15 večer R. Koppela, nato do 24 plevsua godbu. — Berlin: 20.30 A. Bramen »Anarchie in Sillinn«, igra; 22.30—24.30 plesna godba. Dunaj: 20.05 mojstri francoske operete. — Varšava: 20.30 komorni'koncert: Beethovenova dela. Torek. 26 aprila. Zagreb: 20.30 večer pesmi in arij. — Breslau: 19.35 zgodovina mesta Breslau; 20.15 Funkbrette. Praga: 20.40 vesel večer; 21.80 igra; 22.15 godba. Frankfurt: 19.30 prenos iz cerkve sv. Pavla: Max Regerjev koncert na orgle, nato prenos iz Kassela. Brno: 20 koncert slušateljev glasb, konservatorija v Brnu; 21 prenos godbe iz kavarne Rosenbreier; 22 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 Serata di Musica Leggera. — Langenberg: 20.16 collegium mu-elcum. — Berlin: 20.30 Dvesto let orkestralne glasbe. Dirigent prof. F. Schalk, ravnatelj državno opere, Dunaj. — Dunaj: 18 prenos iz državne opere: R. Strauss »Die Frau ohne Schatten«, opera. Varšava: 20.30 večerni koncert. Sreda, 27. aprila. Zagreb: 20.80 vesel večer; 21.45 koncert orkestra na pihala hrvatskega sokola II. — Breslau: 20.15 razvoj glasovirnega koncerta. — Praga: 20.40 koncert; 22.15 igra; 22.45 prenos iz Narodnega doma, Vinohrady. — Frankfurt: 19.30 prvi Koncert M. Regerjeve proslave, nato klasični valčki. — Brno: 19 koncert; 21 prenos iz Prage. — Rim: 20.46 Concerto Orchestrale e Vocale. — Langenberg: 20.15 vesela ura; 21 inozemska nemška pesem; 23 koncert iz kavarne Corso (Dortmund). Berlin: 21 veselje; 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 21.05 duetni večer (Schumann - Bralms-Dvofak), nato lahka večerna glasba. — Varšava: 20.30 večerni koncert; 22.30 plesna godba. ЖЈ> 1\ TfeVO potrebščine .rfe- -Ш. v največji iasblrl stalno v zalogi pr« FitAftiC BAR, Ljubljana, Cankarlevo nabr.5 Telet. 407 Zanimivosti Kako je v južni Ameriki. Dunajčani so se čudili, da so Uruguayci lako divji, da so napadli sodnika in so mu grozili; ves Dunaj se je zgražal. Ko so pa •asopisi pisali, kako je v južni Ameriki, kako se obnaša občinstvo, kakšni so tam prizori, ledaj so se pomirili. Poročilo, ki ga priob-ramo, je iz glavnega argentinskega mesta Buenos Aires. Pred desetimi leti se je tamošnja Zveza razcepila v dve. Ker Fifa druge zveze ni priznala, prireja sedaj vsaka zveza svoje posebne prvenstvene tekme. Prvenstvo zveze, ki jo Fifa priznava, je dobil več let zaporedoma klub Boca Junior. Prvak druge zveze se je menjal, lani si je izvojeval zmago klub Inde-peudente. Ker se bliža olimpiada, so skušali ugledni športniki spor poravnati, da bi na ta način laže premagali največjega svojega nasprotnika, Uruguayce. V pogajanja je posegel tudi predsednik republike, prav tako kakor v Uruguayu, in jih je zadovoljivo končal. To je bilo v decembru, ravno takrat, ko sta obe zvezi končali boje za prvenstvo. Najlepši izhod bi bil torej ta, da bi tekmovala zmagovalna kluba obeli zvez za prvenstvo leta 1926. Za termin so določili 20. februar. Že davno prej ni govoril nihče v Argentini o nič drugem kot o tem velikem športnem dogodku. Časopisi, tvrdke i. dr. so naklonili tu-rate zlatih pokalov, kolajn in drugih častnih daril za tistega, ki bi zmagal. Za bojišče so si izbrali stadion ob reki La Plata, 40.000 gledavcev gre vanj. Lesena tribuna je notri, sedežev je malo, samo štiri vrste, a bili so rezervirani zn častne goste, za člane zvez in udeleženih klubov itd. Drugi so se morali zadovoljiti s stojišči, 50 dinarjev eno, za Južno Ameriko majhna vsota. Tam doli ima skoraj vsak svoj avto, in skoraj vsak avto je bil okrašen z barvami enega od tekmujočih klubov; pa še z zastavami "so se lastniki avtomobilov odičili. Vse je izgledalo kakor kakšna velikanska procesija. Ze tedaj so se izmenjavale razne prijaznosti, psovke in podobnosti. Za peto uro je bil določen začetek tekme, ob dveh je bil stadion že skoraj popolnoma napolnjen. Ob pol 3 so zaprli vrata; in poltirugo uro je čakalo 40.000 gledavcev na veliki dogodek v vročini 35 stopenj. Pol ure pred začetkom nenadoma nemir, premikanje, vpitje, več tisočev je preplezalo žično oviro, ki je ločila igrišče od gledavcev. Kaj zato, če jim je nazobčana žica strgala obleko in okrvavila roke! Kolikor mogoče blizu so hoteli biti, kolikor mogoče veliko so hoteli videti. Postavili so se ob stranskih črtah igrirča. Zunaj jih je pa čakalo še .10.000, noter so hoteli, prosili so za vstopnice, neverjetne vsote so ponujali; naenkrat velikanski polom in trušč, vrata so vdrli, in tedaj so se vsuli noter, potiskujoč one, ki so bili že noter, zmeraj bolj proti igrišču. Tekmeci pridejo, vrišč nepopisen. Formalnosti so brž izvršene, boj se prične. Splošno je bil Bora Junior favorit; a ko je nastopil s tremi namestniki, so se dvignile šan-se Independenta v prav izdatni meri. Med občinstvom je imel Bora več pristašev, in drli so se, kar so mogli, da so igravce podžgali. To je učinkovalo, Bora je potisnil nasprotnika Periio za gospode krasne srajce iz finega angleškega ali • češkega cefirja, ovratniki, kravale, nogavice, čepice itd. — NajboljSi nakup in bogata izbira pri tvrdki DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA. nazaj. Polčas. Računi li so z zmago Bore. — Sedaj pride katastrofa. Ob robu igrišča stoječi igravei so se obnašali doslej povsem dostojno, sedaj so se pa hoteli gibati; šli so na igrišče in so se sprehajali brez zlobnega namena, samo malo sprehoditi so se hoteli. Nastalo so vrzeli, drugi so splezali čez žico iu so vrzeli izpopolnili. Igra se spet prične, izletniki gredo nazaj, prostora ni, položaj brezupen. Tedaj so uporabili prav južnoameriško sredstvo, 40 policistov na konjih so poslali na igrišče. Policisti so navalili na sprehajalce, ti so drli nazaj proti zidu občinstva, gneča strašanska, drli so proti izhodu, veliko jih je padlo po tleh, ranjeni, saniteta jih je morala odpeljati. A sredstvo je pomagalo, vsaj malo se je igrišče spraznilo, in igra se je mogla nadaljevali. Vendar je bila pa gneča tolika, da se igravei niso mogli razviti, zalet ob robu igrišča ni bil mogoč. Par minut. Nato pa drugi polom. Ograjo so podrli, in nove množice so se vside na igrišče. Sodnik je videl, da ne more iti igra naprej, odpeljal je moštvi proč, gle-davci so bili sami in so se gledali. Prostora je bilo sedaj dosti, a predmeta zanimanja ni bilo več tam. Policija je hotela igrišče izprazniti, nov naskok, s trombami naznanjen. To je bilo pa itak' razočaranemu občinstvu preveč, obrnilo se je v divji besnosti proti policiji, rjuli so od jeze; na tisoče pokalic je ležalo po tleh, zgrabili so jih in metali na policiste, na konje pa goreče cigarete in škatlice vžigalic. Zmaga! Policija je zbežala! Ker je bila stvar lepo v tiru, so polomih še 4000 stolov iu so razbijali z njimi po glavah sogledavcev, označenih z znaki nasprotne stranke. Mislil si, da si v norišnici, in sicer v oddelku za besne. Naenkrat krik ogenj! In tisoči so drveli s tribune dol na igrišče. Na dveh straneh je tribuna hkrati gorela, znamenje, da so jo zažgali. — Zraven pa še oblaki dima in veter. Sedaj spet policija, na stotine jo je bilo, z njo pa požarna bramba. Sedaj ni bilo ničesar več, kar bi mogli razbiti ali zažgali, in stadion se je izpraznil. 3. marca so ob visoko zvišanih vstopninah igro ponovili, ostala je neodločena, naslova prvaka za leto 1926 niso dali nikomur. Sedaj se začenja nova sezija. Velikansko je zopet zanimanje, tako pri igravcih kot športnikih; pri policiji prav tako kot pri izdelovalcih pokalic iu pri požarni brambi. Vaiianîe piruhov. V severni Augieški se je do današnjih dni ohrauil običaj, da se zbero fantje in tudi možje ua primernih mestih kraj vasi ali mest 1er valjajo pindie. V ta namen skuhajo jajca posebno trdo, nato jih pa umetniško prebarvajo. Na Velikonočni ponedeljek se zbero na kraju, kjer je strm breg ter po bregu valjajo ,,ajca. Zmagovalec je oni, katerega piruh ostane cel, nasprotnikovega pa pri valjanju ubije. Ker piinhe, ko so premagani -, kar tam na mestu pojedo in ker se tega tekmovanja posebno v delavskih krajih udeležuje tisoče ljudi, je bojno polje dobesedno pokrito z jajčnimi lupinami. Da ne nastanejo prepiri, čegav je ta ali oni piruh, napišejo nanje imena. Pri tem uganjajo burke in šale. tako da je na Velikonočni ponedeljek najveselejši prostor vsakega kraja oni, kjer veljajo piruhe. (Temu podobno je gorenjsko ; štrucanje«, ko tolčejo s piruhom ob piruh. Čigar piruh se pri Štruca-nju ubije, ta je izgubil.) Londonski policaj. Ako Anglež vpraša tujca pri odhodu, kaj mu je v Londonu najbolj ugajalo, bo skoro vsak odgovoril: »vaša policijam. In res, tako vljudne, visoko izobražene policije ni nikjer drugje na svetu. Ljudstvo je dalo londonskemu policaju pridevek .-Roberte ali skrajšano »Bob«. Ni pa tako lahko stopiti v službo londonskega policaja. Od sto prosilcev je komaj 50 pripuščenih k sprejemnemu izpitu. Od teh pa jih ostane po izpitu komaj še četrtina. Zdravniški pregled je silno natančen. Ne samo, da je kandidat popolnoma zdravih udov, pač pa mora biti do gotove stopnje tudi čedne zunanjosti. Samci imajo prednost, vendar pa ni glavna zapreka, če je kdo oženjen. Plače so razmeroma dobre. Začetnik prejema na teden tri funte deset šilingov, prosto stanovanje in tedensko 1 šiling in pol za obutev, skupno torej 905 dinarjev tedensko. Maksimum doseže policist, ako ne napreduje, tedensko 4 funte in pol. Inšpektor ima 8 funtov na teden (2200 Din), superintendant pa celo do 13 in pol funtov (3712 Din) ali na leto 192 tisoč dinarjev. So pa med njimi tudi izjeme, ki prejemajo na leto do 2000 funtov (550.000 Din) in ki so se povzpeli od navadnega policaja. Po 25 letih službe je policist opravičen do pokojnine, katera znaša polovico njegove takratne plače. Prispevki v pokojninski sklad so pa precej visoki, namreč 5% plače. Ko je novinec prebil več tednov v vojašnici, se učil, vežbal itd., se šele zapri-seže in dodeli tej ali oni diviziji in v spremstvu izkušenega policista prične opravljati službo, kalera traja dnevno osem ur s pol ure odmora za prigrizek. Neverjetno je, kaj mora londonski policist vse vedeti. Razločiti mora znatj drago kamenje od ponarejenih, na prvi pogled mora vedeti, ali je bilo to oblačilo pretrgano, ouo urezano, poznati mora vsak model avtomobila, vsako znamko. Razumeti se mora na odtise prstov in sto in sto drugih reči. Uniformiranih policajev je v Londonu dvajset tisoč, torej okoli ' dvajset pehotnih polkov. Milijonar vozač omnibusa. Sin barona de Forest, bivšega angleškega državnega poslanca in milijonarja, je zapustil domačo hišo, zastavil svojo obleko, spal neko noč ob cestnem jarku, iskal po mestu dela, četudi snažilca čevljev in končno dobil posel kot vozač motornega omnibusa pri neki londonski tvrdki. Stanuje v stanovanju z eno samo sobico in je vska dan v službi od osme zjutraj do večera. Večkrat se primeri, da mora dostavljati zavoje v hiše, v katere je preje zahajal kot gost. Pravi, da še ni bil nikdar tako zadovoljen kot je desaj, ter da nikogar na svetu tako no čisla kot svoje sodelavce. Moja vožnja z živinskim parnikom. Vsako leto ob tem času prihajajo na Angleško parniki z živino iz Canade in emigranti, ki žele poceni preko oceana, se poslužijo teh parnikov, da pridejo zopet v domovino in sicer kot hlapci in dekle, ki med vožnjo oskrbujejo živino. Eden takih spremljevalcev opisuje v angleškem listu tako potovanje. Ime mu .je J. T. Scanlon. Piše pa takole: Vsak naseljenec, pa najsibo tu ali tam, v gotovem času dobi domotožje in dasi ima prazno denarnico, vendar si želi zopet domov. Tudi z menoj je bila taka. Prišel sem v Torento ter premišljal kako bi ceneje prišel na Angleško. Prijatelj mi je svetoval, da se peljem z živinskim parnikem ter med vožnjo krmim živino, za kar bom imel prosto vožnjo in še neke malenkosti prejmem, ko pridemo ua Angleško. Šel sem res tja in uradnik, ki je povzel moje personalije, je zahteval pet dolarjev. Ker sem se tej zahtevi čudil, mi je pojasnil, da nič več ne plačujejo krmilcev za prevoz Ivan Martine, Kaznanib! Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki slikar In pleskar Ljubljana, Poljanska c. 2C Cene konkurenčne in solidne. iz Kanade v Anglijo. To pa radi tega, ker se jih vedno toliko javi, ki hočejo tudi nekaj plačati, samo da pridejo domov. Ko sem do. spel v Montréal, sem bil dodeljen zadnjemu parniku, ki je odhajal z govejo živino v Ev. ropo. Zjutraj ob štirih smo najpreje napajali Pripomniti moram, da je bila vsa živina i?, prerije, torej na pol divja. Posode z vodo ni nikdar videla in kakor se je kdo približal z škafom, je smatral vol ali junec, da ima so. vražnika pred seboj in nastavil je roge, tako da je novinec naenkrat ostal brez škafa in brez vode. Ko smo prišli na visoko morje, so se težave pravzaprav pričele. Živina je po-: stala nemirna, strežniki so dobili morsko ho-1 lezen in le malo nas je bilo, ki smo bili za delo sposobni .. Razume se, da smo potem-takem imeli posla čez glavo. Old Frank, ki je imel nadzorstvo nad nami, je bil noč in dan na nogah ter nam dajal ukaze in navodila, kaj imamo delati. Nikoli več ne bi hotel imeti j take gratis-vožnje in bil sem zelo vesel in zadovoljen, ko smo po dvanajstdnevni vožnji končno pristali v Liverpoolu ter se izkrcali. Skrb za bogastvo. Bogataši uimajo svojih dragocenosti, zlata, pirelov itd. skritih v kakih podstrešnih skrinjah, pač pa jih navadno shranijo v velikanskih blagajnah bank. Takih shramb je na Angleškem 19, cd teh samo v Londonu 13. Ena teh depozitov ima dve milji raznih hodnikov in koridorjev, kjer se vrste prostori iz jekla in betona. V teli podzemskih votlinah so postavljene velike jeklene blagajne-zakladnice. Karkoli je človeški um iznašel v varstvo pred nepoklicanimi, je tu praktično uporabljeno. Vrata k tem shrambam nimajo ključavnic, pač pa se odpirajo hidravličnim potom. Ponoči je okoli shramb žično omrežje pod električnim tokom in eden takih deposi-tov ima napravo, da nepoučenega popari. para, ako se približa stenam. Glavna vrata so težka deset ton in ko se zaprejo, jih ni mogoče odpreti drugače kot mehaničnim potoni. tlc^îïiœî* kopeli za noge s soljo sv. Moke Prvi dau četrti dan Ako raztopimo malo množino soli sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na boločo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in v&ako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa in trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv. Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno bodite in več ur stojite ua enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev 16"—. Dobiva se v vsaki lekarni. Ako pa je ne dobite, obruite se takoj n» glavno zastopstvo za S. H. S. NADA DROOERSA Kolar ï Gabrić Subotica, Strossnmyerova ul. 2. Telefon 637. ali na DRO OERIJO SANÏTAS Liubljana, depot za Slovenijo. Izviren samo v zelenem zavoju. Alice Wright: Kaznovano bahaštvo. »Pred vsem te prosim, se je oglasila Angel ica, ki je brala neko novelo, ki si jo je izposodila v javni knjižnici, 2bodi zelo previden, kaj boš odgovoril, kadar Morisonovi telefonirajo. Zdaj, ko imajo svoj avto, mislijo, da so že kdovekaj. Ako nas povabijo na sprehod /. avtomobilom na velikonočni ponedeljek, nikar se ne izdaj, da mi ne posedujemo avta. : > Dobro je/-' sem odvrnil pokorno. Nadaljnjo najino konverzacijo je prekinilo rezko zvonenje telefonskega zvonca. Vzel sem slu-šala v roke. »Halo? Ali si ti, Morison? Kako ;;e imaš? Dobro? Velikonočni ponedeljek? O seveda! Toda zakaj bi se pa morali ravno s tvojim avtom voziti in ne z mojim, kaj? Angehca mi je prikimavala, očividno je biln z. mojim govorjenjem zadovoljna. No, če že ne drugače. pa naj bo, toda le pod pogojeni, da se prihodnjič peljemo z uašim avtom. Kedaj pa misliš, da bi odrinili? Ob desetih? Dobro je tako. Vse v redu. Pozdravljen. Z Bogom!: »Dobro si napravil, John,« se mi je nasmehnila žena Angelika. »Nisem vedela, da znaš biti tako takten. Vidiš, sedaj se lahko peljemo z Morisonovi mi, ne da bi na.s gledali orl zgoraj doli. Oni so mnenja, da imamo tudi mi svoj avlo in pa celi dan se bova vozila zastonj. Kaj hočeš še več?« Prva hiba se je pokazala v našem načrtu, ko je Veliko nedeljo zvečer Morison telefoniral, da se je s svojim aviom nekam zaletel m da bo potreba večjega popravila, zato prosi, da dani jaz svojega na razpolago za izlet. : Na, tu imaš,', sem rekel Angeliki, katera vedno stoji poleg mene, kadar telefoniram. »Kaj naj sedaj storimo.« 1 kaj drugega, kot da najamemv za jutri avtomobil. Za tri funte (825 Din) ga dobiš za celi dan. Res je, da je to precejšen izdatek, toda, ali naj se raje pustimo od Morisonovih zasmehovati? Ne, nad nama ne sme triumfi-rati, 7A nobeno ceno ne.« Ker sem ludi jaz uvidel, da je lo edini izhod, sem šel k izposojevalcu 1er plačal iu naročil štirisedežni' avtomobil za drugi dan ob pol 10. uri. Strašansko dobro mi je delo, ko sem sedel v avto, ter čakal, da so se vsi udobno natovorili. Pritisnil sem na gumb, zasukal krmilo in odhiteli smo ven v prosto naravo. Lep avto, kaj ne? sem pripomnil Moriso-iiu, ki je sedel poleg mene. O, seveda, lep je, je hitel zatrjevati. Avlo je funkcijoniral kot nalašč, brzeli smo kot veter. Ko smo prevozili kakih 50 milj, smo se pri gostilni ustavili. Moje žene Angelike je bila sama zadovoljnost. Veselila se je uspeha vožnje z našim r avtomobilom. Ada Morison je kar zelena same nevoščljivemu, mi je zašepetala na uho. sSiccr nc reče dosti, toda iz oči ji je sevala sanm zavist, ko si s tako hitrostjo prevozil oni klanec.c Prikimal sem ji. Krasen dan smo imeli in ko sem avečer ob osmih zapeljal pred hišo Morisona, sem sklenil, da bom dal izposojevalcu avtomobila napitnino. »Lahko noč, gospa Morison,« sem Jekel, ko sem ji stiskal roko pri slovesu. »Veseli me, da sem vam mogel pokazati, kako izvrsten je naš motor. Kadarkoil hočete vas popeljem, kamor boste hoteli.* Gotovo ste bili zadovoljni.« »O, prav prijetna vožnja. Vendar pa se ini zdi, da se človek najbolje počuti v lastnem avtu, katerega vsestransko pozna.« Na kaj je neki merila baba? »Veste,« je nadaljevala z zlobnim nasme-. hom okoli ustnic, : ta-le avtomobil smo mi že večkrat najeli, kadar je bil naš pokvarjen! Lahko noč.« Ivo sta izginjala v vežo, je Angelika pogledala mene, jaz pa njo. To je bila druga hiba v najinem načrtu. Ura. Nekoč je bila ura. V njej so bila mala in velika kolesca, zobčasta in gladka, navadna in fina. Nihalo in verižica, vijaki in vijač-ki, z eno besedo, vse, kar mora biti v taki umetni stvarci kot je ura. Nekega dne je spregovorilo največje kolesce: >Kaj »te vi vsi brez mene, jaz sem največji med vami. Pomislite da ste vendar le pritlikavci.« Tu se pa oglasi utež ter prične zabavljati: »Kaj si ta neki domišljuje! Kakor da bi obseg določal uašo vrednost. Ne, ne, utež je glavna stvar. Mene poglejte, več tehtam kot vi vsi vkup.« Prekinil ga je v nadaljnji samohvali veliki kazalec: Kaj sem pa jaz? Kaj boste neki, iz navadne medenine ste, kakor kljuke pri vratih. Jaz sem pa iz brona, le poglejte me, kakor spomeniki katere je delala umentiška roka. Brez mene niste vsi vkup nič.« Zasmeja-lo se je pero: : Bahač! Kdo bi te le pogledal, kdo se ozre na te, ako bi ne bil jaz, ki te sučem okoli, tebe in vas vse. Brez moje moči bi bili vi vsi mrtvi, popolnoma mrtvi, razumete? Ne velikost, ne teža, ne bronasta obleka, pač pa moč je tista, ki je za vse merodaj-na.« »Je že res,« se oglasi veliko zobčasto kolo, 4cda kaj pomeni moč, ako ni pravilno izrabljena? Moji zobje pa So, ki to urejajo. Jaz sem vaš mojster, samo jaz. Zapomnite si to.c — Toda nič si niso zapomnili. Vedno več kolesc, verižic, vijakov iu drugih delov ure se je vmešavalo v prepir in vsak je hotel biti prvi in si domišljal, da je življenje, sreča in dobrobit drugih odvisna od njega 1er da se imajo njemu za vse zahvaliti. Le par najmanjših vijakov se ni drznilo vmešavati se v pogovor tako mogočnih. Le poslušali so in morali so se nagibati naprej, da so mogli vse slišati in videti. Pri tem se je ura îistnvtln Gospodarstvo Beg kapitala iz Slovenije. Kakor čitamo v pokrajinskih dopisih, so namerava ravnateljstvo mežiškega rudnika preseliti v Zagreb. Danes še ne vemo, Se odgovarja ta vest resnici, mogoče je, da gre tu le za ustanovitev Ifomercielne centrale v Zagrebu, o kateri smo tudi že poročali. Toda vest je značilna in preko- nje no moremo preiti z molkom. Lani, ko so se čuli glasovi o prenosu sedeža centrale Trboveljske v Belgrad, smo zavzeli proti tej nakani najod-ločnejSe stališče. Ze danes smo v položaju, da se nahaja sedež velikih podjetij, ki imajo tovarniške obrate edino v Sloveniji, v Zagrebu, n. pr. v tekstilni, lesni in kemični stroki, poleg tega, da ima velik del podjetij svoje prodajne centrale v Zagrebu. Da imajo neka podjetja svoje prodajne centrale v Zagrebu, je razumljivo, saj večino svojih produktov prodajajo bolj na jugu. Zagreb je tudi v resnici gospodarski centrum države, ki v marsikaterih ozirih presega Belgrad. Nikakor pa ne moremo odobravati, da se podjetja tako rekoč selijo iz Slovenije, kjer obstajajo le produkcijski obrati. Narodnogospodarska škoda je za Slovenijo izredno velika. Le pomislimo, kaj pomeni preselitev centrale velikih družb z desetinami, da stotinami uradnikov iz Slovenije. Vzrok za to tendenco leži v davčni preobremenitvi Slovenije. Ze večkrat smo to na-glašali v ra/pravah o davčnem vprašanju Slovenije. Na drugi strani je imela vsa davčna kakor splošnogospodarska politika (pomislimo na Savica) cilj, da se koncentrira gospodarsko življenje v notranjosti države; tega seveda ne bo nikdo v Beigradu priznal, toda posredni cilj je bil vedno ta, da se gospodarska sila periferije države prenese v centre in v notranjost. Tendenca, ki se pojavlja v gospodarskih krogih, je za narodno gospodarstvo Slovenije izredno škodljiva in z vsemi sredstvi je treba gledati na to, da izgine, kar je naloga bližnje gospodarske politike. Dolarji prihajalo v Evropo. Ze nekaj Saša sem je opazovati konstanten dvig lire. Za ta dvig narodni gospodarji niso našli razlogov samo v izboljšanju finančnega položaja Italije, ki se vidi v suficitu drž. gospodarstva in v zmanjšanju obtoka bankovcev, ampak tudi v realizaciji ameriških, deloma tudi angleških in švicarskih posojil. Teh posojil je nad 150 milijonov dolarjev in jih je vadila v prvi vrsti italijanska industrija. Obrestna mera za ta dolgoročna posojila se giblje okoli 7%. Istočasno se je ugotovilo, da tudi Jugoslavija dobiva ameriški kapital, ki se pa bo porabil v prvi vrsti za javna dela tako države kakor mest in bo služil tudi za hipotekama posojila. Kje je iskati vzrokov za to zanimanje Amerikancev za južno in vzhodno Evropo? Dosedaj je Amerika v prvi vrsti dajala posojila nemškemu trgu, ki pa ima že dovolj, Anglija ni toliko potrebovala, francoska posojila so na ameriških denarnih trgih nemogoča. Ameriški kapital pa mora najti krajev za plo-donosno naložbo. Zato se je obrnil tok tudi v druge potrebne države, med katerimi sta sedaj najvažnejši Italija in Jugoslavija. V začetku leta pa do sedaj je Italija najela posojil v brutoznesku 161 milijonov dolarjev, Jugoslavija pa jih je zaključila, kakor smo včeraj poročali za 46 milijonov dolarjev in nadaljnja posojila se bodo v kratkem efek-tuirala. S temi novimi posojili se bo naša plačilna bilanca začasno opomogla, vendar pa se bo v kratkem začelo plačevanje obresti, katero izgubo bomo pa z izboljšanjem notranjega gospodarstva samo s temi posojili lahko kompenzirali. Izostale tudi ne bodo dobre posledice za naše valute. Značilno je, da se je začel dotok ameriškega kapitala v našo državo ravno v dobi, ko sta bili v vladi NRS in SLS. Tu se vidi razlika med prejšnjo in tedanjo finančno politiko, ki je začela hoditi po novih za državo — pravilnih in koristnih potih. Kakor na vseh poljih je tudi tu finančna politika zadela pravo. Karteli in trusfi. Za mednarodno gospodarsko konferenco, ki se začne v Ženevi 4. maja, je Društvo narodov izdalo več publikacij o gospodarskih vprašanjih, ki so na dnevilem redu konference. Med njimi so tudi tri razprave o kartelih in trustih, katere v izvlečku v naslednjem prinašamo. Študija oxfordskega profesorja Mc Gregor pod naslovom »Mednarodni kartelic prav kratko razlaga cilj teh ter zapreke, na katere so pri razvoju naleteli. Memorandum Paula de Rousfera, profesorja na visoki šoli za politiko v Parizu >Kar-teli in tnistl ter njih razvoj< podaja kratko zgodovino, postanek, vzroke in razvoj le-teh. Nadalje pravi, da so mednarodni sporazumi večinoma sporazumni žo ustanovljenih nacionalnih grupacij Posledica teh sporazumov je zmanjševanje gibanja cen, stalnost pogojev kupcem, zniževanje produkcijskih stroškov in torej tudi prodajnih cen. Vse to se da doseči s svobodno, neprisiljeno gruparijo. Za te gospodarske pojave je potrebna nova zakonodaja, ki mora natančno ugotoviti svrho združenj, stalnost trga in dela ter nadalje zagotoviti publiciteto, ker le tako je mogoče preprečiti kvarne posledice trustov in kartelov. Najobsežnejša je razprava profesorja na lipski univerzi K. Wiedenfelda. Njegova definicija kartelov in trustov je: Karteli so združenja producentov v svrho kontrole trga in kartel prepušča pri tem svojim članom-producentom svobodo razvoja produkcije, tehnične organizacije in notranje uprave; na drugi strani so trusti združenja producentov v svrho varovanja svobode trga in v njih se vsak član več ali manj odpove svoji individualnosti v korist skupnega organa, katerega naloga je ugotoviti program dela in prodaje vsakega včlanjenega podjetja. (Definicije so glede »svobode trga« optimistične. Op. ured.) Število kartelov je sedaj v Nemčiji 1000 do 2000, katerih pomen je za nemško in svetovno gospodarstvo različen. Nemčija je tipična za kartelo. V Angliji pa igra veliko vlogo v industriji tudi veletrgovina, ki skrbi za prodajo produktov. Zato je v Angliji bolj malo kartelov, vendar pa je tendenca ustanavljanja tudi tam. Za Ameriko je tipična serijska produkcija najrazličnejših predmetov. Poleg tega v Ameriki ni družinske in trgovske tradicije, ki ovira uvedbo novih metod. Zato je v Uniji silno veliko trustov v obliki delniških družb (corporation). Vendar pa je tendenca ustanavljanja trustov slabša v onih panogah industrije, ki izdeluje n. pr. modne predmete, vendar pa je tudi tu opazovati fabrikacijo serije. V francoski industriji je značilno individualno delo in zato tudi kartelno gibanje ni preveč močno kljub nekaterim velikim formacijam. Vloga kartelov in trustov v gospodarskem življenju je vzdrževanje cen na enaki višini. Moderna tehnika je napravila industrijo dovzetno za gibanje na tržiščih. Produkcija mora biti stalna, vendar pa se mora ravnati po trgu. Vloga kartelov in trustov je v mednarodnem gospodarskem življenju velika, vendar pa njihov razvoj preprečujejo večje zapreke kakor pa razvoj nacionalnih združenj. Tu ne gre toliko za delitev dela kakor pa za izklju-čenje konkurence. Tendenca mednarodnih združenj je doseči čim višje cene s tem, da se regulira produkcija. Bilance. Celjska posojilnica, d. d., izkazuje za lelo 1926. Cisti dobiček v znesku 857.196 Din napram 289.763 v letu 1925., iz česar se deli 10% dividende na kapital 2,500.000 Din (za 1925 isto) Poleg tega se porabi za dotacijo posebne rezerve za dubiozne terjatve iz čistega dobitka 477.439 Din. Povišanje čistega dobička je pripisovati na eni strani povečanju donosa obresti, na drugi strani znižani postavki davkov. Bilančna vsota podjetja je narasla od 56.5 na 69.1 milij Din. — Združene papirnice Vcvčo, Goričanc in Medvode, d. (L Čisti dobiček za leto 1926. je 3,125.000 Din (le!a 1925. 3,055.000). Fnbrikncijski donos ie oslal skoro ne-izpremenjen (14.1 milij. Din). Ž a odpiise je porabilo podjetje veliko vsoto 4 milij. Din. (vse investi-cije znnšaio 17.5 milij. Din). Dvignila se je postavka dolžnikov (od 15.4 na 19 2 milij Din) in zalog (od 15.3 na 17.7 milij. Din) Znižanje izkazujo postavka upnikov (od 26 na 23.4 milij. Din) in bilančna vsota (od 59.7 na 57 5 milij. Din). Boj proti nevestnim trgovcem Producenti in veletrgovci s papirjem in papirnatim blagom so se dogovorili, da morajo vsi člani njih zveze prijaviti trgovce, ki no izpolnjujejo svojih, obvez v gotovem roku, zvezi trgovcev v Zagrebu, ki jih po eni javi članom. Člani potem skupno nastopajo proli taki mtvrdkam in jim praktično onemogočajo trgovanje s papirjem. Tej zvezi producentov in veletr-govcev pripada večina naših industrijcev iz Slovenije in več podjetij iz Avstrije. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke: Me-xida, medn. eksp. in imp. družbe z o. z.; roki: 29. aprila, 31. maja in 10. junija 192'/ Sonzalska mesta na devizni borzi v Ljubljani. Ljubljanska borza razpisuje 3 senzalska mesta za valutni in devizni oddelek. Kavcija znaša 75.000 Din. Ponudile je poslati do 10. maja borzi, ki daje podrobne informacije. Naša (lclegKatoličkl List« v svoji velikonočni (15.) številki: — Čuveni propovjednik, kojt nas je do sada obdario lijepim brojeni evojih govora poklanja nam u najnovije vrijeme dvanaostu zbirku lilurgičnih propovjedi. Ova knjiga dra Opeke zaslužuje posebnu pažnju, jer je u 36 govora prikazao cijelu crkvenu godinu i stavio nam pred oči ono, što mi često zaboravljamo da govorimo i zato mnoge svetkovine prolaze neopaženo, što želi Crkva, kada zapovijeda da ih slavimo. I)r. Opeka majstorskom beejedom in dubokim znanjem prikazuje nam veliko blago, što imademo u liturgiji I dokazuje ujedno, kako se sve to može veoma praktično aplicirati, da cijela stvar poslane veoma za-nimljiva. — Potem navede vsebino knjige in nadaljuje: — Ovo je kratki prikaz najnovije zbirke dra Opeke. Gradivo je birano, aktuelno, jer izvor iz kojega crpe, jest sv. liturgija, i ta> je uvjek aktu-elan. Ova nam knjiga dolazi u veoma zgodno doba. Ona nas tečajem cltave crkvenr godine upozorava na lijepo gradivo, o kojemu možemo govoriti, a na što možda nijesmo ni pomišljaii. Dr. Opeka je po-sve uspio i u načinu prikazivanjn I u odabiranju grade i u aplikaciji, 1 ujedno obog.Mio našu crkvenu književnost veoma potrebnim djetom. Svaki ka-toličkl svečenik i svjetovnjak neka mu so zato oPfîÇFÇT0 * -nT o =' 5 3 w ft W s> РГ o SO. P) C -I № O. B' o < S ■ o a Б" ê Z ■ X C 3 O O 3 QJ to o l/l OI 3 Ul BI o a" _ 2- 2J mmn g O nj B o — «— pr ►i M • B o m iiiiiiHH Hrastooe podnice paralelke mm 43, 53 in 63, kakor tudi neobrobljene v debelini mm 70, 90, 110 in 130 kupuje za celoletno dobavo in proti takojšnjemu plačilu, tvrdka ШО BRIKOUC, C EUE, Canhariena ulica St. 7. Ne samo ceno, temveč tudi kakODDSf izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. Knflgooeznlca K. T. D., Ertalnica In loornlca poslovnih knjig d Ljubljani, Kopitarjeva vllca Steu. 6/11. ■■■■'»■■■■»■■»^■■»ИМИШИИДШIMUII I»» TRA3NE KODRE (Dauernweilen) izvršuje pod osebnim vodstvom z največjo pazljivostjo in rutino ter dolgoletno prakso z »originalnim aparatom tovarn And. A. G. Ziirich«, s katerim se zamorejo predelati lasje V trajne kodre, torej višek, ki ga je tozadevna tehnika do danes sploh dosegla. ČESALNI SALON ZA DAME IN GOSPODE Štefan DobaJ MARIBOR. Gosposka ulica it 36. HLAPEC ožcnjen, brez otrok, išče službe h par konjem. — Naslov v upravi št. 3Î41. Trgovcem, podjetjem itd., ki nimajo lastnega pisarniškega osobja, urejuje in vodi knjigovodstvo prvovrsten strokovnjak! Pride tudi na deželo! Vprašanja pod: »Brez Personal a« štv. 2785 na upravo lista. STALNO SLUŽBO IŠČE mizar pri kakšnem višjem gospodu ali podjetju za hišnega mizarja. - Naslov v upravi lista pod št. 29S7. SKLADIŠČNIK želi premeniti službo. — Ponudbe upravi lista pod šifro »Poštenost« št. 3099. POSLI brezplačno! Zakonski par brez otrok, sprejme kjerkoli zaposlenost. Žena kot samostoj. ali opora gospodinji, pri kuhi, šivanju, pranju, pra-šičjereji, kakor tudi pri drugih opravilih. Mož je zmožen vseh gospodarsk. in kmet. del in živinoreje kakor tudi raznih popravil pri gospodarstvu. — Trezen in vesten z dobr. spričevali in lastnim pohištvom. Pogoj hrana in soba. Gre tudi kot oskrbnik, hišnik ali skladiščnik. Ponudbe na upravo pod: »Brezplačno« 3163. Samostojna kuharlca-gospodinja želi službe na večje posestvo na deželi. Nastopi takoj. Naslov se izve v upravi lista pod št. 3178. Trgovski pomočnik, pošten in zanesljiv, mešane stroke, išče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo lista pod številko 3175. £ ОШ 'nova '/7/a i У * 1 ШЕШЕШЕШ=111=111Е111Е11Ј=ШЕ111=111=1Н=Ш MAI I OGLASI Vsaka drobna vršilca î-SO Шп ali vsaka beseda 50 par. 'Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstie se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ш=111Е1?1ЕШ=11!Е111=Ш=Ш=Ш=1!1=Ш=1МЕШ Pekovski VAJENEC se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Poizv» se pri Valentinu BREŽAN, Cerklje pri Kranju. Iščemo agilne, zanesljive ZASTOPNIKE predvsem trgov, potnike, ki so dobro vpeljani, v ' svrho prodaje državnih ' srečk. - Resne ponudbe I pod šifro: »Siguren dohodek« 1402 na upravo. Zanesljiva ki dobro razume vrtna dela, se takoj sprejme. Lepo naturalno stanovanje in plača. Hišnica, katere mož je vrtnar, ima prednost. - Ponudbe pod navedbo dosedanj. službovanja, z zahtevki plače in rodbinskimi podatki je poslati na Poštni predal 113 v Ljubljani. 3147 SOBO (snažno in solnč-no), išCeta s 1. majem dve gospodični. Ponudbe na upravništvo »Slovcnca« pod: »Mirni« 3190. ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za prodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK — v Mariboru. 2726 4 Bob z vsemi pritlklinami (kopalnico, jedilno shrambo itd.) - v sredini mesta, no ISčn in dobro plačn ra mirno stranko (3 osebo) za takoj ali do 1. avgusta 1.1. Ponudbo pod >Koinfortablo stanovanje« na upravo lista. Ugodna prilika ! Naprodaj majhna STANOVANJSKA HIŠA pod pogojem, da se ista podere in celokupni matc-rijal odpelje. Poizve se na Laverci v Ogrinovi gostilni. 3181 NOVO OPRAVO za specerijsko trgovino prodam za nizko ceno. Naslov v upravi: št. 3168 Dobra"KOŠFlLNICA m nov VOZ (Tajselj) se poceni proda. Naslov v upravi pod štev. 3187. Lepo posestvo se proda po zelo nizki ceni, z opeko krita zidana hiša, gozd, 12 johov zemlje, vse na ravnem. Se pa tudi zamenja za manjše posestvo ali za samo hišo v kakem prometnem kraju. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Ugodna prilika«. 3207 SLADKA KRMA se proda. — REMEC, Zgornja Šiška štev. 92. Stanovanje sobo in kuhinjo v Spod. Šiški, zamenjam za enako v mestu ali izven. Naslov v upravi: št. 3161 BUKOVA DRVA suha, kupi Družba »ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8. 2919 HL00E Išče se DEKLE z dežele za pospravljanje sob k boljši družini v Ljubljani. — Dekleta, ki znajo nekoliko šivati, imajo prednost. Naslov v upravi pod štev. 3119. STANOVANJE išče ženska s triletno hčerko z souporabo kuhinje. Grem tudi kot sostanovalka k vdovi ali samski ženski; najraje v Ljubljani ali Novem mestu, tudi v okolico mesta. - Imam nekaj svoje oprave Dobro plačam in tudi pri delu rada pomagam. - Ponudbe in pogoje upravi »Slovenca« pod: »Dobra plača«. hrastove in smrekove kupuje parna žaga V.SCAGNETT1, Ljubljana Vsakovrstno ПШ kopate po najvišjih cenah erne, iuvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev PisaSni stroj dobre znamke, želim kupiti ali proti dobri odškodnini izposoditi. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod: »Pisalni stroj«. Nasa Ш DAMSKI PLAŠČI in ŠPORTNI KOSTUMI se izdelujejo najbolje in najceneje v modnem kro-jaštvu za dame in gospode Текатес & Meden, Poljanski nasip 8, poleg tovarne Reich. 3136 KOT DRUŽABNIK z garanc. do Din 150.000 bi rad deloval v trgov- j skem ali industrij, podjetju v Sloveniji. Event bi prevzel eno trgovino v najem. — Samo resn ponudbe na upravo pod: »Izkušen trgovec« 3150. ROKU ARHARJU Cenjenim našim odjemalcem in interesentom vljudno sporočamo, da smo poverili naše zastopstvo za Ljubljano in okoliš gospodu v St. Vidu Stev. 2 nad Ljubljano. kjer se nahaja tudi pisarna. Prosimo, izvolite se v Çotrebi obrniti z dopisnico na našega zastopnika, kateri as takoj poseti in predloži naše ugodne ponudbe. Zastopnik sprejema tudi stara ogledala v novi prvovrstni in priznano najboljši oblog po najnižji ceni. Zahtevajte ponudbe, KRISTAL In bruienSga^kfa' МЗПћОГ IS ŠČURKE, MIŠI in podgane uniči brez-konkurenčno sredstvo - Razpošilja: Zastopstvo »MARSTANA«, Ljubljana Lončarska steza. 3189 Svilena, voln. in bombaž. VATA; ODEJE izdelovanje in popravila. Rožna ulica št 19. Iščem šiviljo izurjeno, ki pride na dom in šiva tudi otroške ob-lekce. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3115. Izobraženo DEKLE sprejmem takoj čez dan k dvema otrokoma. Naslov v upravi pod: 3166. MLADENIČ trezen, atfilen, simpatičen m samostojen, išče službe kot pisarniška moč, manipulant, občin, tajnik ali trg. potnik. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Kjerkoli« 3204. "OBČINŠkrTAJNIK z drž. občinskim izpitom m 15 letno prakso, zmožen slov., srbohrv., nem. in italijan., išče primerno zaposlitev v obč. uradu Slovenije. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Občinski tajnik«. 3208 Vsiormr za kl>učav- cičarsko in mehanično stroko želi priti h krščan. mojstru v ak. Dečko je 14 let star, močan in je obiskoval 8-razredno osnov. šolo. — Ponudbe pod: »Vajenec« upravi lista pod Št. 3195. Čevljar. VAJENCA pošt. staršev, sprejmem. Prednost imajo taki, ki so se tega obrta že učili do enega leta in so z upravič. vzrokom prekinili učno dobo. Hrana in stanov, v hiši. M. Stražar, čevljar, Domžale St. 50. DVA VAJENCA se sprejmeta za mizarsko obrt. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 3206. Služba za organista in cerkvenika v Mavčičah se s tem razpisuje. Stanovanje prosto, zemljišča za eno kravo. Cerkvenik letno bero, or-ganist v denarju letnih 2000 Din. Nastop takoj. - Ponudbe na župni urad v Mavčičah, p. Smlednik. JAJCA za valenje od štajerskih in sulmdol-skih kokoši ter od velikih gosi, rac in puranov vedno pri Greinor, Maribor, Gosposka ul. 2. Francosko LUCERNO, belo KORUZO za sejanje, kakor druga semena za polje, dobite pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska c. 36 f»«spodarji, gospodinje! UU . Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite se r.a »Poselsko zvezo« - Ljubljana, Stari trg 2Ц. Za odgovor znamko I Trg. pomočnik dober prodajalec mešane stroke, in EN UČENEC, se sprejme. - Fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko. KUHARICA samostojna moč, katera upravlja tudi druga hišna dela, dobi stalno službo proti dobri plači. Samo pism. ponudbe na naslov, ki se izve v upravi »Slovcnca« pod štev. 3062. 20 GRANITNIH kamnosekov ! Sprejme se 20 delavcev, ki so verzirani v izdelovanju granitnih kock in v navadnem kamnoseškem delu. Dobro akordno plačilo. Reflektira se samo na dobre delavcc. Granifolom CEZLAK — Opiotaics, p. SI. Konjicah Iščem mali prostor za delavnico. Naslov v upravi lista pod št. 3202. Lep lokal za znižano najemnino ob Aleksandrovi cesti takoj odda POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI. Majhen lokal primer, za špecerijo ozir. delikateso iščem v sredini mesta. - Naslov pove uprava lista pod št. 311t. zdrav, prebran — nekaj vagonov, ima še za oddati »KMETIJSKA ZADRUGA« V PTUJU. Pisarn, inventar plahte za vozove, tehtnice in drugo prodaja vsak dan od 3 do 5 popoldne Žitni zavod - Ljubljana, Krekov trg št. 10/1. Pisarniška OPRAVA elegantna, dobro ohranj., se takoj proda. - Naslov v upr. lista pod št. 3142. Moderen čebelnjak in Žnlderšičevi panji naprodaj. Naslov: Mrkun, Homec, p. Radomlje. ^ova spalnica češnjeva, politirana, se proda. Na ogled je pri: R. BERLIČ, mizar, Št. Vid nad Ljubljano. STELAŽE in PULTI, stari, še dobro ohranjeni, za manufakturno in spe-cerijsko blago, naprodaj. Poizve se v trgovini Ivan Krošelj, Kette - Murnova cesta št. 15. 3113 Pisarniški LOKAL poleg justič. palače, z odkupom oprave, se takoj odda. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 3143. Trgovina z mešanim blagom se takoj odda na najpromet. točki na Vrhniki. - Poizve se pri P. ŠIMNIC na Vrhniki. 3137 LOKAL prikladen za vsakovrstno trgovino - se da takoj v najem, — Vprašati: »Pod mostom 8« ▼ Mariboru. Odda se več sob v П. nadstropju v Šelen-burgori uL oz. Aleksandrovi cesti, za poslovne prostore. Naslov v upravi liât» pod itev. 3162. »DELNICE« »Zadružne banke« prodam. Kdor se zanima naj piše na upravo »Slovenca« pod: »222—3132«. DAMSKOKOLO prodam. Poizve se: Kantina, Poljanska cesta 40. Dobro ohranjen, moški ŠIVALNI STROJ »Singer« se po nizki ceni proda. Vpraša se Wilso-nova nlica 23, vrata 1 v MARIBORU. 3154 Jedilnico, spalnico in kuhinj, opravo prodam. Delo prvovrstno, za kar se jamči. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št 3205. DAHLIE (Georgine) r najplemenitejših vrstah prodajamo, dokler traja zaloga: 5 korenin т treh vrstah, Din 30.—, 10 korenin r pet vrstah Din 50.— »VRT«, Džamonja ' in drug, Maribor. DRUŽABNIKA za razširjenje že obstoječe, velike, dobro idoče trgovine z manufakturo « « j 1 ze'° 'eP'm' lokali Smrekove hlode in brczPiaienii? «»anova. njen', na najlepšem in najprometnejšem kraju v večjem trgu, se išče. - Ponudbe pod »Kapital« št. 3188 na upravo lista. Kruino moko ln rženo moko vedno svežo, kupite zelo usodno pri Л.ТОШ, LJUBLJANA Re-djevo cesta 24. ANTON FUCHS, kleparstvo, Križevniška ulica St. 6 — Ljubljana. Izvrševanje lesnocement-nih streh, kritje z lep ljenim papirjem, napeljava strelovodov itd. Kleparska dela pri novih zgradbah kakor tudi vsa popravila solidno in najceneje. Proračuni! za takojšnjo dobavo, SE KUPI. - Ccnj. ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod: »Smrekovi hlodi St. 3089«. Boljše pohištvo kupim, popolnoma novo, spalnico, kuhinjo in ev. jedilnico po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod šifro: »Plačam takoj« St. 3108. Kostanjeva DRVA kupim vsako množino in plačam po najvišji ceni proti duplikatu ali akreditivu, — Ponudbe na: Poštni predal 21, Brežice Damski slamniki se sprejemajo v preoblikovanje po najnovejši fa-zoni. Prodajajo se novi od 50 Din naprej. — Tovarna slamnikov Alojzij ŠKRABAR — Domžale. PS8 tkgovinaB dežnikov LJUBiljANA ^OVAj-kt.^ " »Ih Cela ELEKTRARNA ali k tej spadajoči posa- ■ .. ■*• mezni predmeti: 2 dinamo АШбПКаП Z^UC po 8 HP, jermeni, žice, daljnovodi itd., sc radi opustitve proda v celoti ali pa posamezni deli na javni dražbi v ŽIČAH pri Konjicah 4. maja 1927 ob pol 10 dop. Podrobna pojasnila daje g. Slavko Brglcz, ravnatelj hotela »Evropa« v Celju ali odvetn. pisarna dr. Rakuna v Celju. 3049 gijnn novo, prodam ob IllvfU Dunajski cesti -pri Ljubljani, Stožice. Kapital 50.000 Din, ostalo po dogovoru pri F. JER-KO, Črnuče, pošta Ježica. Hiša z vrtom na Jezici pri Kralju zelo ugodno naprodaj. 3149 Družinska hiša z vrtom v mestu je naprodaj. MARIBOR (Ruška cesta št. 33). Maribor ! Več hiš, stavbišč, gostiln, kavarna, gostilna z mesarijo v večjem kraju — ugodno naprodaj. Naslov: »MARSTAN« - Maribor, Koroška c. 10, I. nadstr. NOVOGRADNJE MARIBOR: Zelo ceno zidanje, ugodni pogoji, načrti na razpolago, v kratkem zgrajena hiša, takoj uporabna. Vprašanju priložiti znamko. — »MOJMIR«, kreditna in stavbna zadruga, Maribor Koroška cesta 10—I. HišovLjubljani enonadstrop., prodam za 75.000 Din. Naslov pove uprava pod štev, 3182. HIŠA Z VRTOM, lepa, za vsako obrt, blizu Vodic, več A. Ž.-panjev in amerikanskl gramofon z več ploščami, zelo glasen. српл naprodaj, ™ I. ZUPAN, Bukovca št. 45, B. Vodice. Gor. 3177 »Atkins-Saws« — velika zaloga vseh velikosti Rudolf Deržaj LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA 1. ČTRMPILJE E ZimnSce modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku. Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). вттт!-" IH HHRmOHIJE uglaiujem, popravljam strokovno ln ceno! Tudi potujem: Naročajte po dopisnici za G. Jarâsek, Lfnbljana Wolfova ti lica 11 Premog, drva, kohs. oglje Ilirija, Kralja Petra trg 8. Tel. 2820. 3. stjepišiB Slselc prterofa balll« P»«ml>iir1ct, r,| «troue, In na petrabttl«. «e na ■laiblla Cen1 KI franko. Odliko»*» ■a p.rlikl razstav' Elektrotehnično podjetje Jože Markež JESENICF. 54, se priporoča za vsa v to stroko cnadaioča dela. Železnato vino iz lekarne dr. Б. Piccoli Ljubljana, Dunajska cesta 6 krepča malokrvne, nervozne oslabele, odraslo In troke. Naročila se toôno Izvršujejo, [H. FISCHER ши Sudnička ulica 3/11 dobavlja dvokolesa, dele za dvokolesa, pnenmati-ke, Šivalne stroje, gramofone,granofoneke plo Sče ter nogometne žoge po najnižji ceni. Mehaniki dobe popust. Zahtevajte veliki llustrovanl brezplačni katalog ter pošljite marko za Oin 3* za poštnino. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela. dobite po !JS|P- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 • Židovska 4. štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora V Mariboru je najugodnejši nakup: galanterije, drobnarije In pariumerije, vrvarskih ln pletarskih izdelkov — na drobno in na debelo pri DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica Stev. 26 Loterija »DOM UBOGIH«, Maribor. Prvi glavni dobitek lična družinska hiša. — Srečke po Din 50.— (tudi na obroke). 3158 Najboljša reklame so oglasi v „Slovencu" ! smimmo vam da si naročite PUCH-KOLO ki le najboljše! Dobi se po soBidni ceni in tudi na obroke ie pri tvrdki 1GN. VOSC, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulice štev. 7 AVTOMOBILI dobro ohranjeni — se ugodno prodajoi 1 CITROEN, 5 IIP, dvo- ali trisedežen, s kompl opremo. — 1 RENAULT, 12 IIP, luksuzna izdelava, odprt ali z komplet, zaprto karoserijo. — 1 TO-VORNI ARBENZ, za 5 ton tovora, polne gume, skoro nov. — 1 tovorni AUSTRO-FIAT, za 3—4 tone tovora. - Podrobnejše informacije na zahtevo Vprašanja ali ponudbe na PREDAL I, Ljubljana V Mineralno in blatno Kopališče DARUVAR radioaktivni topli izvirki 38 do 50° C Najuspešneje zdravljenje: ženskih bolezni, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti Celo leto otvorjeno! Ugodno letovišče! Zmerne cene! Ugodne železn. zveze' Izven glavne sezone znaten popusti Zahtevajte prospekte od Ravnateljstva kopaliSS^^ „SATUBNIA" največjo, nafhttrejša In najraz-koSnejSa motorno lodfa sveta 24.000 bruto registrirnih ton, 21 morskih milj) Рта voinfo v Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires iz Trsta 21. septembra t. L iz Neapla 23. septembra t L iz Marseille 24. septembra t. L Oceonsuo vožnja (rage 9 (devet) dni Pojasnila daje in naročila sprejema pisarna C0SULICII- LINIJA sinon mim Ljumiana, nihlošiceva cesta 13 Priporoča se JVIA.ST znamke J. P. lastni izdelek tvrdke Evalti Popovlč. Ljubljana Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. PREKAJENO MESO vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni. ZAHVALA. Povodopi nepričakovane smrti našega dobrega očeta, starega očeta Mihaela Blaja se tem potom zahvaljujemo vsem, ki »o ga spre mili k zadnjemu počitku. — Posebna zahvala preč duhovščini. — Še enkrat vsem in vsakemu posebej Bog plačajl Ljubljana—Zagorje ob S«tL ŽALUJOČI OSTALI. 99 ETOILE** Gp8,£fcai ^ naiboliša, dobi se u oseh de^kafzsmh In spscmi. tnoulnsh Ponudim po izredno nizkih cenah ratinirani špirit 95'/, lit. po Din 22,— rum posebno lini 40°/o lit- P° Din I. rafinado Уб°/, . . „ „ „ 22'25 slivovka Ia . . . . „ „ „11*50 rura Ia......„ „ „ 9*50 slivovka močna 40% » * « 13'— počenši od 50 lit. dalje, brez soda, ako se plača železn. prevoz in drž. trošarina. Albert Fischer, Zagreb, ViaSka ulica 125 od 22. do 26. aprila Ljubljana, Hotel „Slon"._ 5*ri vsakem obedu naj bodo na mizi testenine1 Stara tovarna nogavic in pietenîn priporoča svoje prvovrstne izdelke po znatno znižanih cenah. Sprejema se tudi bombaž In volna v pletenje. TRSIH L\ STROPE JOS. P. naročajte le pri : tvornfct LJUBLJANA, « бгздШћа tEliCQ katera edina izdeluje isto iz najboljšega materijala, močno pleteno s pobakreno žico. — Dobavlja vsako množino najceneje. azmatiiio. Cenj. občinstvu naznanjam, da tvrdka ANDRETTO še nadalje:'obstoja ter se za dosedanje zaupanje najlepše zahvaljujem in prosim, da mi cenj. odjemalci še nadalje ohranijo svojo nJclonjenost. Tvrdka bo tudi v bodoče pazila na to, da vse odjemalce točno in dobro postreže. Z odličnim spoštovanjem ^tffo Tovar. konserv, salam in klobas Andretto, Vič. Priporoča se DELIKATESNA TRGOVINA Maribor — Aleksandrova cesta 31 — v bližini glavnega kolodvora Velika izbira vedno svežega delikatesnega blaga 1er vedno svežega peciva od prvovrstne tvornice V. Bizjak in drug, Rogaška Slatina. Na drobno in debelo po originalnih tvorniških cenahl — Istotako se priporoča ZAJUTRKOVALNICA in VINARNA s pristnimi domačimi in dalmatinskimi vini ter prvovrstnim odprtim pivom iz Maribora. — Z odličnim spoštovanjem FRANC KURINČIČ - MARIBOR. Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajli-ranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov Šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Onlkl franko. TRIBUNA" F. D. L., tovarna dvokoles in otroš. vozičkov. Ljubljana. Kurlovska 4. Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji ti Šivilje, kroieie In tev-liarie ter ta vsak dom Preden ii nabav. itro<, ogle-te si to Izrednosl orl tvrdki L.BARAGA i.|»bljana Selenburgova ulice St 6/1. 3rezpia£en pouk 151. lami. Tnleton Htov 980 Popolnoma varno naloilte svoj denar v ï zajemni posofiinlcl ▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«« Hranilne vloge se obrestujejo naiugodneiše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Toaletna mila in parfumeriie znana kot Izvrstni Izdelki tvrdke It KIELHAUSER, GRAZ dobavljajo se slei ko pre]. Zastopstvo v Mariboru po M. Lence, Slomškov trg 14 Naročite takoj čevlje I Pišite takoj po cenik z več 1000slikami.:: Industrie čevljev in veletrgovina ШКН1, Celie su Narot. Cez Din 500 pošt. prosto Kar ne uga|* se zamenja tli vrne obvezo In glejte nove cene čevljev: BOKS mošUl amr. Din 159 (i!) o .POl Sini. 159 BÎKS . nitki , 149 BOKS nizki ženski. 149 SAKDAV.I 26—29 . 48 SANDALI 30-35 . 61 SANDALI 3S-41 . 82 SANDALI 42—45 Izredno ugoden nakup. Dne 27. aprila 1927 ob pol 10 jc pri okr. sodišču v Kamniku, soba št. javna dražba za obrt ali manjše podjetje zelo prikladnega poslopja z vrtom in večjo parcelo v Domžalah. Ugodni plačilni pogoji. Najmanjši pontidek 98.300 Din, varščina 18.495 Din. - Informacije pri dr. EMILU STARETU, odvetniku, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4. Liu&Hona, Kongresni trg ? Naivečfa zaloga Zensh Iti rotirn del nrl-padaioCtga matcrijaia In drobnarije. Predtlshanja. Velenje na roho !n stroj Pflsiranle Misfrirarste Enflanje A/ur>rai;jc Zunanja naročila se vestno In točno IzvrSé. USNJE IM PODPLAIE kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro in po brezkonkurenčnih conah samo pri Vaclav V OŠ i nek, Maribor, Koroška c. 13 Potrtim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem bi znancem žalostno vest, da nas je zapustil za vedno naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Ivan Anžiovar skladiščnik drž. žel. previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 24. aprila 1927 ob 4 popoldne iz drž, bolnicc na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. aprila 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Zahvala. Ob težki izgubi nepozabnega nam očeta in soproga, gospoda I. N. Potočnika kroj. mojstra in posestnika izrekamo tem potom najglobokejšo zahvalo vsem, ki so mu za časa bolezni lajšali trpljenje in ob smrti sočustvovali z nami, Posebno pa sc zahvaljujemo g. okrožn. zdravniku dr, J. Dereaniju za njegov požrtvovalni trud in prečastiti duhovščini za zadnja tolažila sv. vere. Nadalje iskrena zahvala za vse izraze sožalja in vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, tako zastopnikom polit, oblasti, Obrtnemu društvu, mestni godbi za ganljive žalostinke in vsem njegovim prijateljem in znancem. Kamnik , dne 21, aprila 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Sven Elvestad: 16 Mož, ki le oropal merto, »Gospod! Ker se vam in vašim ljudem še vedno ni posrečilo, da bi razkrili, kdo je tat, ki pleni mesto, se bodete morali privaditi tudi temu, da veljajo njegova dela sedaj tudi vam samim. Ker vam pa tat po drugi strani noče škodovati bolj, kolikor morete utrpeti, je pripravljen vrniti vain posamezne stvari, ki jih morda posebno cenite. Pripravljen je celo, vrniti vam vso opremo, pod primernimi pogoji seveda. Ako bi se morda hoteli v tej zadevi osebno pogovoriti, sporočam, da najdete tatu v hotelu Continental, v sobi št. 14, v petek 29. ob tretji uri popoldne. Vedeti je pa treba, da bi večje število navzočih policijskih uradnikov reč motilo. Ako bi razen vas in enega prijatelja prišel še kdo na sestanek, se tat ne bo prikazal. V globoki uclanosti Mož iz vile Rosenhain.« Ko je bil Asbjorn Krag zelo pazljivo prebral to čudno pismo, je segel po papir, ld ga je dobil v družbi pri Birgerju. Primeril je obe pismi in zaključil, da sta pisani na popolnoma enakem papirju ter z isto pisavo in barvo. O tem se ni dalo več dvomiti. Tat, ki je bil poslal pismo Kragu, je isti, ki je prilepil drzno pismo v omaro. »Sedaj nama pa povejte, kako se je tatvina dogodila,« je rekel Krag, obrnjen proti vratarju, ki je bil ves začuden opazoval poskuse z zadirači. »Kdaj so prišli po stvari?« > V če raj,« se je glasil odgovor. »Kolikokrat so peljali?« »Trikrat. Prvič ob sedmih zjutraj in zadnjikrat ob poldveh popoldne. Bil je vedno isti voz.« »Ali je bil od pravniški?« »Ne, ni imel nobenega naslova podjetja. Gotovo je bil zaseben voz.« „ Načelnik je prikimal. »Poizvedoval sem že pri odpravnikih,« je rekel. »Toda o tej selitvi, edini svoje vrste, ne ve nobeden ničesar.« — »Ali niste morda prav nič sumili, da nj nekaj v redu?« »Ne, nisem. Dogodilo se je že večkrat, da me gospod odvetnik ni obvestil, ako se je kdo izselil. Zato se mi tudi ni zdele nič čudnega Razentega je bil navzoč tudi stražnik.« »Stražnik?« se je začudil Krag. Načelnik se je nasmehnil; poznal je že zgodbo in očitno ga je veselilo, da se je detektiv tako čudil. »Da,« je nadaljeval vratar, ::pri selivcih je bil stražnik v službeni obleki in je pazil, da je šlo vse v redu. Bil je stražnik s številko 44. Govoril sem večkrat z njim. Policijski načelnik da ga je poslal, jo rekel, ker sam ne utegne priti.« »Pa ni povedal, zakaj bi jaz ne utegnil?« »Povedal. Tako mimogrede. Policijski načelnik da hoče prav sedaj ujeti nekaj nesramnih predrzne-žev, ki so si vbili v glavo, da bodo oropali ves mesto — zato sedaj ne utegne misliti na lastne zadeve, jo rekel. In reči ne morem, da se bi mi to ne zdelo verjetno.« »Brez dvoma. Koliko je bilo selivcev?« »Razen stražnika, še štirje. Veliki, močni ljudje od dvajset do trideset let. Prav zares, še nikdar nisem bil videl tako urnih selivcev. Pohištvo jim je kar izginjalo izpod rok.« »Tako?« je pripomnil načelnik. »Da, klavir so postavili po robu in ga v hipu potisnili skozi vrata. Odbili so mu samo neko noeo, in še to ne celo, tako da se bo dala spet prav lahko s klejem pritrditi, dmgega nič, Bog obvaruj!« Načelnik se je vznemiril. »In golovo se je pokvaril tudi lošč?« je vprašal. »Seveda,« je rekel mož. »Saj so potisnili klavir skozi vrata, razumete! Toda mislim, da kaj važnega ni počilo v njem, kakšna struna menim, četudi je močno brnelo in ječalo, ko so ga vrgli na voz.« »Toda, kaj je rekel stražnik, ko je videl, kaj delajo?« »Bil je zelo resen, toda rekel ni ničesar posebnega, ne. Menil je samo, da se mora pri selitvah vzeti marsikaj v kup. Res, res, šlo je prav dobro. Samo z velikim zrcalom ne.« »In kaj se je zgodilo z njim?« je poizvedoval načelnik resno. »O, ubili so ga, zares, moram priznati.« Načelnik si je obrisal pot s čela: »In še kaj?« »Ne da bi vedel. Toda stropne svetilke in veliki lestenec, ne tega nisem videl, kaj se je zgodilo z njimi. Takrat nisem bil poleg.« »Preveč tolažilno ni, kar mi pripovedujete.« Med tem pogovorom je stal Asbjorn Krag ob slra-ni in skrbno ogledoval zadiračo. Začel je z njih luščiti in pihati strjeno, krhko tvarino. Zadovoljno je prikimal. Že na prvem zadiraču je razločno zapazil črtice prstnega odtisa. Iztrgal je iz svojega zapisnika list, napravil zavojček, del skrbno zadirače vanj in vtaknil vse skupaj obenem s pismi v suknjo. Nato je poprosil vratarja, naj mu popiše seiivce, in ker je vratar očividno imel dober spomin, je dobil kmalu potrebna pojasnila. »In kaj naj storiva sedaj?« je vprašal načelnik. »Sprejeti morava povabilo,« je odvrnil Krag. »Kaj? Mar res mislite, da bova dobila tatu v hotelu Continental?« »Da, pod gotovimi pogoji.r »Katerimi?« ШЕШЕ " m ç-> na ft o Л — Г1 ' ^ * o и D — P" S S tt O o C "I 2 0 ° ? O 10 P- 3 I * g K » « « 5 Z * ° ™ o < D- - » 2 ч o. S. 5 ar a a 2 ry> s; o TJ « « Z (rt t- i* 2 t> _ a r a. u* f.Z a n n, o o 9 » u o O < tr » 1-Г- _ w Г K" O .. M £■2. O H » • - o s ° I < ? M 2 3- ^ S. N Ul p «Î _ 3 00 L 5 S- P O3 B "O _ ■ o 73 S X [j TO, —• TO» O š-3- C. a i?*" P 3 < Jo» <* o S 3 a o> sl il Ç. a 0 £ B' 2 ■ I I o A P «c S H s P .3 3 111=111= [etri papir (karbon papir) indigo papir, barone trahovc, lyd Baraaa. Liubliana baroo za Sfampilfke, dobite vedno in najceneje pri M > ■»-"■I-"«' Šelenburgova ul. 6Д Telefon štev. 980 —— V vseli večjih mestih države išče prvorazredna in tvrdka preizkušene, marljive in Pismene ponudbe na naslov: dobro uvedena zaupanja vredne Poštanski pretinac 3so, Zagreb I. Najboljši šivalni in pletilni stroj Je edino le CRITZNER In ADLER ta dom, obrt In Industrijo v твећ opremah. Istotam švicarski pletilni »troj D&98CSD Ponk v verenJn breïplaBen. VeMetna garancija. Mzke cone tudi na obroke. Josip PeJežirt«, LJUBLJANA norêsalpom! Cenejše kot pri RAZPRODAJAH se dobi usakoorstno manufakturno blago samo pri J. TRPII4, MARIBOR, Olaoni trg šteo. 17. Foslužuste se lepo pregledno črtanih SrsovskSh SsftISg v 9olidni in trpežni vezavi, katere izdeluje najceneje: П. JANEŽIC. LJUBLJANA Florjanska ul. 14 knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Mreže Mreže iz žice, iz kovanega železa za VRTNE OGRAJE, za KANALE, za OBUVALNA STRGALA vseh velikosti, razne železne konstrukcije izdeluje v svoji novo urejeni delavnici JAKOB MALENŠEK lelezo-konstrukcijska delavnica, BOH. BISTRICA Ш\ 09LEKA bode izgledala zopet kakor nOVâ, ako jo pustite Kemiîno Čistili v fO¥£jrnt 10$. MICH LJUBLJANA Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica; Šelenburgova ul. 3. PllSlranle v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Dorvanle Obleh v različnih barvah ■ BBDIIIIIIIHBSIIIBBIIBBIRII vsake vrste, sprejema v delo in popravilo po konkurenčnih cenah. — m^hzniina Izdelooalnlca preSiHli odej i. ттж ђ ra, Ljubljana, Iflskihona ulica ii. 5. ивзаа&ваииЕшшиашиивнанк» Varstvena znamka! „ERIINA žeblji za podkve so iz najboljšega železa. Po svoji dovršeni izdelavi nadkriljujejo vse ostale znamke žebljev za podkovanje. Kupujte samo „KRUNA" žeblje za podkve. Mustad jusoslavenska tvcrnica tavala tc željezne i čelične robe d. d. KARLOVAC Poj« (j m 'ЈШ za 'O V® C««1 ^ojpoJe kîctutr Pertfo kravate Modne Pofr«(?/ane P(e(enme I «V O ss M«jW tr< \m ï Biifiii od 30. aprila do 9. maja 1927 ki ca priredi Tigovilts In obrtna zbornice v Budimpešti 80 '/o popust pri volnjl « Budimpešto In nazi), tako м Jugotl. Kakor tudi na madj parobr, In ieleznlikih progah Prestop meje z Izkazom s sejm. legitim brez (Izuma. Madj. vizum se more dobiti naknadno za polovlt. ceno i Budlmueitl. Potreben le samo zakoniti potni list SHS, ki velja tudi za Madjarsko. Prehod me|e brez «Izuma ln SOV, i pop. »oinje |e doieljen samo lastn. sejm. legitim. - Cena sejm. legitimacij; I Din 40'-. - Pojasnila dajajo in Udajajo sejemske legitimacije: j V Beogradu : Jnposlov. eentr. kastni zastopnik Dr. Oejm SzilaRy, Mailžarakl trjcovafki Opnnomo ćenili v Beogradu, palača Akademije. V UUBi ANI: Pisarna „Putnika". vIZVRSUJE TOČNO ENOBARVNE 4IN VEČBARVNE FOTOTIPIJE^ 4AUTOTI P1 JE ♦ SCOMBI HRANE JCLIfEJE ZA NAVADEN/ 4IN NAJFINEJŠI PAPIR \KLISEJE PO RlfBAH »ERORUIH IN Ш-4SCAH*ROICOPIf IH FOTOGRAFIJAH RAZGLED-DALJE vRElCLAM»/ AVINJETi/ LI KE/jb v* /жта rabi za celoletno dobavo Ernesî Marine - Celje Zrinjskega ulica 4 i »Spectrum" d. d. Ini tcopîsfe, Dubsky in Krstić tvornica cgledal Iti brušenega stekla IjubJlona Vil Medvedova ulica 38, telefon 343 ф Zagreb. Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. i Zrcalno steklo, porlolno sleklo, mašinsko J steklo 5—6 mm, oglednla, brušena v vseh Î velikostih in oblikah, kakor tudi brušene ! t Pozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje t ♦ v med. Fins, navadna ogledala. J Najboljši in najekonomičnejši sestoječa iz 1 polnojarmenika, i venecijanke in krožne žage z lastnim industrijskim tirom se odda takoj za več let v nafem oziroma proda. Pomudbe je poslati do 15. maja t. 1. na „KMIM*5 lesna industrijska družba, Preserje nad LJubljano. iz znanih čeških tvornic ■V Skodovih Zavodov v Plz^ju se nahajajo v velikosti 1/4 KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M. fl. Šiebi, Ljubljana Šelenburgova 7____Telefon 2966 Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh cenali IVAN KRA VOS - MARIBOR. Specialni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski dclavnici na Slomškovem trgu Stev. 6. Zadružna fjospt^clarslca banka d d. Brzoiav. naslov : Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon št 2057.2470 ln gw " Račun poštno ček. urada St. 11.945 ' Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenlk. Ekspozitura- Bled Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, v!o0e nad Din 250,000.000 - 1 « u ••„ nrg°iV,8ki krediti' e,k0mpt meniC' l0mbard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vloŽne knjižic«. Direktne zveze z vsemi evetovnirai bankami. K m Izvržuje v.e bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. - Prodaja srečk Državne razredne loterije. 7.а Jugoslovansko tiskarno v Liubli&ni: Karol ùsc. Izdaiateli: dr. Fr. Knlovee^ Uredniki Franc Teraeflav.