. ^ „a d». .obst, ^delj in prsisikof. «d ** —* SaDd.7» Holi(Uy*- PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredntlki in uprsvntftkl proetorlt 2057 South Lewndsls Ave. Office of Publications 2067 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4004 Cana Usta ja 90.00 matter January 1«. ims, al «Se poat-offtoa OUaaaa. llliaoáa. ««fer Ü» Act of Con«raaa ot Merah ». 1ST«. chicago. ill., ih>nl>eukk. 10. julija (july 10), 103« Subscription »6.00 Yearly ftTKV.—NUMBER 132 Acceptance for mailing »t special rata of posts*® provided for to sastloo 1108, Act of Oat, t, 1017, authorised on Jaas 14. 101H aponske demonstracije proti eliki Britaniji v Tokiju Angleška bojna ladja poškodovana v letal-ikem napadu na Cungking. Japonska vlada naložila nove davke in opozorila narod, da io nadaljnje žrtve potrebne za financiranje vojne t Kitajsko. Konflik t na poročila o rezultatu bitk med Rusi in Japonci ob meji Zunanje Mongolije. ^General Kaiiek poziva velesile, naj odredijo ekonomske sankcije proti Japonski ^ g jul. __ Polkovnik Mo-; gimizu, direktor vojaške-¡informacijskega urada, je v ¡m govoru udrihal po Veli-riUniji in jo obdolžil, da je odgovorna za podaljšanje jikega odpora proti Japon-Dalje je rekel, da Japon-niso nikdar prej tako solili Angležev kakor jih se- niiu je govoril po velikih stracijah proti Veliki liji, ki so se vršile pred opjem angleškega poslani-iv Tokiju. Demonstracij se eležilo več tisoč ljudi. _king, Kitajska, 8. jul. — e, ki so jih vrgli japonski ci v novem napadu na to kjer je sedež kitajske e, so poškodovale angleško rko Falcon. Tri bombe v bližini ameriške top-»Tatuila, toda povzročile nobene škode. Nekaj je treščilo na tla v bližini ence ameriškega poslanika r,John8ona in kanadske mike postaje, kjer se je na-grupa tujcev. Angleško svarilo razkačilo nacije Kritika Hitlerjeve zunanje politike Berlin, 8. jul. — Angleška kampanja, ki je bila podvzeta namenom, da uveri Nemce, da Hitlerjeva zunanja politika potiska deželo v katastrofo, je razkačila nacije. Ti so takoj obdolžili Veliko Britanijo vmešavanja v notranje zadeve Nemčije in da hoče zmanjšati Hitlerjev ugled v očeh nemškega ljudstva. Kampanja se je pričela, ko je Stephen King-Hall, angleški časnikar, poslal pisma več Nem cem z obsodbo Hitlerjeve zunanje politike in napovedjo, da bo Nemčija poražena, če se bo zapletla v vojno. Ta pisma in pa poslanica angleških rudarjev, oddana po radiu nemškim rudarjem, sta izzvafli proteste v nacljskih krogih. Poslanica po- 8. jul. — Kako dolga ¿iva mernike rudarje, '-'naj ! trajala nenapovedana voj Kitajsko, ki se je pričela I dvema letoma, nihče ne ve, i japonska vlada je zdaj po-apelirala na narod, naj ¡pripravljen na nadaljnje in Vie žrtve. Uradna izjava, rtjena ob obletnici nena-ane vojne, pravi, da je Kitajka armada dva mi-mož ob izbruhu sovraž-Ta sila je bila znižana iilijon mož, ko je japonska da okupirala Hamkov, io mesto Kitajske, v zad-mesecih pa je bila zvišana ddrug milijon mož. fojaiki veščaki trdijo, da »ka armada ni več oprem-ï modernim orožjem. Nje-nlfka sila je bila reduciralo» dvesto bojnih letal. Jalti letalci in bojna mornari-uničili čez 2000 kitajskih L letal, odkar traja vojna.* padaljnje omejitve na račun R"k,'ifa ljudstva in novi bili naiH)vedani. Fini minister poroča, da je uvozila za $10,000,000 nego izvozila tega leta. m*r Kičiro Hiranuma omalovažuje kon-* Kusi na ozemlju ob reki rVn i«*ru Bor, kjer je me-Mandžurijo in Zunanjo Dejal je, da dvomi, Rusija voditi voj-I« Joponiko. "Japonska mort' VHsko Hilo, ki ovira l,r'»Kram ustanovitve no-rwl" v Vzhodni Aziji," je . "Nobenega vzro- I ' i» homstije v tujih kon-t™ na Kitajcem, ¿e bi vla-r" "'"x-Mj ostale nevtralne I ''v,ral* miliUristič- p ' « > .i , . " v prv borijo proti nacijski agresiji interesu osvoboditve svoje lastne dežele/' Dunajska izdaja Hitlerjevega lista Voelkischer Beobachter je objavila odlomke King-Hallove-ga pisma, "da miru ne bo, dokler bodo diktirali zunanjo politiko ljudje kot so zunanji minister Ribbentrop, minister propagande Goebbels in Heinrich Himmler, načelnik nemške policije. Po drugi vojni, v kateri bo Nemčija strahovito tepena, bodo zmagovalci diktirali še bolj drastične pogoje nego jih je vsebovala versajaka pogodba." London, 8. jul. — Stephen King-Hall je priznal, da je poslal več pisem Nemcem, v katerih jih je opozoril, da nacijska zunanja politika vodi v katastrofo. To je storil kot privatna oseba, ne po naročilu angleških vladnih krogov, v upanju, da bodo Nemci nastopili proti voditeljem, ki potiskajo deželo v vojno. Borah proti preklicu embarga Diktature in demokracije trgajo pogodbe Waahington, D. C„ 8. jul. — Vse kaže, da bo Rooseveltov načrt glede revizije nevtralnost-nega zakona poražen v senatu. Voditelji opozicije so imeli sinoči sejo in potem naznanili, da imajo na svoji strani najmanj 42 senatorjev, ki so obljubili, da bodo odločno podpirali borbo proti preklicu ali modifika ciji provizije v nevtralnostnem zakonu, ki prepoveduje proda janje in pošiljanje orožja ter drugega bojnega materiala v vojno zapletenim državam. Waahington, D. C„ 8. jul. — Senator William E/ Borah se jo v svojem govoru izrekel proti preklicu embarga in opozoril senat na odmev v Evropi, ki je prišel, ko je nižja kongresna Zbornica odglasovala, da provizija v nevtralnostnem zakonu glede embarga ostane v veljavi. Dejal je, da politika Roosevel tove administracije je v nasprotju z realno nevtralnostjo. Borah je omenil, da so francoski državnikf in časopisi kritizirali akcijo ^nižje zbornice, dočim sta jo Nemčija in Italija požcfravilf. Prvim je Borah celo očital, da hočejo diktirati, kakšno zunanjo politiko naj vodi Amerika. "Kakšna razlika prav za prav je med diktaturami in takozvanimi demokracijami?" je vprašal Borah. "Konferenca v Monakovem je pokazala, da ni nobene razlike. Ko je prišel odločilen moment, so se diktatorji in predstavniki demokracij združili in skupno uničili edino demokratično državo (Češkoslovaško) v Evropi. Skupno so pogazili in raztrgali pogodbe in moralna načela." Senator Borah je dalje rekel, da bodo on in njegovi pristaši vodili še nadalje odločno opozicijo proti preklicu embarga za zvoz ameriškega orožja in bojnega materiala in vztrajali na svojem stališču, da mora Amerika ostati strogo nevtralna, »reklic embarga bi bil v korist Veliki Britaniji in Franciji, ki zdaj spet kažeta navidezno prijateljstvo napram Ameriki. Zadnje vesti MOSKVA. — Konferenca an-gle&ih, francoskih in sovjetskih zastopnikov, ki je trajala tri ure Kremlu glede vzajemne obrambne pogodbe, ae je včeraj razšla brez pozitivnega rezul tata. DUNAJ. — Nacljl izganjajo nune iz dunajskih bolnišnic. Nune so nadomeščene z nacijskimi bolničarkami. ROLZANO, JUfcNA TIROLSKA.—Tu je naatalp veliko razburjenje, ko je 180,000 Nemcev dobilo odredbo, da ee morajo v UTRDITEV VEZI MED NEMČIJO IN BOLGARIJO Pogajanja glede sklenitve ekonomskega pakta Irumunska vlada alarmirana _____________ __ _ Berlin, 8. jul. — Pozornost treh mesecih odločiti, ali hočejo! nacijev se je spet obrnila proti Domače vesti Oblaki Chicago.—Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so obiskali: 4. julija Vinko Zgonik in Fr. E. Isjak iz Clevelanda, O.; 6. juli-a Louis in Ana Zičkar s svojimi štirimi sinovi iz Farrella, a., Albert Žagar is Bharona, »a., in Jos. Gorišek z družino iz julija Fr. in Margareta Matkovič iz W. Alli- životi kot Nemci pod Hitlerjem Nemčiji ali kot Italijani pod Mussolinijem v Italiji. Balkanu, kar potrjuje sinoči objavljeno uradno poročilo, da ___________bosta Nemčija in Bolgarija oja- uAiu Jf niMA APANIJA I**» politične, ekonomske in kul-BARCbLONA, SI ainija. —lturne yei, to ^hije prhvi( dft bo Nemčija podpirala Bolgarijo v kampanji, da dobi nazaj ozemlje, ki ga je morala odstopiti Rumuniji. liovro Cik, jugoalovanskl arhitekt, ki je bil obtožen, da je gra dil "posebne mučilnice" za jot nike ob času republičanske vla de, je bil včeraj ga roti ran ( davljen). madrid, Španija.—Juii jan Heatelro, znani španski socialistični voditelj in predsednik zadnje španske republičanske vlade, se bori na življenje in Komunike je bil objavljen po razgovorih, katere je imel bolgarski premier Kioseivanov Hitlerjem, maršalom Goerin-gom in zunanjim ministrom Ribbentropom. Premier je prl- smrl pred Frankovim vojnim so- N v Berlin zadnjo sredo in na-______K ciiski kroiri so ga surejeli z ve- cijski krogi so ga sprejeli z likimi častmi. Na sestankih je bila razprava o splošni situaciji na Balka- d iščem. PRAGA.—-Nemiki nacljl so prevzeli čeftko univerzo v Pragi v svoje roke z izjavo: "Firarje va volja jo, da ae ta najstarejša nu in nemško-bolgarskih vpra univerza iz prvega nemškega ce- šanjih. Neki nacijski uradnik sarstva povrne v avoj prvotni nI- je dejal, "da bo Nemčija storila jaj in spet postane svetilnik nem- vse, kar je mogoče, za stabill-ike kulture v tem življenjskem ziranje položaja na Balkanu. prostoru Razkrivanje korupcije v Louisiani Baton Rouge, Li., >11, Mv) Prijateljstvo med Nomčljo, Bol* garijo in Jugoslavijo je garancija, da lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost." Tu napovedujejo, da bosta Nemčija in Bolgarija kmalu sklonili ekonomsko pogodbo Nemška podpora bolgarskih te . . M.~ . .. rn I ritorijalnlh zahtev je predvsem obtožbo korniKii o in -lepari^ £ Rumun|j| k, Je Očitajo mu dasi je prilasti £ Veiikj BrJUn ^ ^ „ar iz sklada WPA. ki e bil djh Hrdito napa ločen za konijtrukcijo ^ Veliko BriUnljo, ker je ob I" j6i P dIjfiZm ^ ljubil« finančno pomoč Poljski, A^^Si^e^lKumuniji, Turčiji in Grčiji. . 8. jul. — George Caldvvell, -ttvli načelniki gradbenih del na državni uni-l verzi, je bil sinoči aretiran na a Salla, 111; 7. Margareta liatko' t, Wis. sameznikom. ^jX^all|DouUcho Allgemeine Zeltung ManÄ CT^ Sit krita evidenca, da je poneveril ,|uk||reÄUt Kumunlja, 8. jul. $100,000 iz blagajne univerze. |__RumHimkH vlada je vzne mlrjena zaradi iniročll Iz Ber |Ihm, da b(»sta Nemčija in Bolgarija ojačili |K»litične in ekonomske vezi. Iz tega sklepajo, da hočejo nacljl ustvariti novo osišče v južnovzhodnl Evropi To osišče bodo tvorile Bolgari Novice ls Južne Amerike Buenos AJres, Argentina. — Sredi junija so roparji napadli n ustrelili rojaka Vinka Brati-no, ki je bil uposlen za Čuvaja pri neki tvrdki. Odnesli so mu »00 pesov. Bratina je bil star 3K let in doma iz Skrilj pri Viirn-vi, kjer zapušča očeta in dva brata. Oblak Is Penne Lat robe, Pa.—-Miss Mirni Mat-ko iz bližnje naselbine Bagga-eyja je 5. julija odpotovala v Chicago na obisk,_ Nagla smrt amorlAke Slovenke v starem kraju Sun Francisco, Cal.—Kakor smo že poročali v angleškem de lu Prosvete, je Jennie Matjaiič, članica društva 304 SNPJ, proti koncu maja od|K>tovala v stari kraj na obisk. Ala je v svoj rojstni kraj Metliko v Bell Kra jlni, kamor je dospela 8. junija, toda ne—živa. Vlak Je prlpe-Ijal v Metliko njeno mrtvo truplo. Med vožnjo od Ljubljane do Metlike Jo je zadefe kap—men da od prevelikega razburjenja ko je koprnela, da še enkrat vid svojo mater In drugo žlahto. Bi la Jo tragedija, ki so na da opisati, ko ja mati, stara ženica sprejela svojo hčer, katere že n videla preko 80 let—mrtvo. Po-kojnlca, ki Jo bila stara 51 let ne je kot dekle pisala MajselJ in je bila znana kot Majzljeva Jo-hanca, Pokopali so jo 12. junija v Metliki. V San Franclacu kjer Jo bila dolgo let dobra članica SNPJ, zapušča moža, tri si nove, tri hčere In sestro Pavlino l*tnar. Eksplozija ubila itiri rudarje Uniontown, Pa., H. jul. Eksplozija plina v nekem zapu ščenem premogovniku je ubila ^ ^„.^ ___________________ štiri rudarje. George Porter, L ju|fOH|avlJa In Ogrska in bo upravitelj kompanijske trgovl-1 protjut€t bloku, ki sta ga for ne, Je dejal, da so rudarji rabili pri delu baklje, ki so zanetile| plin in povzročile eksplozijo. i- jul. — Nov ja J napad na Cung-tau*no kitajsko glavno ^ h'l uprizorjen ob ob-•^vrsinosti. Ja-napadu vrgli 90 «Juliji ft*t SOoaab in ^llko število poslopij, isnetile tudi ogenj in francosko mi-ijo n jo delno po-iJtajci «o pobegnilo so pri-I •»be, in to m«o ubile iihruhu •o isidia 0 prhati rn* Vrtmiitrt ladet k več Japonski letalci so napadli bombami tudi več drugih kitajskih mest v provinci Kiangsl. Monkva, 8. jul. — Tu poročajo, da so ruske in mongolske Če le porazile Japonce v bitki, k e trajala itiri dni na fronti ob reki Kalki ob meji Zunanje Mongolije. Japonske čete, k so invadirale ozemlje, so bile pognane nazaj z velikimi izgubami. V bitki je padlo 800 japonskih vojakov, ruske In mongolske izgube pa so znašale sto mrtvih in 200 ranjenih, j Vest o ruski zmagi »o prinesli sovjetski čaaopisi na prvih straneh, popolnoma pa so ignorirali japonska poročila o bitkah. Ta so se glasila, da so Japonci uničili 53 ruskih letal okupirali strategičen hrib in zasegli 30 tankov v bitki ob rek Kalki. ftmffklnf. Kitajska, 8. jul. — General KalAek, vrhovni povelj nik kitajske oborožene sile. je apeliral na prijateljske države, naj odredijo ekonomske sankcije proti Japonski. Naslovil je tudi poslanico japonskemu Ijud-.stvu, v kateri ga poziva na u-J* por proti miliUristični kliki, ki ^¡•UicaJMaki v propast. mirali Anglija in katerega tvorijo Grčija In Turčija. Francija in Rumunija, Francoska propaganda po radiu Pariz, K. Jul. — Francija j< začela posnemati italijanske fs liste In nemške nacije v props gandi po radiu. Na sedemnaj stih postajah so sinoči nastopili govorniki, ki so govorili v an gleškem, nemškem, italljan*k«-m, španskem, arabskem In srbo-hrvatskem Jeziku. / Vsi so poudarjali, da je Francija proti vojni (n želi pravi mir. (irigor* Gafeaea (levo), maiunskl zunaajl mlaUter. I predsednik Ii ! Okostje neanderthal• skega človeka najdeno Moskva, 8. jul. — Mlad ruski arheolog Okladnlvov, ki Jr pr«-I i skoval Jam«« in votline v gorov-ju Srednje Azije,, Je našel o-kost Je neaderthslskega človeka, ki Je živel pred 40,000 In mords prfd stotisoč leti. To je bilo I prvo odkritje v krajih m*d Pekingom, Kitajska, in Evropo Odkritje okostja Je naznanil dr. Aleš Hrdlička, češki učenjak na 1 institutu Hmithsonian v Wa I« tarftkl' shingtonu, D C., ki se mudi v Rusiji ž« en maoac. ' ( lovelandske voatl Cleveland.—Ateve Malnarlč in njegova žena iz South Chicaga sla čez praznike obiskala Fran ka llarblča. V njuni družbi sta bila tudi Malnaričeva sestra in njen mož iz Minnesota. Cleve landski rojak Anzelc Je pa obls kovalce prlvedel k Barblču.— Dne 3. julija Je umrl John Ste plč, star 50 let In doma Iz Gra da pri Sv. Križu na Dolenjskem V Ameriki Je bil 37 let in tu za pušča žena 1 n sedem odraslih otrok. Bil Je član društva 140 SNPJ.—Po kratki bolezni Je u-mrla Mary Oblak, roj. Kocjan, stara 52 let In doma iz Dula pri Skocjanu na Dolenjskimi. V Ameriki je bila »0 let in tu zapu-*ča moža, tri sinove In sestro,— Dalje jo v bolnišnici umrla Mary Uš«*uičnik, roj. Potočar, stara 46 let in doma iz K ladja na Dolenjcem. V Ameriki je bila 41 let in tu zapušča moža, sina, 4ri hčere in brata. Bila je članica društva 147 SNPJ.—Nadalje Je umrl John Strniša, star 65 let in rojen v Toplicah pri Novem mestu, V Ameriki je bil 41 let In tu zapušča ženo, «Ina In tri hčere, — Zadnjo dni J* rojak l/ouis KrSte padel z U*»tve In se tHtko pobil. OdHJall so ga \ tiolnišnlco.—Jos. Vidmar, res. tavrater, Je bil 4. Julija ponoči oropan po dveh bandltlh za $400. ANGLUA IN FRANCIJA SPET SVARITA HITERJA i lojazen pred nacijskim pučem v Cdansku obramba polj-S k i h interesov Paria, 8. jul. — Francija in Velika Britanija bosta naslovili skupno svarilo Hitlerju, da bosta napadli Nemčijo, če se bo zapletla v konflikt s Poljsko zaradi Gdanska. Pariz in London sta potegnila to karto, da preprečita nemško okupacijo Gdanska pred sklenitvijo mili-taristične in obrambne zveze s sovjetsko Rusijo. Skupno svarilo jima bo dalo nadaljnji od-ih v naporih, da potegneta ttusijo na svojo stran. Genevieve Tabouis, dopisnica imriškega lUta I/Oeuvro, piše, da jo premier Chamberlain od-ožil izjavo, ki jo je imel podati v angleškem parlamentu glede konfliktu med Poljsko In Nemčijo, da Jo usoglasi s francosko deklaracijo. Vsebina skupno deklaracije bo objavljena prihodnji teden. Ta bo ponovno poudarila, da bosta Francija In Anglija odobrili vsak dogovor glede mirne |H>ravnavo nemško-poljakoga spora, podprli pa bosta Poljsko z orožjem, čo bo Nemčija ogražala poljske Interese. Francoski In angMki pogajalci v Moskvi bodo dobili nadaljnjo Instrukeljo, To jo bilo naznanjeno potem, ko je Jakob &»ri«, ruski poslanik v Parisu, konforlral s francoskim suna-njim ministrom Bonnotom. I-van Majski, ruski poslanik v Londonu, Je istočasno konforlral z zunanjim ministrom Hali-fuxom. I^ondon, H. Jul. — Ministrski predsednik Chamberlain Ih» pojasnil stališče Veliko Britanije glede nemško-poljskega konflikta zaradi Gdanska v posebni izjavi v parlamentu v pondeljek. Deklaracija Je bila sestavljena po diskusijah med angleškimi, francoskimi In poljskimi uradniki. Nekateri krogi pravijo, da Je Chamberlain sugestlral Poljski, naj predloži »|>or glede Gdanska v rešitev Ligi narodov. Gdansk je |mh1 zaščito Lige narodov. Sporazum med Srbi in Hrvati! ♦ Hrvatje otopijo v vlado llelgrad, J» Jul.—Tu poročajo, da sta premier Dragišs Cvetko-vlč in dr. Vladko Maček, vodja hrvatskih avtonomistov, sinoči končala |M*ajanJa glade r«*ltvo hrvatskima vprašanja In sklenila dogovor. Hrvatje zahtevajo I večjo besedo v vladi In druge ! koncesije, Hassdilo dogoVora Je bilo po konferenci predloženo tn«m profesorjem prsvs, da ga usoglasi. Jo z jugoatovansko ustavo. Ko liodo ti izvršili svoje dalo, Ihi dogovor objavljen in Istočasno bo v*č Hrvatov stopilo v vlado. Predsednik Sirije resigniral i Damask, Sirija, H jul. — SI-rija je osUla brez vlade, ko ji» voraj resigniral predsednik Mašim KI Atassi. P«»del je o-stavko v znak prolenta pnrtl Franciji, ki noče podeliti iiopol-ne neodvisnosti republiki, nad katero Ima mandat, Nacionalisti pravijo, da bo franro»ki ko-! misar razpustil tudi parlament 'in vladal deželo z dekreti. • Mornarični tajnik Swanson umrl Washington, D C., H, jul. — Claudi* A. Swaiiaon. mornarični tajnik, je včeraj umrl v le-tovIŠču Rspidan, Va., kjer Je bil na oddihu. On je bil bolan U dolgo <*»«a Ob smrti je bil star 77 let. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Washington I in položeno na i»der v kongresni zbornici. — P BOSV ETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT n Lomni rourouK* JSDSOT» kf Mm fafa*« (I M M Wfa. MJ* m »«I M«, •»-•• rn*mmrnt to ObM ItJS m «te M*. MU m M m ^kLriMiM m(«i far Um U»lta4 «Ufa* («m« inmim wmm m t avti. SnuM. »Ml tU.) m »fMi» xSSfatoU» te * fa h prtudit patmk—. JUnrtbk« rti« «rMMtl- IUhwMi ml m —tiuu, »»4 tutmOekmi miUdm »III N> k« wrtwr—à. »Un. mm, •«*-. »IH m to mtfi PKOHVKTA Mf4* S*. UmmémU A«. or m nomm Glasovi iz naselbin (Ja* II. INI). B • fa flMffa I» »VMr<»4MM. fa M Low's J. Pire Pred nekaj dnevi (29. junija) je naglo umrl Louis J. Pire. intelektualni in politični vodja katoliškega dela slovenske naselbine v Clevelandu. Kot poročajo, ga je zadela kap na možganih. Pire je bil po poklicu časnikar; bil je solastnik in sourednik znanega reakcionarnega dnevnika Ameriške Domovine. Med našimi listi, ki so doslej komentirali Pirčevo smrt, sta dva poudarila, da je bil Pire podjeten časnikar, ampak brezobziren v bojih z nasprotniki. Prosveta, ki je bila, odkar izhaja, neprestano v konfliktu s Pirčevimi listi, torej Indirektno s Pircem, se ni nikoli pečala s Pirčevo osel«, je pa neštetokrat ožigosala njegovo delo, zlasti njegov re vol verski način po-lemiziranja. Cez to njegovo delo žalostne slave bomo zdaj naredili križ. Oni, ki se skušajo držati mračne tradicije, da je treba o mrtvih govoriti le dobro, omenjajo njegovo trdno slovenstvo, njegovo zvestobo do Jugoslavije, njegovo politično doslednost in njegovo državljansko šolo, v kateri je vzgajal umeriške državljane iz naših priseljencev. Koliko idealizma in prave iskrenosti je bilo v teh njegovih čednostih, ne bomo razpravljali — dejstvo pu je, da je Lojze Pire skozi dolga letu (»odpiral z vsemi štirimi tiste mračne sile, ki so pretvarjale in še pretvarjajo ameriške Slovence v največje reakcionarje. Kar je naredil dobrega na eni strani, je na drugi atrani podrl s svojim poneumnevalnlm delom. Tri In trideset let je I^ojze Pire čaanikaril v Clevelandu. Kot časnikar se je miselno razvijal nazaj. Začel je kot liberalec starokrajske-ga kova. O tem njegovem začetku bo imela objektivna zgodovina našega življenja v Ameriki interesantno poglavje; treba bo le ponatisniti nekatere članke iz takratne Cleveland-ske Nove Domovine. Pire pa ni ostal liberalec. Z vsakim svojim novim listom (Amerika, Clevelandska Amerika, Ameriška Domovina) je lezel v klerikalne vode, v hlapčestvo lokalne demokratske politične mošine, v kapitalistično reskcionarstvo. Seveda pravijo, da je bil "praktičen politik". Z drugo besedo se to pravi, da je bil dober oportunist, ki je znal izkoristiti razmere dneva. Vendar njegovo politično delovanje v Clevelandu ne pride v (»oštev v naši širši javnosti. Proaveta se je malokdaj ukvarjala z njegovo politiko. V naši širši javnosti je bil Pire poznan kot robat sovražnik svobodne misli, socializma in vsake napredne ideje, odkar je za stalno presedlal na klerikalno kobilo. Robat? To je premila Imseda, vendar lahko zadostuje za mrtvega nasprotnika. IMrčeva bojna metoda je bila sofizem najslabše vrste. Nasprot nlkom je jiodtikal največje podlosti, nakar je zlezel v luknjo in nikoli ni reagiral, ko mu je nasprotnik raztrgal njegove očitke. Ce bi kdo hotel zbrati vse falzifikate, ki jih je Pire objavil oziroma je nosil zanje soodgovornoat, bi lahko izdal debelo knjigo . . . Kot publicist je Pire pisal zelo slain*. S stališča slovstvenostl its tutše lep«- Itesede Je bil našemu tisku v Ameriki v slab kredit; njegov stil je bil okoren, njegov jezik pa suhoparen, mgramatičen iu največkrat wsllly". To bi se mu — z ozirom na naše razmere, na običajne pomanjkljivosti izobrazite — lahko oprostilo, toda. če pogledamo druge naše publiciste in člankarje. celo navadne dopisnike, ki so se razvili v enakih razmerah, pa so daleč, daleč prekosili Pirca v zmožnosti pisanja, tedaj moramo zaključiti, da je IMrr spadal med one, ki se ne brigajo za le|>oto in dovršenost jezika in sloga. pač pa kot "praktični ljudje" rahljo publicistiko le zu orodie svojemu buslnessu. . . ' In Pire Je bil vseskozi bizniški časnikar! Objektivna zgodovina ameriških Slovencev bo morala pokarati na dolg" vrsto "faliranih študentov", ki so se zatekli v Ameriko pravočasno, dokler je tu še |išeni<-a /orela, in ker so bili ambiciurni in največkrat «trzni, so vsak v svojem kraju prišli v ospredje ter nastopili kot voditelji in učitelji naših priseljencev. To bi bilo all right, če bi se bili ti ljudje prej sami naučili čnsa dobrega, da bi |sitem učili druge — ali devet izmed drseti h se nI ničsaar naučilo in tako,so naše ljudi le zavajali in vlekli za no«. To so trpka dejstva, ki bodo morala biti enkrat pribita it« glede na uailjeno slavo, (Dat* v I) uho j nekdaj in danen Cleveland.—V lokalnem Plain Dealerju smo zopet čitali poročilo novinarja W. F. MeDermotta iz našega starega Dunaja. Ker je med nami še mnogo starih naseljencev, katere Dunaj zanima, bom v izčrpku po možnosti navedel McDermottovo poročilo. In kako naj bi nas Dunaj ne zanimal, saj smo iz njega dobili poleg slabih tudi dobre stvari. Vzemimo našo muziko. Ali niso bili na Dunaju skomponirani najkrasnejšl Valčki? V njih se pos«bno odlikuje Johann Strauss, ki j« tkompouiral tudi več operet. Potem je Franca Leharja "Vesela vdova", "Ciganska ljubezen" in več drugih njegovih operet, ki so bile vprizorjene celo v Združenih državah. Potem so Cihrerzevi valčki, Drehmell z "Dunajsko koračnico", katero je igral vsak naš star harmonikar, Bchleg«! s polsko "Dunajska lastovka". Navedel bi lahko še veliko drugih dunajskih skladateljev, in to samo vt muziki, ali kakor pravi naš metropolski rojak: v kulturi. Kot razvidno iz McDermotto-vega poročila, se je Dunaj Jako spremenil. Njegove «tare navade in običaji so izginili, odkar ga je zajel "narodni socializem", ki je spremenil tudi ekonomski sistem. Človek se čudi, ko opazuje te na cijske spremembe v Avstriji. Med Avstrijcem in Nemcem je precejšnja razlika v mišljenju, nagnjenju in temperamentu, ker življenje v obeh prejšnjih državah ni bilo enako. Avstrijec, ki je bil brez dela pod bivšo Avstrijo, je sedaj upo-slen. Toda Avstrijec, ki je bi pred anšlusom uposlen, je seda. na slabšem. Cene potrebščinam so se dvignile, prav tako tudi davki in drugi prispevki, toda plače so stare ali pa so bile Še znižane. Vzemimo zu primer dunajskega pisarja, ki je pred nacijsklm režimom prejemal toliko kot 186 mark na mesec; od tega je plačal 12% za davek In mu je ostalo čiste plače 164 mark. Sedaj ravno ta pisar prejemu isto plačo, toda njegov davek se je zvišal na 20%, in tako mu ostane mesečno le 149 mark od plače. Časnikar, ki je prej plačeval manj ko 12% davka, ga sedaj plačuje 25%, njegova plača pa se Je znižala od prejšnjih 352 mark na 299 mark mesečno. Izu-čen delavec, ki je pod avstrij skim režimom plačeval 10% davka od svoje plače, plačuje sedaj 26%, tedensko plačo pa so mu znižali od 36 na 30 mark. (Nem ška registrirana marka je vredna okrog 20c ameriškega denar) ja — toliko mora zanjo plačati v Nemčiji tujezemski turist.) V vsakem slučaju mora avstrijski delavec stradati in hraniti, da gre počaal naprej. Njegov življenski standard je zelo nizek v primeru t življenjem ameriškega delavca. In totalitarni sistem zahteva, da se delavec žrtvuje direktno ali indirektno. Poleg davkov mora delaven: plačevati tudi, prispevke za nncij-sko "delavsko fronto", nekakšno fašistično unijo; lahko spada tudi k "Luftschutzbundu", "kolo-nijskemu bundu". ali kakšnemu drugemu "bundu", ki seveda ni jjroti Hitlerju, marveč zanj. Prispevki so lahko razmeroma nizki, toda so preveliki, ker je plača majhna. Pravijo, da beračev ni več na dunajskih ulicah. Vendar so še, samo ne toliko ko včasih. Dobe se tudi tako zvani "gigerli", ki so se kazali po ulicah z raznimi nastopi za par groš«v, a tudi teh je vedno manj. Berače, katere menda smatrajo za tako zvane vandrovce, se podpira skozi na-cijsko organizacijo "Winterhilfe (zimska pomoč)", kateri mora vsakdo prispevati, hočeš, nočeš, moraš. Tudi tisti, ki so profitirali pod novim režimom, niso zadovoljni. Dunajčan noče biti pri-ganjan, naj se požuri. Ort ima različne delovne sposobnosti, toda ni bil nikdar preveč zaljubljen v industrije in priganjaštvo. Možje, ki so dobili delo pod novim režimom, ti odgovore na vprašanje, kako so zadovoljni: Delo je težko, plača pa majhnu. Poznal sem brate, ki so bili brez dela pred anšlusom. Sedaj delajo, toda ni v njih navdušenja, kot bi se pričakovalo. Oni so jedli prej in njih življenje je šlo počasi naprej; sedaj pa morajo delati, da se preživijo. Dunajčani so pripravljeni delati, toda tako kot se njim prav zdi — brez priganjaštva. Držijo se prislovice: kdor se počasi'obrača, daleč pride. Ekonomsko se Avstrija naglo nadzira. Socialno in materialno se spreminja po vzorcu Hitlerjeve Nemčije. Spremembe niso take, kakršne bi morale biti. Slone na nezdravi podlagi in vodijo v propast. Vendar se je uposlenbst zvišala. Lani je bilo 200,000 ni 1 Potapljaški zvon sestoji, v kolikor rabi rj nemu namenu, iz nekakšnega zaboja ki L 1 daj odprt in ima v notranjosti klopi» ri01104*11 Je izjavil, da Js že do bil evidenco, ds Js DotsžaJ umoril in rssseksl dve dmgi žrtvi NJegovs a relacij s Je deloma po-jasnils zagonetne umora, ki ao bili cvrAsnl V Clevelandu v zadnjih petih letih« Liverpool, Anglija. — Nameravano aoglasje v opremi in o-krsskih nove Mauretanlje, ki je na svoji deviški vožnji proti sa-padu od plula iz Liverpoola 17, junija, je postalo predmet živahnega raspravljanja med o-nimi, ki so imeli to prednost, da so si mogli ogledati ta veliki novi parnik. Turistični in tretji razrod po umotnlškl opremi povzroča ravno toliko zanimanja kot kabinakl razred. Med turističnim in tretjim razredom na novi Mauretuniji je ista družabna sličnost, kot med dvema kriloma palače na suhem, i>a pri vsem tem nekoliko različna. Slično Je z veliko uporabo finega lesa — najpomembnejši so okraski iz orehovega lesa v kadilnem salonu in v turističnem družabnem salonu. Ravno tako padejo v oči barve |Hili-ranegu lesa proti ozadju. Toda barve je mogoče popolnomu razločevati. V turistični restavraciji je poleg murvlne skorje figov les, v tretjem razredu pa je opremu iz hrastovega lesa prtsiblečena z oranžno rumenim usnjem. V turistični družabni sobi je barva pohlevna in lahno zelena, v tretjem razredu pa siva in temno rjava, rob pa Črn, zlat in srebrn. Celo filmska gledališča so poslikana trn isti način, pa vendar nekoliko drugače s prozornimi zastori iz satlna v zlati barvi v turističnem rasredu In v srebrni barvi v tretjem razredu. Otroška igrišča ne kažejo samo velike različnosti, temveč tudi kažejo, v kaki obsežnosti Je bilo na novem psrniku preskrbljeno za domače In prijazno dru> žinsko življenje. V turističnem oddelku je ta prostor opremljen s stoli in sedeži iz naravnih palic, prevlečeni pa so z živimi slikami za otroke. V tretjem razredu so barve modre, selene In pomarančne. Zabavne slike na stenah in iznajdljive igrače izpolnjujejo sliko. Naravno tudi družinske kalil» m* v turističnem in tretjem razredu kažejo popolno sliko družabnih sob. Vse kabine tretjega razreda imajo vročo in mrzlo vodo, moderno rszsvetljsvo In prezračevalno pripravo, kar more zadovoljiti tudi najbolj Izbirčnega potnika. V turističnem oddelku Imajo nekatere kabine tudi privatna kopališča. In v vseh teh prostorih, kot v veličastnih družabnih prostorih In restavracijah so se moderni angleški slikarji potrudili, da so povsod obdržali domačnost, ki je bila značilna tudi na prejšnji Mauretanljl, Interieur 3 Ivan Albreht Gospod Maksim Zavojšek Je zasebni uradnik in član mnogoterih društev, hkratu zakonski mož in družinski oče, vrhu tega še politik in javen delavec, Is-kratku oseba, ki je žarišče in središče svojega sveta. Pri nekaj društvih je odbornik In mu požro pogoste seje za čudo miu>-go časa, a s časom zdrkne mar-sikak kovačok in se jih nabere teh pobeglih bankovčkov do sredi meseca toliko, da je gospa Za-vojškova |ki iietnajstem vedno nervosna in zadirčna. Rasne slabosti jo obhajajo in tudi migrena Jo pogosto muči, «bi včasih jNizabi, kdaj Je moŠu treba sveže srajce, in čisto izpreglada, kdaj mu od navdušenja kje odleti gumb. Tedaj se gospod Maksim Zavojšek Is prostrane arene javnega udejatvovanja poniža ob tihi kotiček podrobns-gu dela in začne t — Veš kaj, Marts, to Je |is že preveč! Poleg vsegs dels naj ai še gumbe šivam I — Kakor meniš! Jaz ti Jih nimam s čim! — Kakor da ni v trgovinah dovolj sukanca na prodaj! —> Za kogar Je! se obregne gospa Marta In začne tožiti o migreni. Kakor sa namečsk omenja vmes, ds Je kredit v trgovini že «lavno izčrpan In prekoračen. Maksi Je |NislovodJa celo zabrusil, da ne da na up niti ene šivanke več, dokler ne bo stari dolg jioravnan. Tako nI samo v š|M*rerljl, ampak jaivsod. Gospod Martin Zavojšek isbo-či prsi in namršči obrvi ter skomigne z rameni, češ: "Kako naj govorim s teboj, ko ne razumeš, kaj se pravi: javni delavec?! Ne razumeš—in konec! Gospa Marts stisne ustna. V očeh Ji žari, bogve, srd ali žalost? Olmje morda, morda |>a tudi le u|ioren obup. Nemo obrne možu hrbet in odide k otrokom. — Grozno! pravi gospod Martin Zavojšek I si laikoraka v kavarno. Saj res! Nocoj Je odbo-rovs seja "Drultva za zaščito etosa v umetnosti." Skoraj lil bil jiozabil! Heve, človek ima toliko skrbi ,, , 4% DIVIDEND (OSSUTI) Je Wie dalWealb ad *i. I'aal Federal Msvlaga aad Im Aeaorlallaa, sa dato de hssfs snsi t «ai ja. ISIS, vaals aad IM.SSS.SS a« bs Is-plačala v istsflsi aU prtfieala aa ra/as vtasaleljea^ Ta aiaga/aa taaOlariJa Ja Ispla/ala dlvldeade ve« akesi sadajib M M In nikdar maaj lu* pa 4%. Vabljen! iU, da a! »gledale aale nave, lepe. praetarna In sra/ne sr»|«ss nrade, Vaša vlage a veaeljem epreja^aia bedUi a—ha« all ska a s ai pallje* U pal«« padle la aa savaravane «d federala« »lad« da ll.SSS.SS. Hkiapna imovina sad $1.«6«,000.00, reserva nad $|0f,00«.0i. FRANK P. KOSMACH il tajnik 21K W. Cermak IU. «oatal naenkrat predmet tako utrastne, ot>enem pa zagonetne ljubezni. Francis, ki ga je dekle čedalje bolj strastno objemala in |>oljubljala. bi ne bil imel prav nič proti, če bi *e to arečanje nadaljevalo do ncNkončno»ti. Toda ona ga je nenadoma pah- nila od aebe. Srd in prezir se je pojavil v njei\jh prekrasnih očeh in z revolverjem v desnici mu je za povedala, naj se takoj vrne v čoln. Zopet je zmajal z glavo kakor da hoče reči, da ne sme odkloniti prošnje prekrasne lady. Prijel je za vesla in odrinil čoln od obale. — PreČista devica Marija, reši me mojega grešnega srca! — je vzkliknila deklica. Z levico je raztrgala verižico iz korald, na kateri je nosila na prsih medaljon, in vrgla vse skupaj v morje. Francis je nato opazil, kako so se pojavili iz bližnjega grmovja trije oboroženi moški in planili k deklici, ki ae je zgrudila na pesek in bridko zaplakala. Dvignili so jo in zagledali Francisa, ki je krepko veslal proti jadrnici. Francis se je nehote ozrl in opazil, da je lahen veter napel jadra in gnal "Angeliko" proti obali. Takoj nato je pobral eden izmed neznancev dalnogled, ki ga je vrgla deklica na tla, in začel opazovati Francisa. Kmalu pa je vrgel daljnogled proč in pomeril s puško v mladega Morgana. Krogla je pljusknila v vodo tik za čolnom. Francis je videl, kako je planila deklica pokon-cu, izbila staremu bradaču puško iz rok in preprečila drugi strel. Opazil je tudi, da so se vsi trije moški oddaljili od deklice, da bi lahko nemoteno merili in kako jih je ona z revolverjem v roki prisilila, da so naposled povesili puftke. "Angelika" se je ustavila In v enem skoku je bil Francis na krovu. Hipoma je zavrtel krmar kolo in jadrnica je naglo odplula. Kakor razposajeno dete je poslal Francis na obali stoječi deklici z roko poljub in opazil, kako je neznanka omahnila v naročje najstarejšega moškega z dolgo brado. — Cayenaki poper, bogme! To so gotovo člani proklete in neverjetno ponosne rodbine Solano, — ae je zarežal Francisu kapitan. — Prava strašila, popolni idijoti, vam pravim. Gotovo nimajo vaeh koleščkov v glavi! se je zasmejal Francis v odgovor in skočil na krov, da pošlje z roko čudni neznanki še nekaj poljubov. Pod pritiskom ugodnega vetra je "Angelika" naglo rezala valove. Plula je mimo Chi-riquiskega zaliva in k polnoči so bili naši junaki že pri otokih Bull in Calf, kakih 50 milj od obale. Drugo jutro se je odpeljal Francis po zajtrku s čolnom na otok Buli. Ogledati si je hotel ta otok zato, ker mu je kapitan povedal, da se mude ob tem času na njem Indijanci s kontinenta, ki hodijo sem lovit želve. £im se je Izkrcal na otoku Bullu, je Francis takoj spoznal, da ga loči od New Yorka ne le trideset stopinj zemljepisne širine, marveč tudi trideset stoletij in da ga je zanesla usoda iz središča civilizacije v najprimitivnejše razmere prvobitnega sveta. Indijanci, ki so lovili na otoku želve, ao bili skoraj popolnoma nagi. Kot orožje so jim služile okorne, zelo težke sekire. Bili so vsiljivi in nevarni razbojniki. Otok Buli je bil njihov — tako so pojasnili Francisu s pomočjo mornarja-črnca, ki je razumel njihov jesik. Kar se pa tiče otoka Cal-fa, kamor so prejšnje čase tudi hodili lovit želve, je zdaj laat nekega divjega belokožca, ki je tako krut in hraber, da se ga boje celo Indijanci, ki drugače niso posebno gostoljubni in strahopetni. Dočim je dajal Francis enemu izmed njih navodila, kako naj pojasni zagonetnemu belo-kožcu, da bi ga rad posetil, so se zbrali drugi okrog Franciaovega čolna. Indijanec ae je široko zareftal arebrnemu dolarju in takoj je bil pripravljen izpolniti Morganovo povelje. Drugi so se sukali okrog mladega Amerikanca in si na vse načine prizadevali priti do denarja. Nekateri so prosili in moledovali v svojem čudnem narečju, naj |x>seže v Žep in potolaži njihov pohlep po denarju, drugi so molčali in srdito gledali nepovabljenega gosta. Naposled so mu ukradli celo pipo, ki jo je vzel slučajno iz ust in poloftil kraj sebe. Francis je dal tatu pošteno zaušnico, ki je divjakom očividno ta ko imponirala, da se je pipa takoj vrnila \ svojemu gospodarju. Toda divjaki so si kmalu opomogli od trenutnega presenečenja. Takoj so se zasvetile na solncu njihove strašne sekire. Francia je mirno potegnil revolver in pomiril razjarjeno tolpo. (Dalj* prihodnjič.) V pristanišču (|U> de MsupnMHMit: I. Po štiri leta trajajočem potovanju križem |io Kitajakem morju w je trojambornik "N«>tre Dame d«#* Ventn" vrnil dne H. avgusta leta 1KM6 v pristanišče v Manteilleu. •«, Ko je bil nantopil potovanje, je imel na krovu razen kapitana in drugega časnika še štirinajst mornarjev, onem Norman-dijcev in pet Brrtoncev. Kn Bre-tonec je »potoma umrl, name*tJ štirih Normandijcev, ki ao na različne načine izginili, ao bili najeli dva Amerl&ana, enega črnca in enega Norvežana, ki so ga neki večer pobrali v nekem kabaretu v Singaporu. "Notre Dame des Venta" ae je zasidral v sredi med nekim italijanskim brigom in nekim angleškim akunerjem. Ko ao bili pristaniški carinski uradni posli opravljeni, Je kapitan dovolil dvema tretjinama svojega moštva dopust, da večer po mili volji preživi na kopnem. Zmračilo ne je. Luči so Jele razsvetljevati Marneille. Kuhinjski vonji so plavali skoti topli, letni večer nad tem hrupnim mestom polnim glasnega ropota, šundra in juinjaške veseloetl. Kakor hitro se Je desetorica mož, ki jih je že več mesecev nosilo morje po svetu, znašla na pristanišču, so se začeli počasi, obotavljaje se in sami sebi tuji, pomikati proti meatu, zakaj odvadili ao ae meat. in so po dva in dva stopali drug aa drugim. Zibali so ae aem ter tja, lokali in opaaovali ulice, ki se ate-kaj o v pristanišče, ratvneti od gladu po ljubezni, ki ae Je bil v telenih teh mož večal zadnjih šeat in šeetdeaet dni, prebitih na morju. "Na čelu so korakali Nor- PBOSVKTA mandijci, ki jih je vodil Celes-I tin Duclos, velik, močan in prebrisan mladenič, ki je bil zme-| rom drugim vodnik, kadarkoli so stopili na kopno. Znal je poiskati prava mesta, izbrati pravi izprehod in se ni preveč »puščal v rasne, v pristaniščih zelo pogoste mornarske sapletljaje. Ce ga je pa kje doteklo, se ni strašil prav nikogar. Po kratkem posta vanju po temnih ulicah, ki vodijo k morju in is katerih vejejo težki duhovi besnic, se je Celestin odločil za neko prav zavito ulico, v kateri »so nad hišnimi vrati gorele svetilke, ki so imele na barva-nih, a pobledelih šipah velike številke. Pod ozkimi oboki vrat so sedele ženske, podobne služkinjam, ki ao se dvignile s svojih slamnatih stolov, brž ko »o zagledale mornarje, stopile tri torake do ponikovalnice sredi ceste in prekrižale pot teh mož, d so »e počasi pomikali dalje, peli, se režali in se razvnemali vsled blfline teh vlačugarskih zaporov. Včasih ae je pojavila v osad-veže za drugimi vrati kaka velika, napol oblečena ženska, katere močna stegna in debela meča so se ostro izražala pod pleteni nas to obleko is belega t)ombaža. Nje napete prsi, ra mena in lehti so rožasto zrle iz žametnega životka. Zaklicala je že od daleč: "Pridite zali dečki!" včasih je prišla ven, ae oklenila katerega izmed njih in ga vao silo vlekla proti vratom, da je bila podobna pajku, ki vleče večjo žival, kakor je aam. Mož, razvnet po dotiku, se je le slabo branil, drugi pa so ae u-stavili in opazovali ter ae obotavljali v želji, da bi takoj vstopili ali pa še nadaljevali ta slastni izprehod. Ko je ženska po trdovratnem naporu privlek mornarja do vhoda v svoj stan, medtem ko se je ostala drhal zagnala za njima, je Celestin Duclos, ki je poznal take tliše, iznenada zaklical: "Nikar, Marchand, to ni za nas!" Mož je ubogal ta glas in se s silo osvobodil, nakar se je družba zopet zbrala in odšla. Za njimi pa je bilo slišati kletvice razkačene ženske, ko so druge ulici pred njimi prihajale iz hiš, radovedne zaradi hrupa, in vabile s glasovi, polnimi obeta-nja. Tako so torej hodili ras vneti med laskanjem in vabljenjem po eni in psovkami razočaranih [>ocestnic na drugi strani. Zdaj pa sdaj so naleteli na kakšno drugo družbo, srečevali vojake, mornarje, osamljene meščane in trgovske potnike. Povsod so se odpirala ozka vra ta, razsvetljena s pomenljivimi učmi. Tako ao hodili skozi labirint beznic, med temi zidovji, polnimi ženakega mesa. Nazadnje se je Duclos odločil, se ustavil pred neko precej čedno hišo in velel vsem skupaj, naj vstopijo. ,. - n. Veselje je bilo popolno. Štiri ure so se mornarji vdajali lju^ bežni in pijači. Šestmesečna plača je bila sapravljena. V veliki sobani, ki je bila kavarna, so sagoepodarili in zlo voljno gledali na stalne obisko-ki so posedli okoli malih v kotih, kjer Jih je ena svobodnih žensk, oblečena po dekliško ali kot pevka, postregla In se potem k njim usedla. Vsakdo si je ob prihodu izbral svojo žensko in z njo preživel večer. Združili so tri mize, in ko so izpili prvič na dušek, se je njih število zmanjšalo. Po ozkih stopnicah so začele dvoji ce odhajati, potem so se zopet vračali, pili, odhajali in se zopet vračali. Ko so bili že skoraj vsi pijani, so začelt tuliti. Vsak je imel isvoljenko na kolenih, pel ali kričal, tolkel s pestmi po mizi, sllval vase vino, človeška žival se je sprostila. Sredi njih je bil Celestin Ducloe in prižemal k sebi veliko, rdečeHčno dekle, ki mu je kakor v sedlu sedels na nogah in ga saljubljeno gledala Bil je manj pijan ko drugi, pa ne da bi bil manj pil. ampak je imel še druge miali in ae mu je zahotelo kramljanja. Misli so mu prihajale, odhajale in zopet prihajale. ne da bi se mogel prav spomniti, kaj je hotel povedati. Zasmejal ae je in ponavljal: "Tako, tako ... si že dolgo časa tuksj?" "Sest mesecev," je odgovorila ženska. Pokazal je zadovoljstvo. kakor bi s tem bilo dokazano nje Philip Murray, direktor CIO. lepo vedenje, in spet povzel: "Ti je všeč to življenje?" Obotavljala ae je, potem je odtod?" je vprašal, je molče odkimala: odgovorila vdapo: "Bo že. Ne j napravi človeka bolj neumnega ko kaj drugega. Biti služkinja {ali pa pocestnica je zmerom umhzan posel." Celestin je očitno odobraval to resnico. "Ti nisi Z glavo "Ne!" "Si od daleč?" Kakor prej, je rekla: "Od daleč." Zasmejal se je in ponovil: "Odkod?" Videti je bilo, da pomišlja In sbira spomine, potem je zamr-mrala: "Is Perpignana." Zopet je bil zadovoljen in je dejal: "Ah, tako!" Potem je ona vprašala: 'Ti si mornar?" * "Sem, moja sala." "Prihajaš od daleč?" "O, da! Videl sem kraje, pristanišča in marsikaj." "Si morda potoval okoli eve-ta?" "Jaz že mislim, prej dvakrat ko enkrat." Zopet je razmišljala, iskala v spominu nekaj pozabljenega, potem pa je s čisto drugačnim, bolj resnim glasom vprašala: "Si srečal veliko ladij na svojih potovanjih?" "Veliko, moja sala." "Ali nisi morda slučajno videl 'Notre Dame des Vents'?" Zasmejal se je: "Nič kasneje ko oni teden." Prebledela je, vsa kri ji je izginila iz lic, pa je vprašala: "Res, prav zares?" "Zares, kakor ti pravim." "Ali ne lažeš?" Dvignil je roko. "Pri ljubem Bogu!" je odvrnil. Torej, morda veš, ali je Celestin Duclos še vedno tam?" Bil je presenečen, vznemirjen in je hotel zvedeti še več, preden bi odgovoril. "Ali ga poznaš?" Zdaj je ona pomišljala. "Oh, jaz ne, neka ženska, ki jo je poznal." "Katera ženska, odtod?" "Ne, od drugod." 'rIs ulice?" "Ne, iz druge ulice." "Kakšna ženska?" "Pač neka ženska, ženska kakor jas." "Kaj pa počne ta ženska? Gledala sta se globoko v oči, da bi se izpregledala, zakaj čutila sta, da se pripravlja nekaj resnega. Spet je povzel: "Ali lahko vidim to žensko?" "Kaj bi ji pa rekel? "Rekel ... rekel bi... da sem videl Celestina Duclosa. "Pa se mu gotovo dobro godi?" "Kakor tebi in meni, to ti je fant." Ona je utihnila in zbirala misli. potem je počasi vprašala: "Kam pa je šel 'Notre Dame des Vents'?" "V Marseille vendar. Ni mogla zatajiti oaupnjenja. "Zares? "Zares." "Poznaš Duclosa?" "Poznam ga." Spet je pomišljala. potem pa tiho nadaljevala: "Dobro. Dobro je!" "Kaj p« hočeš r "Poalušaj. ti mu boš povedal ... ne. nič!" Gledal jo je čim dalje bolj začuden. Slednjič je hotel zvedeti. "Ali ga ti poznaš r "Ne," je odbmila ona. "Kaj mu torej hočeš?" Iznenada se je odlotfla. vsta-ls. »tekla do mize. kjer je sedela gospodinja, vzela citrono, Jo iztisnila v čašo, napolnila čašo z vodo in jo prinesla Ducloeu,1 stil nekje rekoč: - "Ispij to!" "Zakaj?" "Da se boš istresnil. Potem ti bom povedala." Pil je, ei obrisal ustne s pestjo in potem dejal: "No, sedaj te poslušam." "Obljubiti mi moraš, da tam ne boš povedal, da si me videl, niti da veš, kar ti bom povedala. Zakolni se!" Dvignil je roko: "Prisežem." » "Pri Bogu?" "Pri Bogu!" 'Torej dobro, povedal mu boš, 0a je njegov oče mrtev, da je mati mrtva, da je brat mrtev, da so umrli vsi v enem mesecu za tifusom, tri leta in pol je tega." Zdaj je on začutil, da mu je kri izginila iz lic, in nekaj tre-notkov je bil tako prevzet, da ni mogel nič odgovoriti. Potem je podvomil in vprašal: "Ali zagotovo veš?" "Zagotovo." "Kdo ti je to povedal?" ' Položila mu je roke na ramena in mu pogledala globoko v oči: . v "Ali prisežeš, da ne boš iz-blebetal ?" "Prisežem." "Jas sem njegova sestra!" Nehote je vskliknil: "Frančiška?" Spet ga je premerila, potem pa jo je prevsel silen strah in samrmrala je čisto tiho, skoraj njegova usta: "Oh, oh! To si ti, Celestin?" Z očmi uprtimi drug v drugega, sta se nepremično gledala. Okrog njiju so tovariši še vedno tulili. Zvenket kozarcev, udarci s pestmi, cepetanje s pestmi ob tla in vreščeči glasovi žensk ao se mešali v pevsko rjovenje. Čutil jo je ob sebi, objemala ga je v«a topla in zgrožena — njegova sestra! Potem je dejal čisto tftio, kakor bi se bal, da ju kdo posluša, tako tiho, da ga je ona sama komaj razumela: "Lepo si naredila!" V trenotku je bila vsa v solzah in je zajecljala: "Mar sem jas kriva?" Tedaj je on naglo rekel: "Torej so mrtvi?" "Mrtvi so." "Oče, mati in brat?" "Vai trije v enem mesecu, kakor sem ti rekla. Ostala sem bila sama brez sredstev, sakaj s izkupičkom za pohištvo sem morala poplačati lekarnarja, sdrav-nika in pogrebne stroške treh mrtvecev. Sla sem potem za služkinjo h gospodu Cacheauxu, saj ga .poznaš, k tistemu šepav-cu. Tedaj sem imela petnajst let, zakaj ko si ti odšel, sem jih imela komaj štirinajst. In z njim sem grešila. Človek je ta ko neumen, dokler je mlad. Potem sem šla za služkinjo k notarju, ki me je tudi zapeljal in spravil v Havre, kjer me je pu- n*fci sobi vei vrnil. Tri mogla dobiti nobtneJr,* «topil« v »vnoT^J*! ko drugih. Vid^tJ^l da, umazane krai. » UUe, C^J fn»n, Nico i„ m zdaj sem tu!" ^ Solze so ji poi^ I močile lica in tekle vmM Iznova je povzela- i "Mif* -m, da ¡»i ^ J moj ubogi Celestin " 1 Odgovoril ji je. 1 "Jaz bi te ne bil 8poinJ si tako majhna takrat Tj pa tako velika. Toda kako i me ti nisi spoznalar' 1 Napravila je brezupno I "Videla sem že toliko J da se mi zdijo vsi enaki H Venomer ji je zrl v oči v pa ga je davilo močno J no čuvstvo, da bi se 'n!3 razjokal kakor otrok, ki J pejo. Se vedno jo je držali ročju, da mu je sedela na J kakor v sedlu, z rokami j njenih ramen, ko je slednji daljšem motrenju spoznali svojo malo sestrico, ki jo j pustil na kmetih z domačij jih je ona videla umirati! on križaril po morjih. Tedi je nenadoma prijel s gvJ nerodnimi mornarskimi ti za to njeno zopet najdeno j in jo začel poljubljati, kaki poljubljata brat in sestri! tem so mu stopile v grlo i velike moške solze, dolge u lovi, in krčevito je začel l\ Jecljal je: "Torej tu si, tukaj te H Frančiška, moja mala Fr ka . .." Potem se je iznenada dv pričel grozno kleti in pestmi po mizi, da so se preobračale in drobile. Ni napravil tri korake, se opo in z razprostrtimi rokami na obličje. Na tleh se j« i kričal in tolkel z vsemi it ter stokal in ječal kakor ob nji uri. Tovariši so ga gledali mu smejali. "Pijan je," je dejal ed« "Moramo ga spraviti je rekel drugi, "zakaj ven, ga bodo zaprli." In ker je imel v žepih kaj denarja, je gospodinji nudila posteljo, nakar so variši, ki so sami komaj pokonci, zavlekli po ozkem nišču do sobe ženske, ki bila pred kratkim sprejela je nato presedela ob grešne postelje, jokaje on do jutra. (Prevedel G. Petriii Listen to and Adotrtite PAUNDECH'S YU60SUV Folk Songé and M* T am buri t za Orehm Station WWAE, Evott*»^1 686 S. Clmrk St, CM««® - W M' M' 1L i, dva, trt, štiri aH se jim te prištela k «srečata! Torej e«4e| si ««a^ Ja Ust predrag aa Haas SNPJ. Ust Km*«* }• «otoTo )e v ▼■■ki družini nekdo, ki M rad «tal Uri mk 4» » Matu Proerete ja: Zm Zdrot. dri«T« in Kanado.fSOO Za Ckere la Ckle»I» 1 todalk la..............4M 1 tad«"« *».......... gfl S tedalke ta............M» « tadnlka a............tf t tednika ta............H» I tedalke a............u 4 tedalke ta............IM i tad"^* .........| jj • tedalker te........... M • ****** ........... Za Krrepe ja............ ¡«polnite epedajl knpoa. pri lotit* potrebno> reote Order ▼ plaaa ta al aarečlU Prearete, list. ki je m Pejaaalle:—VaalaJ kakor hitra kateri teh «lanot pree«*» |ffjH 8NPJ, ali še aa praeell proč od drsita« In ^ uk, ¿p* tednik, hode moral tleti Oaa la detlčn« dndta* m naročena aa dneraik Proereto, te takoj aa«nantU „ ^ ta obenem doplačati dotlčno raoto ltata Pn»r«+. tedaj mora upramlštro snlšatl datum aa to vsoto n»n* PROSVETA. SNPJ, Prlleieae pošiljam D b Le vedele Ara. C*"* * m Hot Preotoie mri* ....... .....CUre*« 11 " Nastev UeUrite todalk ta ga pripišite k meji meje draltae: I/ eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeee » ........CL • /eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee e e o e O e O e • JV ......Cl v/ eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeee« I) ¿...»•••ft • / eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeo** ... ft- dre*«* ' dre*«11"