Kaj so estrogenski receptorji?
Estrogenski receptorji (ER) so proteinske molekule v jedru
celic. Celice z ER se nahajajo v vseh tkivih, ki so tar~a
delovanja estrogena. Ko molekula estrogena vstopi v
celi~no jedro, se ve`e na estrogenski receptor. Nastali
kompleks estrogen-receptor se ve`e na molekulo DNA in
spro`i prepisovanje nekaterih genov (Slika 1).
napovedni dejavnik odgovora na hormonsko zdravljenje in
obdobja brez bolezni pri bolnicah z rakom dojke.
ONKOLOGIJA / novosti v onkologiji
		


	

	

	

	


	


		

15
Slika 1. Shematski prikaz delovanja estrogenskih receptorjev
Od tipa celic oziroma tkiva je odvisno,
kateri geni se bodo aktivirali oziroma
katere beljakovine se bodo sintetizirale.
Tako na primer vezava estrogena na ER
v celicah dojke spro`i proliferacijo celic
(Slika 2).
V nasprotju z normalnimi celicami dojke
vsebujejo celice raka dojke ER le pri
50 —60 % bolnic. Pri tumorjih, ki so ER
pozitivni, lahko z uporabo antiestrogenov,
kot je npr. tamoxifen, blokiramo vezavo
estrogena na receptorje in tako zavremo
proliferacijo tumorskih celic (Slika 3).
Zakaj dolo~amo estrogenske receptorje
pri raku dojke?
Status ER se danes rutinsko dolo~a pri
vsakem raku dojke, saj je pomemben
Slika 2. Estrogen stimulira proliferacijo normalnih in tumorskih
celic dojke.
Rak dojke - negativen na ER Rak dojke - pozitiven na ER
Slika 3. ER pozitiven in ER negativen rak dojke
Kako lahko dolo~amo estrogenske receptorje?
Klasi~no biokemi~no metodo za dolo~anje ER v tkivnih
vzorcih operativno odstranjenega tumorja je v zadnjem
desetletju nadomestila imunohistokemi~na metoda. Pri tej
metodi se na ER v tkivnem vzorcu ve`ejo specifi~na
monoklonska protitelesa. Mesto vezave nato prika`emo s
standardno imunohistokemi~no reakcijo. Razvoj
monoklonskih protiteles, ki prepoznajo ER v standardno
pripravljenem tkivnem vzorcu (fiksiranem v formalinu in
vklopljenem v parafin), je metodo tako poenostavil, da jo
lahko izvajajo skoraj v vsakem diagnosti~nem
histopatolo{kem laboratoriju.
Pred operacijo lahko ER dolo~amo
imunocitokemi~no na vzorcih
aspiracijskih biopsij. Ta metoda je
pomembna pri na~rtovanju
predoperativnega zdravljenja raka dojke
in kadar operacija ni mogo~a.
Kak{ne so posebnosti predoperativnega
dolo~anja ER na vzorcih aspiracijskih
biopsij?
Vzorci aspiracijskih biopsij so primerni za
imunocitokemi~no dolo~anje ER, kar so potrdile {tevilne
raziskave. V ve~ini teh {tudij so uporabili monoklonsko
protitelo, ki zahteva poseben ve~stopenjski postopek
priprave vzorcev in se danes ve~inoma ne uporablja ve~
(H222, ER-ICA, Abbott). Z novim monoklonskim
protitelesom (DAKO,1D5), ki prepozna ER v standardno
pripravljenih tkivnih rezinah, pa je na vzorcih aspiracijskih
biopsij opravljenih le malo {tudij. Zato je za zanesljivo
dolo~anje ER na vzorcih aspiracijskih biopsij z novim
monoklonskim protitelesom treba ugotoviti, kak{na je
optimalna priprava in fiksacija vzorcev, ter dolo~iti pogoje
za imunocitokemi~no reakcijo.
Kako na Oddelku za citopatologijo Onkolo{kega in{tituta
v Ljubljani dolo~amo ER na vzorcih aspiracijskih biopsij
raka dojke?
Na Oddelku za citopatologijo Onkolo{kega in{tituta v
Ljubljani uporabljamo imunocitokemijo kot dodatno
diagnosti~no metodo `e od leta 1989. Ugotovili smo, da
standardno pripravljene razmaze aspiracijskih biopsij,
barvane po Papanicolaouu, sicer lahko uporabljamo za
imunocitokemi~no barvanje, vendar ne za vse antigene.
Za dolo~anje nekaterih povr{inskih in jedrnih antigenov je
primernej{a fiksacija preparatov v metanolu.
Da bi lahko za~eli ER rutinsko dolo~ati v vzrocih
aspiracijskih biopsij raka dojke, smo morali najprej
ugotoviti, kateri izmed obeh na~inov priprave in fiksacije
preparatov, ki ju uporabljamo v na{em laboratoriju (po
Papanicolaouu barvani preparati; preparati, fiksirani v
metanolu), je primeren tudi za dolo~anje ER; dolo~iti smo
morali optimalne pogoje za potek imunocitokemi~ne
reakcije in nenazadnje smo morali preveriti, ali se rezultati
dolo~anja ER na vzorcih aspiracijskih biopsij ujemajo z
rezultati dolo~anja ER na tkivnih vzorcih.
V pilotni {tudiji, ki smo jo opravili na preparatih,
pripravljenih iz humane celi~ne linije raka dojke (MCF-7),
smo najprej ugotovili, da sta za imunocitokemi~no
dolo~anje ER primerna oba na~ina fiksacije, ki ju
uporabljamo v na{em laboratoriju, in dolo~ili optimalne
pogoje za potek imunocitokemi~ne reakcije.
V naslednji fazi smo z retrospektivno in prospektivno
{tudijo potrdili, da se rezultati imunocitokemi~nega
dolo~anja ER na vzorcih aspiracijske biopsije dobro
ujemajo z rezultati dolo~anja ER na ustreznih tkivnih
vzorcih (Tabela 1, Slika 4, 5). Najbolj{e rezultate oziroma
ONKOLOGIJA / novosti v onkologiji
16
Tabela 1. Rezultati imunokemi~nega dolo~anja estrogenskih receptorjev na razli~no
pripravljenih vzorcih aspiracijskih biopsij in ustreznih tkivnih vzorcih.
Vzorci aspiracijskih biopsij
citospini, fiksirani citospini, barvani po razmazi, barvani po
v metanolu Papanicolaouu Papanicolaouu 
Tkivni vzorci - + - + - +
- 10 0 11 0 4 0
+ 0 42 3 36 1 21
skladnost 52/52 (100 %) 47/50 (94 %) 25/26 (96 %)
Slika 4. Predoperativni vzorec aspiracijske biopsije raka dojke.
Pozitivna reakcija na ER, 40x.
Slika 5. Ustrezen tkivni vzorec operativno odstranjenega tumorja.
Pozitivna reakcija na ER, 20x.
popolno skladnost z ustreznimi tkivnimi vzorci smo dobili,
~e smo citospine, pripravljene iz vzorca aspiracijske
biopsije, fiksirali v metanolu.
Zaklju~ek
Status ER se standardno dolo~a na tkivnih vzorcih
operativno odstranjenih karcinomov dojke. Na
predoperativnih vzorcih aspiracijskih biopsij dolo~amo ER
le, kadar operacija ni mogo~a in kadar je podatek o statusu
ER potreben za na~rtovanje zdravljenja `e pred operacijo.
Da bi lahko zagotovili ustrezno kakovost in zanesljivost
dolo~anja ER, mora biti ta preiskava predvidena `e ob
odvzemu vzorca.
Literatura
1. R. Nizzoli, C. Bozzetti et al. Comparison of the results of
immunocytochemical assays for biologic variables on
preoperative fine needle aspirates and on surgical specimens of
primary breast carcinomas. Cancer (Cancer Cytopathol) 2000;
90: 61–66.
2. A. Marrazzo, P. Taormina et al. Immunocytochemical
determination of estrogen and progesterone receptors on 219
fine needle aspirates of breast cancer. A prospective study.
Anticancer Research 1995; 15: 521–526.
3. T. Sauer, E. Beraki, P. W. Jebsen et al. Assessing estrogen and
progesterone receptor status in fine needle aspirates from breast
carcinomas. Results on six years of material and correlation with
biochemical assay. Anal Quant Cytol Histol 1998; 20: 122–126.
4. C. Suthipintawong, A. S-Y. Leong et al. Immunostaining of
estrogen receptor, progesterone receptor, MIB-1 antigen, and c-
erB-2 oncoprotein in cytologic specimens: a simplified method
with formalin fixation. Diagn Cytopathol 1997; 17: 127–133.
5. A. Reiner, J. Spona, G. Reiner et al. Estrogen receptor analysis on
biopsies and fine needle aspirates from human breast carcinoma.
Correlation of biochemical and immunohistochemical methods
using monoclonal antireceptor antibodies. Am J Pathol 1986;
125: 443–449.
6. F. C. Schmitt, M. J. Bento, I. Amendoeira. Estimation of estrogen
receptor content in fine needle aspirates from breast cancer
using the monoclonal antibody 1D5 and microwave oven
processing: Correlation with paraffin embedded and frozen
section determinations. Diagn Cytopathol 1995; 13: 347–351.
■
ONKOLOGIJA / novosti v onkologiji
17