LJUBEZENSKI FOTOGRAFSKI MOTIVI NA RAZGLEDNICAH
Razglednice s 'kičastimi' ljubezenskimi motivi kot predmet znanstvenega in muzeološkega proučevanja
ALEŠ GAČNIK
Nemara se bo komu zazdelo paradoksalno, da se v omenjenem biltenu piše tudi o sporočilnosti fotografije skozi razglednice in povrhu še "kičaste". In kje je lahko tovrstna (re)produkcija bolj inovativna in po svoje kreativna, kot na področju ljubezni in erotike?! "Kičaste" ljubezenske razglednice v redu, toda zakaj v muzejih?
V	sodobnem, razvitem In civiliziranem svetu muzeji niso le varuhi materialne civilizacije človeštva, spomini na človeštvo, temveč tudi centri za socialno in kulturno akcijo, centri neformalnega izobraževanja, skratka, generatorji kulture v najširšem pomenu besede. Nekdanja usmerjenost muzejev prehaja od elitizma k najširši publiki. Vrata sodobnih muzejev so na stežaj odprta vsem etničnim skupinam, socialnim slojem, različnim generacijam, tako "normalnim" kot hen-dikepiranim. Redefiniranje muzejev pripelje tudi do tega, da predmet muzejskih razstav niso le kuriozitete visoke umetniške in estetske vrednosti, temveč tudi vsa tista produkcija oz. tisti del zgodovine, ki ga vse do sedaj nismo raziskovali oz. smo ga vede ali nevede spregledali. Poslanstvo muzejev ni le v tem, da zanamcem ali nam samim razlagajo zgodovino ali sedanjost le v superlativih in skozi največje dosežke nekega naroda, temveč tudi, da nas opozarjajo na navidez nepomembne in obrobne teme iz našega vsakdanjega načina življenja. Muzeji so neke vrste ogledala družbe, ki pomagajo ljudem razmišljati o njih samih ter jim poskušajo najti odgovore na najbolj fundamentalna vprašanja človeštva.
V	Pokrajinskem muzeju Ptuj želimo v letu 1994 realizirati velik muzejski projekt "Črna luknja, beli klin" (Erotika na Štajerskem). V ta namen smo v letu 1990 ustanovili in formirali "Interdisciplinarno sex delavnico", sestavljeno iz skupine strokovnjakov različnih znanstvenih disciplin, ki se na specifične načine ukvarjajo s tematiko ljubezni, erotike itn. Ker bo projekt izhajal tudi iz analize te tematike v slovenskem filmu, gledaliških projektih, slikarskih in kiparskih upodobitev, raziskave umetniške fotografije in opusa poklicnih ter amaterskih fotografov, se mi je zdela analiza razgledničarstva nuja ter hkrati velika draž. Le-ta se bo dotikala tako analize kvalitetnih veliko in maloserijskih umetniških izdelkov, kot tudi tiste cenene, t. i. "banalne" in"kičaste" produkcije.
Razglednice z ljubezensko In erotično motiviko lahko delimo kronološko, po fotografski ali risani motiviki, po tehniki Izdelave itn. V tem prispevku se omejujem le na "kičaste" razglednice od petdesetih let tega stoletja naprej pa vse do danes, ki imajo za svojo osnovo fotografijo.
Tovrstna produkcija je bila v Slovenijo "uvožena" iz južnejših republik nekdanje Jugoslavije, kar ne omaje pomena tovrstnega raziskovanja v današnjem času in na
62
PTT poljub...
našem prostoru. V obdobju nerazvite telekomunikacijske infrastrukture po drugi svetovni vojni je bila korespondenca skoraj edini možni način komuniciranja med ■judmi na daljavo. Največji razmah tovrstne produkcije sega v obdobje šestdesetih let tega stoletja in je najtesneje povezan s služenjem vojaškega roka. Biti vojak, ki služi domovini, je bilo ena od najpomembnejših opravil takratne mlade YU 9eneracije. Čas prestajanja vojaščine pomeni za večino mladih fantov prvo daljše slovo od staršev, žene ali dekleta, prijateljev itn. Za večino pismenih predstavlja "čas služenja" obdobje najdinamičnejše korespondence v življenju. Le-ta je najin-te2ivnejša med vojaki in dekleti.
Ljubezenski fotografski motivi in kvaliteta te produkcije odgovarja takratnemu Povprečnemu okusu in mentaliteti mladega vojaka JLA. Ker je ta neizčrpen opus IZfazito jugoslovansko usmerjen, težko govorimo o specifično slovenskih posebnostih. Le-te bi morda našli v primerjalnih raziskavah med nekdanjimi YU republikami in narodi, ob primerjavi slovenske mentalttete in okusa z "jugos-"ovanskim", o vplivu tovrstne industrije kiča na domačo produkcijo ipd.
Razglednice, kot vir in predmet znanstvenega raziskovanja, me zanimajo predvsem p0 vsebinski/tematski plati in ne po tehnični oz. tehnološki. Analiza
63
fenomena "kič" ljubezenskega razgled ničarstva poteka na več nivojih: Dpotom analize scenografije inambientov (studio - "narava") za starejšo tovrstno produkcijo je značilno, da je skoraj izključno narejena v naravnem okolju, v "romantičnih" ambientih, kot npr.: pred okrasnimi grmi, pod cvetočimi drevesi, med nasadi rož, na travnikih in žitnih poljih, ob jezerih, potokih, obalah rek in morij, pred kulturnimi spomeniki, "dobrimi" avtomobili in motorji itn.); -analize svetlobe, ki jo v grobem lahko delimo na naravno, umetno, mešano in umetno dodano (romantičnost in erotičnost atmosfere se želi doseči s svetlobo sončnega zahoda,sijem sveč, umetno dodanimi mavricami ipd.); -analize ljubezenskih in erotičnih razmerij med moškim in žensko, ki delujejo zaigrano emocionalno oz. gre za "golo" poziranje brez vsakršnih emocionalnih vibracij. V grobem lahko razločimo med modeloma pet načinov razmerij: fotografiranca med seboj ne komunicirata niti fizično in niti s pogledom (moški In ženska sta v funkciji emocionalno očiščenega objekta kot predmeta fotografovega interesa), potem držanje za roke, objemi/fatalni" pogledi, poljubi oz. priprava na poljub.
Kljub številnim definicijam kiča, se distanciram od estetskega vrednotenja kot enega izmed možnih kriterijev, ki je nemara še najmanj zanesljiv, zato tovrstno produkcijo kot predmet družboslovnega in muzeološkega raziskovanja obravnavam predvsem skozi pragmatsko analizo ikonografije ter skozi analizo fenomena "kič" - razgled ničarstva z ljubezensko tematiko. Skratka, fotografija sama po sebi ne more biti "kičasta", šele uporaba (aplikacija) fotografije, v našem primeru za razglednico, naredi iz fotografije "kičast" izdelek.
Poleg vsebinske analize me zanima tudi distribucijska mreža. Še danes lahko najdemo tovrstne razglednice v precej velikem številu zlasti v krajih, ki so bili centri vojaščine.Največ takšnih razglednic na enem mestu sem naše! v Slovenski Bistrici. V večjih slovenskih mestih (Ljubljana, Maribor,Celje...) na takšne razglednice naletimo le v manjših trafikah in še to čedalje težje.
Ob analizi razglednic se lahko konfrontiramo z modnimi trendi in image-i v nekdanji YÜ, z vplivi mode, televizije in sex simbolov na razvoj "kičastih" razglednic z ljubezenskimi in erotičnimi motivi ipd.
Predmet raziskovanja so ob prodajalcih tudi kupci teh razglednic. Preko analize nakupa razglednic poskušam identificirati oz. okarakterizirati kupca. Kakšni ljudje, s kakšnim svetovnim nazorom jih kupujejo in zakaj? V nekaterih primerih se lahko soočimo z razglednicami, ki jih "odlikuje"izredno slab fotografski kader in zanič tisk, nemogoča scenografija, neumna poza fotografirancev, po najbolj tolerantnih kriterijih lepega in erotičnega - grdi modeli.Skratka, to so izredno dilentantsko narejene razglednice brez najmanjše domišljije in ideje, razglednice ob katerih ti zastane dih, ko ne moreš verjeti, kako lahko ravno takšna razglednica postane tržno blago in medij. Za koga? Ob takih primerih, ki so sicer redki, sem postavljen ob zid, ne samo jaz, temveč nasploh družboslovna znanost. Znanost v takih primerih enostavno odpove oz. si z njo ne moreš nič več pomagati. Morda bi lahko našel tovrstne odgovore v mejnih znanostih, okultizmu ipd.
64
Razglednic z ljubezenskimi motivi niso kupovali le vojaki,čeprav so bili ravno oni največji potrošniki teh dobrin, temveč tudi civilno prebivalstvo. Za raziskovalce je še posebej zanimivo, da so se zaloge teh "kičastih" razglednic v nekaterih trafikah po Sloveniji ohranile vse do danes. Temu je po eni strani najverjetneje botrovala nekdaj izredno velika produkcija z velikimi zalogami ter po drugi strani presenetljivo pomanjkanje novih podobnih razglednic.
V devetdesetih letih zasledimo serijo "sodobnih" slovenskih razglednic z ljubezensko ikonografijo, ki se od nekdanjih razlikujejo le po boljšem tisku in grafičnih kulisah s srčki ali zvezdicami, barvnim robom okoli fotografije ...
Predvsem v zadnjih letih smo lahko priča veliki "piratski" produkciji razglednic, katerih osnova |e umetniška In dokumentarna fotografija. Fotografski objektivi najpogosteje beležijo fatalne poglede med moškim in žensko, strastne poljube ali Priprave na poljub, pogosto pa je v središču fotografovega interesa svet otrok, ki posnemati odrasle. Predmet teh razglednic postajajo tudi atributi ljubezni, erotike, ženskosti (žensko oprsje zamenjajo velike melone ipd.).
Kljub vsemu ostaja pomislek, zakaj je slovenska založniška in samozaložniška Produkcija ravno na področju kvalitetnih ljubezenskih in eroličnih razglednic tako skromna in to ob dejstvu, da imamo veliko število kvalitetnih fotografov, ki se ukvarjajo s tovrstno tematiko, llustrativnost primera nam lahko potrjuje domnevo, da je razgledniČarstvo z ljubezenskimi /erotičnimi fotografskimi motivi predmet niarginalne kulture in ekonomije.
Tudi takšna, na videz zelo banalna tematika, je lahko izredno dober vir in predmet Znanstvenega raziskovanja. Tovrstna produkcija na slovenskem trgu rapidno pojenjuje in naš desetletja zvest marginalni sopotnik ("kičasta" razglednica z ljubezensko motiviko) postaja rariteta, ki izginja tudi iz naše zavesti. Zato morajo Muzeji kot institucije, ki se ukvarjajo z varovanjem in promocijo naše kulture, Poskrbeti, da vsa ta dediščina, kakršna koli že je, ne potone popolnoma v pozabo.
KUSTOS V KS
TANJA ROŽENBERGAR
besedi kustos ali kustodinja si preprost krajan po vsej verjetnosti predstavlja VSe Pr©j kaj drugega (npr. dinozavra ali kakšno drugo podobno pošast), kakor pa 2avzetega varuha kulturne dediščine.
"Tako varuh kulturne dediščine opazuje svet okoli sebe in v manjši vasi opazi staro, eseno oglasno tablo iz povojnega obdobja, z izrezanim znakom Triglava, petok-rako zvezdo in oznako OF na vrhu. Takšna tabla je danes na terenu zelo redka in
65