Año (Leto) XVI (II) No. (štev.) 31.
“E8LOYJENIA LIBBE”
BUENOS AIRES.
30. julija (julio) 1959
Velika odgovornost
V “Svobodni Sloveniji” smo ponovno pisali o postopanju Italijanov in Avstrijcev z narodnimi manjšinami. Avstrijci imajo ha svojem področju Slovence in Hrvate, Italijani pa Avstrijce ter Francoze v Dolini Aosta in Slovence na Primorskem in v Slovenski Benečiji. Narodne manjšine v obeh državah pa ne uživajo tistih pravic, ki bi jih morale imeti, zlasti še v deželah, ki imata krščansko-demokratski vladi. Avstrijci postopajo s Slovenci na svojem področju tako, kakor so delali vedno poprej in kakor so za njimi to delo nadaljevali nacisti, v Italiji pa demokristjani v raznarodovalni politiki dosti ne zaostajo za fašisti.
Na krivično postopanje avstrijske in italijanske vlade s svojimi manjšinami je posebno v letošnjem letu opozorilo svetovno javnost več dejstev. Avstrijci so svojo že večletno gonjo proti slovenskemu šolstvu na Koroškem zaključili z znanim zakonom o manjšinskih šolah, s katerim so Slovencem prizadeli hudo krivico. V zakonu je določilo, da bodo starši odločali, v kako šolo naj hodi njihov otrok. Navidez vseskozi demokratsko določilo. Bi tudi bilo povsod drugod, samo ne na Koroškem, kjer so Slovenci v gospodarskem pogledu odvisni od nemškim nacionalcev. In zato se bo marsikdo zbal, da bi svojega otroka poslal v samo-slovensko šolo. Nič niso zalegle prošnje in utemeljeni predlogi predstavnikov slovenske manjšine, avstrijska vlada je o-stala nedostopna ter je trdovratno vztrajala pri svojem še nadaljnjem raznarodovalnem stališču.
Avstrije pa ni prav nič motilo dejstvo, da sama na svojem področju zatira slovensko in hrvatsko narodno manjšino, da ne bi v Rimu na vso moč zahtevala pravičnejše postopanje za svojo narodno manjšino na Južnem Tirolskem. Pa ne samo v Rimu. Tudi na zasedanju zahodnoevropskih držav, ki pripravljajo osnove za Združene evropske države v Stras-hurgu, so spravili to vprašanje in je bila svetovna javnost priča, kako sta se na tem mednarodnem forumu predstavnika dveh krščanskodemokratskih strank medsebojno obtoževala glede postopanja z narodnimi manjšinami-
Krivičnega postopanja Italijanov s Slovenci v Italiji tu ni treba še posebej pojasnjevati, saj je znano, da se morajo še vedno boriti za najosnovnejše svoje pravice, pa jih ne morejo doseči. Svetovno javnost pa so Italijani opozorili tudi s svojim zadržanjem do francoske manjšine v Italiji. V dolini Aosta so do leta 1954 vladali skupno italijanski demokristjani in Francozi iz Union Valdo-taine. Italijanskim demokristjanom pa celo družba francoskih katoličanov ni bila všeč ter so izglasovali zase nov večinski volilni sistem, s katerim so leta 1954 sami v francoski pokrajini prevzeli vlado, predstavnike Francozov so pa z -volilnim postopkom ponižali tako, da so število njihovih poslancev zreducirali na lenega samega. Tako postopanje je pri Francozih povzročilo silno in upravičeno ogorčenje do demokristjanov. Pri volitvah leta 1958 so demokristjani prvič občutili odgovor Francozov, ko so v tej pokrajini izgubili poslansko in senatorsko mesto, letos, na binkoštno nedeljo, so pa pri pokrajinskih volitvah izgubili tudi pokrajinsko vlado. Doživeli so poraz z zakonom, ki so ga sami ustvarili. Neraz-položenje Froncozov proti njim je namreč šlo tako daleč, da so pristaši Aostan-ske zveze napravili za volitve sporazum z levičarskimi strankami in to navzlic odloku Sv. Oficija, ki je katoličanom prepovedal podpirati tudi take politične stranke, ki sodelujejo s komunisti. Mera krivic je pač morala biti prepolna, da so se Francozi kot katoličani odločili za ta korak!
Pri volitvah je politični blok, v katerem so bili Aostanci, zmagal. Dobil je 25 poslancev, Aostanci jih imajo v tem številu 15, ostali politični blok z demokristjani pa je dobil 10 poslancev.
Iz povedanega je razvidno krivično postopanje krščanskodemokratskih vlad tako z narodnimi manjšinami v Avstriji, kakor v Italiji. In kdo ima od tega korist? Komunisti, tista politična skupina, proti kateri se povsod krščanskodemo-kratske stranke najbolj bore. V obeh deželah se ti stranki ne moreta dvigniti iz
Nixon v debati s Hruščevom
Severnoameriški podpredsednik Nixon je-pretekli četrtek, 23. t. m., priletel z reakcijskim letalom na enajstdnevni obisk v Moskvo. Spremlja ga njegova gospa Pat ter 100' severnoameriških časnikarjev, Pred odhodom v< ZSSR je Ni-xonu sovjetski veleposlanik v Washing-tonu po naročilu iz Moskve obljubil, da bodo ameriški časnikarji smeli povsem svobodno, brez sovjetske cenzure, poročati svojim listom o potovanju Nixona po ZSSR.
Tik pred obiskom Nixona je sovjetsko časopisje začelo silovito napadati USA, da “se vmešava v notranje zadeve socialističnih držav (se pravi satelitov), kei- je objavila praznovanje “Tedna zasužnjenih narodov” po vsej državi.” “Prav tako je sovjetsko časopisje žigosalo ZDA s frazami o imperializmu, kapitalizmu itd. Ko je Nixon priletel v Moskvo, sta ga tam sprejela sovjetska podpredsednika Mikojan in Kozlov z nekaj sovjetskimi, visokimi uradniki. Hru-ščev se je takrat še mudil na Poljskem, kjer je imel prav ob prihodu Nixona v Moskvo poslovilni govor, v katerem je napadel USA zaradi proglasitve Tedna zasužnjenih narodov: “Pošiljajo k nam svoje guvernerje. Pošiljajo k nam svojega ' podpredsednika. Odpirajo svojo razstavo v Moskvi — in potem delajo take stvari...” Za Nixona je v govoru dejal: “V Moskvo prihaja predstavnik panično preplašenih ameriških imperialistov.”
V takem mrzlem vzdušju je Nixon priletel v Moskvo. Istega dne se je vrnil s Poljskega Hruščev ter je v spremstvu Nixona obiskal ameriško razstavo v parku Sokolniki v Moskvi. Med ogledovanjem razstave se je med Nixonom in Hruščevom razvila glasna debata, ki so jo spremljajoči časnikarji mrzlično zapisovali. Nekaj dvogovorov med Nixonom in Hruščevom je bilo takoj objavljenih v svetovnem časopisju: Hruščev je očital Nixonu, da USA grozi sovjetom, Nixon pa Hruščevu, da to delajo sovjeti, ko vedno poudarjajo, da so močnejši od USA. Prav tako je Hruščev odgovoril Nixonu, da “toliko časa ne bomo govorili istega jezika, dokler ne bodo izginila ameriška oporišča širom sveta. Tisti, ki je proti temu, je za vojno.”
Hruščev je tudi dejal Nixonu: “Upam,
da bova spet mogla govoriti, ko boste stari 99 let.” Nixon mu je na to od govoril: “Ali hočete s tem reči, da ko bom jaz, 99 let star, boste vi še vedno na oblasti in da še vedno ne bo svobodnih volitev v ZSSR? Odgovora Hruščeva ni bilo mogoče slišati.
Ob otvoritvi razstave je imel Nixon govor, v katerem je med drugim povedal, da ima 50 milijonov ameriških družin 56 milijonov avtomobilov, 50 milijonov televizijskih aparatov in 143 milijonov radijskih aparatov. Povprečni tedenski zaslužek v USA je 90.54 dolarjev, s čemer je mogoče kupiti in vzdrževati svojo hišo, televizijski aparat in avto. 31 milijonov družin živi v svojih hišah. Vprašanje brezposelnosti v USA ni težko, ker tudi v nedavni krizi nihče ni bil več kot tri mesece brez slehernega dela. V tem času pa je dobival povprečno 131.49 dolarjev mesečne pomoči iz Brezposelnega fonda. Verska svoboda je popolna. 103 milijone Amerikaneev je članov 308.000 cerkva.
Pozneje je imel Nixon daljši razgovor s Hruščevom o svetovnih problemih, zlasti o problemu Berlina in Nemčije, o atomski kontroli, razorožitvi itd. Razgovori so bili tajni.
Nixon je hotel obiskati v ZSSR predvsem vzhodno Sibirijo, kjer so sovjeti zgradili množico vojnih oporišč za vse tri vrste vojske. Kremelj mu ni dal dovoljenja niti za polet nad tem področjem.
Iz Moskve je odšel v Leningrad, kjer so mu dovolili ogled atomske ladje, niso ga pa pustili v bližino atomskih reaktorjev v ladji.
Iz ZSSR bo Nixon odšel 2. avgusta na obisk na Poljsko, kjer bo imel razgovore s predsednikom Gomulko.
Nixon je tudi v ZSSR uporabil podobno taktiko, kakor jo je, ko je bil na obisku po južnoameriških državah, med drugimi tudi v Argentini. Povsod se je rokoval in ogovarjal navadne posameznike ter so ga ponekod sprejemali s takim navdušenjem, da je Moskva že tretji dan po Nixonovem bivanju v ZSSR zahtevala, da morajo ameriški časnikarji vsa svoja poročila pošiljati skozi sovjetsko cenzuro. Nixon je proti temu protestiral, toda brez uspeha.
Pred koncem ženevske konference
-Hfu T
V Ženevi so razgovori okoli zelene mize skoro povsem zastali. Sovjeti vztrajajo na zavezniški izpraznitvi Berlina, zahodnjaki pa vztrajno izjavljajo, da ga ne bodo zapustili prej, dokler ne bosta obe Nemčiji združeni pod demokratsko vlado. Ker je obstojala nevarnost, da se bodo pogajanja povsem razbila, so preteklo soboto zunanji ministri sklenili, da bosta oba bloka predložila eden drugemu pismene predloge o ureditvi berlinskega vprašanja. Medtem novih sestankov med
zunanjimi ministri ne bo.
Britanski zunanji minister Lloyd po naročilu Macmillana še vedno vztrajno zahteva, da čim prej končajo z ženevsko konferenco in skličejo vrhovno konferenco, ker da so v Ženevi že napredovali toliko, da bi bila vrhovna konferenca možna in koristna. Nasprotnega mnenja so ostali trije zahodni zunanji ministri, ameriški, francoski in zahodnonemški.
Prva seja s pisanimi predlogi je bila napovedana za torek.
IZ TEDNA V TEDEN
Odbor Organizacije ameriških držav je sklenil, da se bo začelo zasedanje predstavnikov 21 ameriških držav dne 12. avgusta v čilskem Santiagu. Na dnevnem redu je razprava o položaju v državah Karibskega področja. Komaj je bil objavljen datum začetka konference predstavnikov ameriških držav, je že venezuelski predstavnik sporočil Organizaciji ameriških držav, naj bi na sestanku obsodili tiste ameriške države, ki še nimajo demokratskih vlad in ne spoštujejo človečanskih pravic. S tem so mišljene Dominikanska republika, Nicaragua in Paraguay. Predstavniki Brazilije, Čila, Peruja in USA so takoj začeli posredovalno akcijo, da bi o tem vprašanju ne sprejemali konkretnih sklepov, kajti,
nižine šovinističnega vzdušja ter tudi v praksi izvajati krščanska načela svojih strankinih programov. S svojim krivičnim postopanjem gonita narodne manjšine naravnost na levico ter jih nočeta imeti za zveste in poštene sodelavce. Nočeta razumeti, da so ravno narodne manjšine najboljša in najtrdnejša vez med narodi, ki med njimi ustvarja medsebojno razumevanje, ljubezen in spoštovanje, in da je samo po taki poti mogoče doseči pravo in iskreno evropsko skupnost.
če bi se zgodilo to, potem bi ameriške države prelomile dosedanje stališče o nevmešavanju v notranje zadeve druge države. Proti konferenci so pa v Čilu na delu tudi komunisti s socialisti in ostalimi levičarskimi elementi. Ti so prav za iste dni, ko bo zasedala konferenca predsednikov 21 ameriških držav, pozvali v Čile predstavnike levičarskih skupin iz ameriških držav in bodo tudi oni razpravljali o povezavi ameriških držav v smislu komunističnih predlogov. V Santiagu čilski komunisti s študenti pri-pravljajo za tiste dni tudi veliko javno zborovanje.
Boris Pasternak, Nobelov nagrajenec za knjigo Doktor Živago, je v hišnem zaporu pod stalnim policijskim nadzorstvom. To je objavil ameriški časnikar John Morley v listu “Tiger Standard”.
Na Kubi so imeli v nedeljo 26. julija ob obletnici začetka revolucije proti Batisti velike slavnosti. Iz vsega otoka se je zbralo v Habani nad sto tisoč kmetov. Izrekali so zaupanje Fidelu Castru, ki je na zborovanju tudi govoril. V izvajanjih je bil zmeren ter je naglašal, da je za prijateljstvo z vsemi narodi, zlasti s Severnimi Amerikama. Kmečkim množicam je tudi obljubil, da bo znova prevzel predsedstvo vlade. Pred tem
Zunanjih sedem
Pretekli teden so se na pobudo Anglije sestali v Stockholmu na švedskem gospodarski ministri Anglije, švedske, Norveške, Danske, Avstrije, Švice in Portugalske in sklenili ustanoviti Svobodno trgovinsko skupino “zunanjih sedmih”, ki naj bi se tesno povezala z Ev ropskim skupnim trgom, ki ga sestavlja skupina “notranjih šestih” držav: Fran cije, Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga ter z organizacijo Evropskega gospodarskega sodelovanja, v katero je vključenih 17 držav, v upanju, da bo končno mogoče pripeljati razvoj evropskega gospodarstva do ustanovitve Vseevropskega svobodnega področja.
Nova skupina šteje ok. 90 milijonov prebivalcev, skupina šestih 168 milijonov.
Glavne točke že izdelanega1 načrta “zunanjih sedmih” so naslednje:
1) Sedem držav bo znižalo svoje tarife do julija 1960 za 20% in postopoma 10% letno od 1. januarja 1962 dalje, tako da bodo medsebojne tarife povsem
ukinjene 1. januarja 1970
2)	Organizacija bo čim bolj enostavna. Ministrski svet bo odločal o potrebnih ukrepih, poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov vsake sedmih držav pa bo sprejemal pritožbe in skrbel za izvedbo medsebojnih pogodb.
3)	čim prej bodo odpravili vse ovire medsebojnemu svobodnemu trgovanju. Postopoma bodo odpravljeni zakoni, ki preprečujejo ali omejujejo neomejeno trgovanje med sedmimi državami.
4)	Vladna pomoč industrijam, ki bi povzročale konkurenco ena dirugi, bo odpravljena.
5)	Vsaka država, ki bi bila pripravljena podprediti se določbam organizacije; bo smela vstopiti. Sedem držav bo o velanjenju nove države odločalo enoglasno.
Stockholmski sporazum smatrajo za uspeh angleške diplomacije v njenih naporih za zaščito britanske industrije pred resno škodo, ki ji jo je začel povzročati Evropski skupni trg, ki sedaj deluje že sedem mesecev.
Krilati satelit
V USA se pripravljajo na izstrelitev “krilatega” satelita, s katerim bodo poskušali dokazati možnost uporabe sončne energije za neomejeno delovanje radijskih naprav, na vsemirskih stro jih.
Krilati satelit bodo izstrelili v takem kotu, da bo njegova pot okoli zemlje dosegla največjo možno obliko elipse. Največ bo oddaljen od zemlje 32.000 kilometrov, v najbližji točki pa se ji bo približal komaj na 250 kilometrov. Izstrelili ga bodo s trojno raketo: prva stopnja bo letalska raketa Thor, druga in tretja pa mornariška raketa Van-guard.
Na eliptični poti bo satelit mogel zbirati radioaktivne delce iz tkzv. Van Al“
lenove radioaktivne cone, ki obkroža zemljo. Ko bo satelit premagal zemeljsko težnost, se bo odprl plastični plašč, v katerega bo zavita 72 kg težka krog-lja, ki bo predstavljala resnični satelit. Iz te kroglje bodo štrlela štiri “krila”, ki bodo zbirala sončno energijo in jo prenašala v notranjost kroglje do aparatov.
Če bo ta poskus uspel, nameravajo v USA:
1)	v prvih dneh letošnjega oktobra izstreliti 170 kg težak satelit proti Luni v upanju, da bo potem krožil okoli nje.
2)	sredi novembra izstreliti raketo, ki bo odletela dalje v vsemirski prostor ,po poti, usmerjeni proti Veneri.
zborovanjem so se pa bili odnosi med Kubo in Severno Ameriko zelo zaostrili zaradi govora predsednika severnoam. tiskovne agencije UP Franka Bartholo-mew-a v Los Angelesu, ki je zatrjeval, da na Kubi ni tiskovne svobode. Na Kubi so vladni listi zagnali velik krik in tudi Castro ter novi predsednik republike Dorticos sta se ostro izrazila proti severnoam. časnikarjem v Habani. V listih so jih napadali, da poleg časnikarske službe opravljajo tudi vohunsko. Nekaterim časnikarjem so pobraii tudi že uporabljene filme. Prav tako so pred slavnostmi zaprli več civilistov in vojakov pod sumnjo, da so pripravljali zaroto proti sedanji vladi. Listi so objavili, da so pri aretiranih našli več granat in ročnih bomb.
Venezuelska vlada namerava začeti proces proti prejšnjemu predsedniku Perezu Jimenezu. Zaradi tega bodo ameriško vlado zaprosili za njegovo izročitev.
Papež Janez XXIII. je ustanovil novo škofijo Hirošima na Japonskem. Za prvega škofa te škofije je bil imenovan Tokisuke Honda.
Mednarodna komisija pravnikov, v kateri je včlanjenih 30.000 odvetnikov iz 53 držav, je izročila Organizaciji združenih narodov spomenico z naslovom “Tibetansko vprašanje”. V spomenici naproša svetovno organizacijo, naj z vso odločnostjo nastopi proti kitajskim komunistom, ki so začeli sistematično izvrševati svoj načrt za zadušitev narodnega, kulturnega in verskega življenja v Tibetu. V spomenici mednarodna komisija pravnikov v podkrepitev svoje vloge navaja dejstvo, da so komunisti ob zadnji letošnji vstaji pobili 65.000 Tibetancev in opozarja svobodni svet na bodočnost pred komunisti, kajti to, “kar se danes dogaja nad Tibertanci, pride jutri lahko nad nas”.
Na Dunaju so v nedeljo dne 26. julija odprli VII. mednarodni komunistični mladinski in dijaški festival. Je to prvi kongres te komunistične ustanove, ki je letos v državi, ki ni za železno zaveso. Komunisti so podvzeli vse potrebno, da bi vodstvo kongresa obdržali v linijah, ki so si jih določili. Protikomunistične mladinske organizacije v Avstriji in drugih evropskih državah pa s» proti udeležencem na mednarodnem komunističnem mladinskem festivalu spro-
žile pravo propagandistično vojno. Med udeležence mladinskega festivala so razdelili na tisoče in tisoče letakov in brošur z vseh svetovnih jezikih, v katerih jim prikazujejo zverstva, ki so jih zagrešili komunistični nasilniški režimi po posameznih državah. V bližini dvorane, kjer zboruje mednarodni mladinski ko-munitsični kongres, so postavili celo kioske s protikomunistično literaturo. V dneh kongresa po raznih kindvoranah vrtijo tudi protikomunistične filme, zlasti film o zadnji madžarski vstaji “Madžarska v plamenih.”
Ben Gurion bo v judovski državi ostal na čelu vlade še do prihodnjih volitev oktobra meseca. To odločitev je sporočil javnosti po razgovoru s predsednikom republike Izakom Ben Zvi-jem. Krizo vlade so povzročili judovski levičarji zaradi prodaje orožja Zahodni Nemčiji.
Predsednik biv. revolucionarne vlade v Argentini gen. Aramburu je še vedno v Franciji. Prejšnji teden je obiskal mesto Bourdeaux na povabilo tamošnjega župana Jacques Chaban Delhas-a, zatem je pa bil na obisku tudi v baskovskem pod-račju, odkoder so njegovi starši.
Vladne čete so v mestu Kirkuk v Iraku zadušile komunistično vstajo. Boji med komunisti in vladnimi četami ter protikomunisti so bili hudi ter so zahtevali 850 mrtvih. Predsednik vlade gen. Kasem je sedaj začel tudi veliko čistko v vojski, iz katere je odstranil 800 častnikov in podčastnikov, ki so bili ali komunisti ali pa so z njimi simpatizirali.
Na otoku Cipru imajo znova težave. Bivši poveljnik odporniške organizacije EOKA gen. Grivas je začel delati ne-prilike predsedniku ciprške vlade škofu Makariosu. V začetku je Grivas povsem odobroval z Angleži in Turki napravljeni sporazum, sedaj mu pa nekatera določila tega dogovora ne ugajajo več.
Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki za leto 1958 še nimajo plačane naročnine, lepo prosimo, naj jo takoj plačajo ali osebno ali pa pošljejo $ 160.— s poštnim ali bančnim čekom, naslovljenim na Eslovenia Libre.
Prav tako prosimo za plačilo letošnje naročnine. Če ne morete skupno plačati celoletne naročnine, nam sedaj po preteku prvega polletja nakažite vsaj polletno naročnino v višini 120 pesov.
Jožef Zalar umrl<■
bil ob veliki udeležbi rojakov dne 27. junija v Jolietu. Pogrebna maša je bila v slovenski župni cerkvi sv. Jožefa, katero je daroval Msgr. Butala, bivši duhovni vodja KSKJ ob asistenci Rev. Kuzme in Malavašiča. Pri maši je pa bil navzoč tudi škof iz Jolieta McNamara. Navzočih je bilo dalje 14 članov in članic glavnega odbora KSKJ ter zastopniki še drugih slovenskih in hrvat-skih podpornih organizacij.
Ko je leta 1908 prevzel vodstvo KSKJ je imela ta ustanova 9.850 članov s 107.000 dolarji premoženja. Po 50 letih njegovega plodonosnega dela pa ima Jednota v aktivi nad 48.000 zavarovalniških polic in skoro 13 milijonov dolar-
DESETLETNICA SDO IN SFZ TER "KOVAČEV ŠTUDENT"
Deset let je že, kar delata med nami za našo mladino Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza. Lahko rečemo, da je skoraj že ena generacija deklet in fantov šla skozi njune vrste, kjer so se navduševali in vzgajali za prave ideale Slovenca in katoličana. Mnogi od njih so sedaj že možje in žene; njihova mesta v obeh organizacijah pa zasedajo dekleta in fantje, ki so včeraj bili še otroci.
Vsem tem sta SDO in SFZ pomagala in pomagata klesati" njihove značaje, jih vzgajati in jim nuditi pravo zabavo.
Je pa to odgovorno in težko delo! Koliko dela pa da samo pripravljanje raznih proslav, akademij in igre, posebno še v teh razmerah, v katerih živimo. To si morejo predstavljati samo oni, ki šo kdaj sodelovali pri takih in podobnih stvareh.
Organizaciji sta v teku 10 let pripravili vrsto prireditev. Morda res niso bile na umetniški višini, a lahko rečemo, da je občinstvo — v glavnem seveda mladina — vedno zadovoljno odhajalo od teh prireditev.
Za desetletni jubilej pa pripravljata SDO in SFZ nekaj novega — kar se za tako obletnico tudi spodoti — spevoigro “Kovačev študent.” Težka naloga, a zgleda, da jo bodo člani obeh zborčkov in seveda tudi dirigenta dobro rešili. Da so že daleč s ^pripravami, kaže dejstvo, da nam bodo to šaljivo spevoigro,
Naša mladina
in slovenščina
Gredoč po cesti sem slišal za sabo razgovor dveh gospodičen v perfektni španščini. Samo eno od obeh je sem ter tja izdajal kakšen nepravilni besedni naglas, da ni Argentinka. Ko sem se ozrl, sem se kar začudil; kajti obedve na videz poznam; pristni Slovenki, nobena še nima 17 let in obe članici vsaj ene če ne več slovenskih organizacij.
Bilo je pri zadnji nogometni tekmi med Slovensko fantovsko zvezo — Mo-ron in fanti “Mladinskega doma”. Kakor skoraj pri vsaki tekmi, tako so se tudi pri tej fantje med seboj nekaj sprli. Prepirali so se seveda v španščini.
Še en primer iz ene izmed “slovenskih vasi” v Velikem Buenos Airesu. Na ulici še igrajo štirje otroci. Vsi sinovi zavednih slovenskih staršev; a kljub temu ne slišiš od njih ene same slovenske besede.
In takih primerov, po katerih bi človek sodil, da naša mladina ne zna več svojega lastnega jezika, bi lahko našteval še in še.
Ko smo prišli pred 10 leti v Argentino, se nam je včasih čudno zdelo, če je marsikateri Slovenec - staronaseljenec med svojo “slovenščino” vmešaval vsaj polovico španskih besed, ali pa je najrajši govoril samo špansko. Danes to stvar že laže razumemo, ko na lastni koži občutimo isto: da namreč naša mladina, še celo tista, ki zahaja v slovensko družbo, se vzgaja v slovenskih organizacijah, živi pri svojih — slovenskih starših, govori med sabo rajši tuj jezik, kot pa svojega lastnega.
Sedaj naj navedem še dva primera druge vrste. Bil sem pri slovenski družini s štirimi otroci; najstarejši star približno 9 let. Ves čas, kar sem bil tam, nisem od njih slišal niti ene španske besede, čeprav trije od njih že hodijo v šolo —- v argentinsko seveda. Ker se mi je to kar malo čudno zdelo, sem vprašal očeta, če ne obiskujejo argentinske šole, ker ni od njih slišati nobene španske besede. Pa mi je smejoč se, odvrnil;: “Seveda hodijo, a tu doma jim ne pustim, da bi govorili špansko”, in potem je še dodal: “Otrok se jezika hitro privadi in ga tudi prav tako hitro pozabi. In kakor se bodo lahko še prehitro naučili tukajšnega jezika, tako hitro bi tudi lahko pozabili slovensko, če bi še tu doma med seboj govorili tuj jezik!” Popolnoma prav sem mu dal. Saj to je odgovor, ki bi ga morali imeti pred očmi vedno vsi slovenski starši, ki jim je še kaj mar, da njihovi otroci govore in obvladajo njihov — slovenski jezik!
Še tale primer: Razgovarjal sem se z dekletom, ki nima dosti prilike govoriti slovensko. Hodi že v zadnji letnik “nacionalne” (“Escuela Nacional” odgovarja naši gimnaziji.) Ko sva se raz šla, sem ji častital k tako lepi slovenščini, a ona mi je odvrnila: “Če govorim s Slovencem, skušam govoriti slovensko, čeprav me včasih stane takoj najti pravilen slovenski izraz.” Da, takega mišljenja, kot je to mlado dekle, nam manjka večini izmed nas. Če smo med Slovenci, govorimo slovensko. Na ta način bi ne bilo treba imeti na slovenski pristavi v Moron napisa, — (čeprav je prepotreben in bi jih moralo biti še več, da bi ja vsakemu “v oči padel”) — ki o-
Ameriški podpredsednik Richard Ni xon se je te dni mudil na obisku v ZSSR. V Moskvi je odprl severnoameriško industrijsko razstavo, postavljeno v parku Sokolniki. O razstavi in o. izjavah, ki jih je dal Nixon v Moskvi ter o debati med njim in Hruščevom, poročamo na prvi strani. Ob izstopu iz letala na moskovskem letališču je Nixon zbranim sovjetom dejal: “Težki 'in resni problemi nas ločijo, razlike, katere, če ne bodo rešene, morejo spraviti v nevarnost mir, za katerim vsi stremimo.”
Ali z drugimi besedami: Če ne bomo rešili razlik, se bo treba navaditi živeti drug ob drugem, sicer bo obeh svetov, tostran zavese in onstran nje, z novo vojno konec.
Da je temu tako, potrjujejo zaključki petdnevnega študija severnoameriškega kongresnega pododbora za atomsko e-nergijo, ki ga vodi kalifornijski demokrat Chet Holifield. Obravnavali so posledice enega samega sovjetskega a-tomskega napada na USA, če bo prišlo do vojne, ki ga nikakor ne bo mogoče preprečiti. Po vseh najtreznejših računih vojaških strokovnjakov je pododbor prišel do naslednjih zaključkov:
1) Sovražnik bo v prvem trenutku odvrgel na USA najmanj 263 atomskih
Dne 24. junija t. 1. je v Jolietu, v državi Illinois v Severni Ameriki umrl Jožef Zalar, znana osebnost med slovenskimi naseljenci v Severni Ameriki, med katerimi je nad 50 let vodil kot glavni tajnik vse poslovanje Kranjske slovenske katoliške jednote.
Jožef Zalar spada po svojem delu med rojaki v Severni Ameriki gotovo v vrsto najvidnejših in najbolj vplivnih Slovencev v tej deželi. V mestu Joliet je bil zelo pomembne osebnost, kakor tudi v okraju Will, kjer je marsikateremu Slovencu pomagal do službe in zaslužka.
Odprto srce pa ni imel samo za potrebe starih slovenskih naseljencev v Severni Ameriki, ampak tudi za begunce po II. svetovni vojni, ki so zaradi komunistične diktature morali zapustiti svoje domove in domovino. Za te je skrbel in jim pomagal kot dolgoletni glavni blagajnik Lige kat. slovenskih Ameri-kancev. Njegovo glavno življensko delo je pa bila vsekakor dobrodelna organizacija Kranjska slovenska katoliška jednota. Vse delo te ustanove je neločljivo povezano z imenom Jožef Zalar.
Pokojnik je dosegel lepo starost ter bi bil dne 11. oktobra letos slavil 80 letnico. Kljub njegovim visokim letom je pa njegova smrt vse presenetila. Umrl je za rakom na pljučih.
Po rodu je bil Notranjec. Rodil se je
11.	oktobra 1879 v vasi Dole v fari Bo- j rovnica. Po končani ljudski šoli so ga poslali v gimnazijo. Ko je bil Jože star 12 let, je njegov oče odšel v Severno Ameriko, šest let nato je odšla za njim njegova mati, tri leta nato pa še Jože kot mlad študent. V USA je prišel 8. julija 1899. Njegovi starši so tedaj živeli v Forest Cityju. Tudi Jože je moral takoj poprijeti za delo. Ker druge ga ni bilo, je šel na delo v premogovnik in delal v njem skoro 10 let. Vse dotlej, dokler ni leta 1908 prevzel glavnega tajništva Kranjske slovenske katoliške jednote in se preselil v Joliet, s svojo družino, ženo in šestimi otroki. Žena mu je umrla leta 1925. Sinovi in hčere so vsi lepo vzgojeni ter dobro preskrbljeni. Ob smrti je zapustil 3 sinove in 3 hčere, 15 vnukov, enega pravnuka, v Clevelandu pa sestro.
Pogreb plemenitega in za slovensko stvar zaslužnega slovenskega moža je
pozarja mladino, da se na Pristavi go vori slovensko.
Večkrat je tudi že kdo rekel, češ, da je španščina bolj bogat jezik, da se je lažje izražati v njem in podobno. Takemu bi samo rekel: "Ali smo Slovenci, ali nismo; ali si Slovenec, ali nisi!” Da, španščina, angleščina in morda še drugi jeziki imajo bogatejši besedni zaklad, kot je slovenski, toda če je le še količkaj narodne zavednosti v tebi, če se čutiš le še malo Slovenca, boš bolj ljubil svoj jezik, kot pa tujega; saj to je “najdražja dota, ki smo jo prejeli od svojih staršev!” To so besede moža, ki se je vse svoje življenje boril za svoj narod in svoj jezik proti nasilnemu po nemčevanju in nemškemu ekspanzionizmu na štajerskem, — škofa Slomše-ka.
Da se je laže izražati v španšči-nik kot v slovenščini, bi pa tudi dvomil. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da
bomb, katerih razdiralna sila bo enakovredna 1446 megafonov, se pravi razdiralni šili eksplozije 1.446 milijonov ton znanega razstreliva TNT. Te bombe bodo padle na 70 glavnih ameriških mest in na 154 vojaških oporišč. Zgodilo pa se bo tole;
2)	V trenutku bo pobitih 23 milijonov Amerikancev, smrtno ranjenih pa še naslednjih 25,9 milijona. Težko ranjenih in ožganih bo naslednjih 7,3 milijona žrtev, škodljivo količino radioaktivnosti pa bo dobilo še nadaljnih 12,7 milijona ljudi. Vsega skupaj bo torej prvi napad zahteval 68,9 milijona žrtev, t. j. 40% vsega severnoameriškega prebivalstva.
3)	Ena eksplozija s silo 10 megafonov — tako močne bombe bodo po vsej verjetnosti sovjeti odvrgli na glavna mesta — bo do tal pokosila vsa zidana poslopja v krogu s premerom 20 km, povzročila požare in ljudem opekline druge stopnje na področju s premerom 36 km in raz stresla smrtonosni radioaktiv-niprah v obliki cigare, široke 25 km in dolge 145 km. Menijo pa, da bo sovražni kna največja mesta odvrgel po dve 10 megatonski bombi. Za nekatera mesta so izračunali število takojšnjih smrtnih žrtev, n. pr. za Baltimore nad
bo Španec rabil za eno stvar 20 besed medtem ko bo Slovenec isto stvar povedal v 15 besedah. Kar poskusi prestaviti n. pr. besede: posedam, polegam itd.! In slovnične oblike! Slovnica, katera je bolj bogata — slovenska, ali španska ali morda angleška? Če vsaj malo poznaš slovensko, koš moral priznati, da slovenska. Seveda, če hočeš neko stvar ceniti, jo moraš tudi poznati, če pa hočeš svoj jezik dobro poznati, ga boš pač moral tudi študirati. Če že ne drugega, prebiraj vsaj slovenske knjige in videl boš, da je tudi naš jezik lep in bogat! Glede tega je, mislim, Slovenska fantovska zveza kar zadela, ko je za letošnje sestanke svojega članstva izbrala snov Slovenska zgodovina in Slo venija”. Naj mladina spoznava svojo domovino in njeno zgodovino in s tem tudi svoj jezik. Prav bi bilo, da bi jih tudi druga društva posnemala, v kolikor je to mogoče.	alav.
1.057.000	ali 79% vsega prebivalstva, za Boston 2,136.000 ali 70% in New York
6.098.000	ali 47% vseh meščanov.
4)	Napad bo uničil, težko poškodoval ali prepojil z radioaktivnostjo 22,5 milijona poslopij, še pravi ok. polovico vseh poslopij v USA ter povzročil, da bo najmanj 6% vsega ozemlja nevarnega za, življenje za dolge mesece zaradi radioaktivnega izžarevanja.
5)	Vsa že predelana toda nezavarovana hrana in vsa žetev na prizadetem področju bo zaradi radioaktivnosti smrtno nevarna za preživele ljudi. Vsekakor bo izgubljeno vse mleko, ker bo radioaktivno zaradi radioaktivnosti pa-še.
6)	Štirinajst dni po napadu se bo radioaktivnost v ozračju povečala 2,7 krat v razmerju za radioaktivnostjo ob trenutku eksplozije. Po enem letu bo 50 krat manjša od prej. Preživeli prebivalec USA bo iz zraka sprejel vase ok. 200 enot radioaktivnega elementa stron-tija 90, ki je eden najnevarnejših radioaktivnih preostankov atomske eksplozije, ker se v človeškem telesu vseda na kosti in jih razjeda. Iz naravnega o-kolja vsak človek sprejema vase dnevno 5 do 10 enot strontija. Količina 200 enot pa je po znanstvenih zaključkih skrajna neškodljiva meja.
jev premoženja. Leta 1916 je bil na predlog pok. Zalarja ustanovljen pri Jednoti tudi Mladinski odsek, ki je veliko primopomegl k porastu članstva, še bolj pa je povečalo članstvo enakopravnost, ko so jo v Jednoti dali ženskam in jih tako v pravicah in dolžnostih izenačili z moškimi. Prav tako je dvignil članstvo sklep Jednote o uvedbi dvajsetletne zavarovalnime. Vse to je bilo sprejeto na Zalarjev predlog.
Delo pok. Zalarja v Kranjski slovenski katoliški jednoti je tako vsestransko, da bo njegovo ime vedno živelo v njej ter bo pok. Zalar za vse čase vsem vzgled nesebičnega in neumornega dela v korist rojakom in vsej slovenski skupnosti.
ki opeva romantiko študentovskega življenja, zaigrali že 6. septembra. Seveda, če bo Bog dal in sreča junaška.
alav.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Proseški dogodki. Za binkošti so na Proseku pripravili šaljivo nogometno igro med samskimi in poročenimi. To prav za prav ni nič posebnega, a ravno zaradi te tekme je nastalo na Tržaškem dosti pisanja. To tekmo je namreč več ali manj duhovito komentiral spreten napovedovalec po ojačevalcu. To pa ni bilo všeč Italijanov; nekateri pišejo, da so Italijani hoteli, da bi napovedovalec tolmačil tudi v italijanščini. Ker prireditelji tega niso naredili, se je nenadoma pojavil orožniški poveljnik in prepovedal prenos. Tudi tekmo so zaradi tega takoj prekinili.
V naslednjih dneh se je posebno odposlanstvo pritožilo pri vladnem komisarju Palamari, ki je obljubil, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Odposlanstvo se je s tem zadovoljilo, posebno ker je komisar priznal, da je orožniški poveljnik prekoračil svoj delokrog. Kljub vsemu pa se orožniškemu poveljniku ni še nič zgodilo; če ne bo celo dobil za svoje “junaško dejanje” kako odlikovanje in napredovanje.
Naslednjo nedeljo so nadaljevali s to tekmo in tudi z napovedovanjem. Toda sedaj se je zgodilo nekaj čudnega: Napovedovalec je tolmačil delno tudi-v laškem jeziku. To pa menda po lastni odločitvi prirediteljev, ker se je tekme udeležilo tudi nekaj Italijanov, ki so hoteli tudi dojeti šaljivi komentar. Menda je tudi Palamara svetoval, naj se tako naredi.
Zaradi te tekme je torej nastalo upravičeno razburjenje med slovenskimi tržaškimi krogi. Slovenski listi so prinesli dolge članke o kršitvi najosnovnejših pravic, ki so Slovencem zajamčene v italijanski ustavi. In prav je, da so tako naredili.
Toda je pri tem še druga stran teh dogodkov, katere pa nekateri slovenski listi zamolčujejo: Prireditelji so namreč na prireditev vabili med drugim tudi z dvojezičnimi in celo samo z italijanskimi lepaki. Torej so deloma tudi sami krivi, če je prišlo do neljubih dogodkov. Če so namreč vabili tudi v tujem jeziku, to ni bila čisto slovenska prireditev in bi morali svojim gostom že iz gostoljubja dati možnost razumeti dogajanje na igrišču, če pa je bila to slovenska prireditev — čemu italijanski lepaki?
Kljub tem črnim statistikam pa so znanstveniki in kongresni pododbor u-gotovili, da bo država mogla prestati napad, bo pa razsežnost preživetja odvisna od pripravljenosti. Izračunali so, da bo v slučaju, če si bo vsaka ameriška družina zgradila svoje hišno zaklonišče — v ta namen so že razdelili po USA 50 milijonov knjižic z načrtom o hišnem zaklonišču, ki stane ok. 175 dolarjev ——, zmanjšano število atomskih smrti za 12 milijonov in število drugih žrtev za nadaljnih 12 milijonov.
Visok odstotek žrtev bo tudi preprečen, čp bodo zgradili pravočasno zadost no število javnih zaklonišč, katerih stroški bodo znašali ok. 12 milijard dolarjev.
Takšni so izsledki severnoameriških atomskih in vojaških strokovnjakov o posledicah prvega in enega samega sovražnega atomskega napada na USA. Prav takšne statistike so že prav gotovo napravili tudi v Kremlju za ZSSR, le da so morali zaradi večje udarne sile severnoameriških atomskih sil številke povečati.
Te statistike same po sebi vsiljujejo vprašanje: Ali bo sploh še kdaj prišlo do svetovne vojne? Kljub strahotnim posledicam je zaradi človeške narave prej mogoče odgovoriti z da kakor z ne.
ARGENTINA
V argentinski vojni mornarici se je med skupino višjih mornariških častnikov pojavilo že sredi junija nezadovoljstvo z državnim tajnikom za mornarico viceadmiralom Estevezom. Ti častniki so bili v zvezi z nezadovoljnimi častniki v suhozemski vojski ter so v političnem pogledu na istem stališču. Med tem ko je bil položaj v suhozemski vojski rešen s tem, da je odstopil tedanji drž. tajnik gen. Pacheco ter je bil na njegovo mesto imenovan stari in že upokojeni general Anaya, je vojna mornarica še naprej imela za državnega tajnika viceadmirala Esteveza. Po sestanku, ki ga je imel predsednik dr. Frondizi s skupino admiralov, je dr. Frondizi objavil svojo odločitev, naj viceadmiral Estevez še naprej vodi vojno mornarico. Med tem se pa položaj med mornariškimi častniki ni spremenil. Nezadovoljstvo z vrhovnim predstojnikom se je še povečalo. Nezadovoljni častniki so mu tudi očitali, da tudi vojne mornarice ne vodi tako, kot bi bilo potrebno. Vztrajali so še naprej, da v vodstvu državnega tajništva za mornarico mora priti do spremembe. Do prave krize je prišlo prejšnji petek. Tega dne je bil pri predsedniku dr. Frondiziju poveljnik pomorskih operacij viceadmiral Vago ter ga je opozoril, da je položaj v vojni mor narici tako napet, da on ne more več prevzemati odgovornosti za posledice, ki bodo nastale, če bo viceadmiral Estevez še naprej ostal na svojem položaju. Dr. Frondizi je viceadmirala Vagu sporočil, da od tega trenutka dalje on osebno nosi vso odgovornost za položaj v vojni mornarici.
Viceadmiral Vago je odšel takoj v drž. tajništvo za mornarico in stopil k drž. tajniku Estevezu. Sporočil mu je, da ga odslej naprej vojna mornarica ne priznava več za svojega šefa in bo v naprej poslušala samo njegova povelja, Viceadmiral Estevez mu je odgovoril, da je to čisto navaden upor in da bo dal povelje za njegovo aretacijo. Takoj ga je tudi odstavil kot poveljnika pomor-" skih operacij in na njegovo mesto postavil kontraadmirala Perren-a, za glavnega poveljnika mornarice pa kontraadmirala Robbio.
Viceadmiral Estevez je zatem odšel k predsedniku dr. Frondiziju, mu poročal o nastalem stanju, po vrnitvi pa imel sestanek z nekaterimi višjimi mornariškimi častniki. Na sestanek je povabil tudi viceadmirala Vaga, ki se pa vabilu ni odzval. Viceadmiral Estevez je po tem sestanku dal obvestiti vse vojne pomorske baze o izvršenih spremembah v mornarici. Poveljniki pomorskih oporišč so pa odgovorili, da poslušajo samo povelja viceadmirala Vaga in nikogar drugega. Taka so bila sporočila iz Puerta Belgrana, Mar de) Plate, Punta Indio, Rio Santiago in od drugod.
Spričo takega položaja so iz državnega tajništva za mornarico odredili pripravno stanje pomorskih enot v Buenos Airesu, v palači sami so pa začeli poja-čevati varnostne ukrepe. Položaj je postal kritičen. V državno tajništvo za mornarico je prišel sam predsednik dr. Frondizi ter imel tam razgovor z visokimi mornariškimi častniki. Tudi viceadmiral Vago je bil zraven. Po tem sestanku so iz predsedništva vlade sporočili, da je drž. tajnik za mornarico viceadmiral Estevez dal ostavko. Med tem časom so začeli prihajati v državno tajništvo za mornarico nekateri mornariški kapetani celo s strojnicami, ko so zvedeli za dogodke, ki so se tam odigravali.
Predsednik dr. Frondizi je ostavko drž. tajnika za mornarico viceadmirala Esteveza sprejel ter imenoval na začast-nega tajnika v vojni mornarici drž. tajnika za vojsko generala Anayo, ki je takoj postavil viceadmirala Vaga nazaj na položaj poveljnika pomorskih operacij. V nedeljo ja pe bil imenovan tudi pravi državni tajnik za mornarico in sicer kontradmiral Gaston Clement, vidna osebnost med osvobodilno revolucijo, ki e bil pod revolucionarno vlado zvezni ;omisar province Jujuy, nato pa šef dr-iavne pomorske prefekture. Novi državni tajnik za mornarico je v ponedeljek položil predpisano prisego. Z njegovim imenovanjem je pa bila kriza v vojni mornarici zaključena.
V Buenos Airesu je bilo v zadnjih dneh znova več terorističnih aktov. Tako so teroristi še vdrugič položili bombo na okno stanovanja biv. predsednika peronistične stranke dr. Leloira, ki se je pa pozneje od peronistov oddvojil. Dr. Leloir je policiji odkrito izjavil, da je prepričan, da so ta atentat napravili teroristi iz sedanje peronistične stranke justicialista. Drugo bombo so položili pred lokal vladne radikalne stranke, tretjo pa v stanovanje žene biv. predsednika dr. Ortiza.
Ali bo še kdaj svetovna vojna?
Ilovice vz SCevenije-
Umrli so. V Ljubljani: Antonija Bo-rovič, Marija Turk, biv. sestra Martina, Matilda Podkrajšek, učiteljica gluhonemih v p., Karolina Hiti, Marija Grintal, roj. Likozar, ing. Stanko Kanc, prof. na Gozdarski srednji šoli, Jakob Gabrovšek, Franc Cerkvenik, upokojenec, Marija Jelenc-Puhkova, članica opernega zbora v p., Anton Rener, žel. upok., Leopold Kazimir Leben, bakelitni moj ster v p., Marijan Verbajs, pomočnik upravnika Centralne šolske poliklinike, Josip Šubert, tehn. obratovodja v p., Jakob Malovrh, inšpektor drž. žel. v p., Josip Škabar in Minka Remih, uslužb. občinskega odbora iLjubljana-Polje, dr. Jakob Turk, nam. Zdravstvenega doma v Sevnici, Oton Zeilhofer, žel. inšpektor v p. v Poljčanah, Drago Ulaga v Rimskih Toplicah, Anton Gradišnik, upravnik doma v Kamniški Bistrici, Matej Hercog' v Mariboru, Marija Oman, roj. Oman v Ratečah, Ivan Peternel, upok. v Celju, Karel Vargazon, pos. v Sredi šču ob Dravi, Ana Berlan, roj. žargi v Trzinu, Sonja Železnik, štud. prirod, matemat. fak. v Kamniku, Kristina Si-košek, roj. Šegula v Brežicah, Frančiška Fatur v Zagorju, Tit Koprivnik, pos. v Domžalah, Terezija Pernuš, roj.
PRIREDITVE
AVGUST
Sobota, 1. Orkester Moulin Rouge igra, sodeluje: Športni klub “Teutonia” Tigre.
Nedelja, 2. Domobranski sestanek SFZ v Slovenski hiši. Po maši bo predaval polkovnik Vuk Rupnik o bojih in strategiji domobranskih edinic.
Sestanek SDO po maši v Slovenski hiši.
Šolska mladina v Slovenski vasi v La-nusu bo vprizorila igrico p. Krizosto-ma “Paveljčkova piščalka”. Začetek ob
16.	uri.
FEDECE. Predavanje člana Poljske akademije znanosti Lisa Kozlovskega o etničnem izvoru slovanskih in drugih narodov Srednje Evrope ob 16.30 v prostorih Poljske zveze, Serrano 2076, Capital.
Sobota, 8. SKAD. Predavanje Boža žužka o arheoloških raziskavanjih v bližini mesta Tilcara. Skioptične slike. Slovenska hiša ob 19. uri.
Moulin Rouge igra, Sociedad de gimnasia de Villa Ballester.
Nedelja, 9. V Mladinskem domu v Don Boscovem zavodu Ramos Mejia povračilna tekma ob 10. uri dop. med moštvoma SFZ Moron-Lanus : Mladinskemu domu za pokal Slovenija. Sestanek naraščajnic SDO v San Martinu po slovenski maši v zavodu Sagrado Corazón.
Sobota, 15. Moulin Rouge igra: Restav-rant “Nino” Vicente López.
Nedelja, 16. Moulin Rouge: Klub “Suabia del Este”. La Paz 650, Villa Ballester.
Sobota, 22. VII. kulturni večer Slov. kulturne akcije.
Moulin Rouge igra: Klub “Alsina” v Villa Alsina.
Nedelja, 23. Romanje Slovencev v Lur-des.
Sobota, 29. Prosvetni večer Društva Slovencev v Slovenski hiši.
Moulin Rouge igra: Confitería “Velero”, Vicente López.
Vovk v Lescah, Marjeta Nartnik, roj. Hvala v Logatcu, dr. Adolf Lenard, sodni svetnik v pok. v Mariboru in Franc Renčelj, žel. upok. v Kompolah.
Po vsej Jugoslaviji so v sredini maja slovesno proslavljali obletnico zloglasne komunistične tajne vohunske in policijske organizacije OZN, poznejše UDB-e. Ob tej priliki je časopis “Narodna milicija” objavil uvodnik zvezne-
ga drž. podtajnika za notr. zadeve An-drija Pejoviča pod naslovom “Z bojem za socializem se je služba varnosti kalila in skovala v resnični revolucionarni organ zaščite ljudstva”. Ostali listi so pa to š tako številnimi zločini obremenjeno komunistično tajno policijo poveličevali kot ustanovo, ki je odigrala “revolucionarno vlogo naše varnostne službe v zaščito ljudstva”.
Cankarjeva založba v Ljubljani je izdala knjigo J. P. Eckermanna “Pogovori z Goethejem”. Prevod knjige ter u-vodno študijo o Goetheju je oskrbel Josip Vidmar.	/
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Odložitev obiska škofa dr. Rožmana
Prevz. škof dr. Gregorij Rožman je v juliju obolel na hudi gripi. Sedaj je spočil, da je v avgustu napovedani obisk Slovencem v Argentini zaradi bolezni moral odložiti na nedoločen čas.
Prosvetni večer Društva Slovencev je bil v soboto 25. julija t. 1. Predaval je Ruda Jurčec o temi “Sodobni imperia-lizmi”. Predavanje je bilo skrbno in dobro pripravljeno. V svojem referatu je Jurčec navajal, da je politika po II. svetovni vojni zelo enostavna. “Primum movens” številnih konferenc je skoraj vedno eden in isti. Ni napredka na politični pozornici. Tega stanja ne morejo rešiti po diplomatskih poteh. Po zadnjem sredstvu, sili, noče poseči nobeden. Vojna je danes nemogoča. Kdor bi segel po tem sredstvu, nima izgledov, da bi uničil samo nasprotnika, ampak bi si zadal smrtni udarec tudi sam.
V komunističnem bloku se snuje več struj. So to moskovska, pekinška, polj ska in Titova struja. Torej komunistični blok ni več tako enoten kot je bil. Poudariti pa je treba, da vse te struje ostajajo zveste glavnemu cilju, tj. doseči svetovno komunistično oblast. Vendar je pa tudi res, da so začeli prepričevati svoje podložnike, da bo prišlo do tega šele v drugem ali tretjem rodu. Kapitalistični svet bo sam propadel in sicer takrat, kadar bo komunistični svet dosegel 51% svetovne proizvodnje.
Glede imperializma je dejal, da je bila Anglija imperialistična do leta 1945, po tem letu pa je šla ravno v nasprotno smer, čeprav še vedno uporablja nekatere metode, ki so tega izvora. Tudi Severna Amerika poseže večkrat po takih sredstvih. Nasprotno pa je Moskva imperialist, kar je razvidno iz njenih metod in ciljev. Svoje nadoblasti noče pustiti pod nobenim pogojem, to je še posebno razvidno iz odnošajev med Pekingom in Moskvo. V kitajskem Pekingu se tudi snujejo takšne ideje in zelo globoko.
Poleg teh dveh imperializmov pa imamo še arabskega, okrog Naserja, afriškega na ozemlju nove države Ghane, indijskega z Nehrujem na čelu; toda ti zadnji se zelo razlikujejo od prej omenjenih. Vsaj zaenkrat.
Smo v dobi važnih sprememb, nekaj novega se približuje na svetovno pozor-nico — smo pač v meddobju.
Članski sestanek Slovenskega kat. akad. društva dne 11. julija je bil dobro obiskan. Na dnevnem redu je bilo predavanje Janeza Bitenca o slovenskih narodnih plesih. Predavatelj je lepo prikazal slovenske narodne plese in njihov razvoj ter zlasti opozarjal, da te plese sistematično goji doma sedanja folklorna skupina France Marolt. Zanimiva izvajanja so pojasnjevale lepe skioptične slike.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Stanka Marinčka in njegove soproge Marije, roj. Baraga se je rodila hčerkica Marija Lucija. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Poroka. V župni cerkvi v Haedu sta se poročila v soboto dne 25. julija g. Bogdan Golmayer in gdč. Olga Beden-čič. Mladi par je poročil g. Milan Po-vše, župnik iz La Plate, za priči sta mu pa bila ženinov in nevestin oče g. Ciril Golmayer in g. Alojz Bedenčič. Med poročno mašo so peli na koru člani pevskega zbora Gallus, med poročnim obredom pa dekliški zbor SDO. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
LANUS
V družini našega rojaka Kocjančiča Franca in njegove žene Marije, roj. Rauch, se je rodil pretekli teden sin. Častitamo.
-2. avgusta ob 11. uri v Slovenskem domu v Lanusu bo v okviru gospodarskega tečaja predaval g. dr. Julij Savelli: Odnosi med delavcem in delodajalcem.
2.	avgusta ob 16. uri mladinska igra P. Krizostoma: Pavelčkova piščalka v Slovenskem domu v Lanusu.
SLOVENSKIM ROJAKOM V OKOLIŠU RAMOS MEJIA
Pred dobrim mesecpm so prijatelji naših otrok, ki obiskujejo šolski tečaj v Ramos Mejia, ustanovili šolski odbor, da bi mogli za otroke čim več napraviti. Ta odbor si je takoj naložil veliko nalogo, da naši mladini preskrbi lastne šolske prostore v lastnem “Slomškovem domu”.
Ker pa je naloga tako lepa, zraven pa težka in velika, se je pa pobudo šolske ga odbora ustanovil farni odbor za Ramos Mejia. Ta ima sedaj odgovorno na-
AVGUŠiTINOVEMU OČETU V SPOMIN
Iz Reteč pri Škofji Loki je prišla žalostna novica, da je v ponedeljek 13. julija umrl na svojem domu g-. Jožef Avguštin, oče g. Albina, kaplana v zavetišču za onemogle in dušnega pastirja študentov v kolegiju Marin v San Isi-dro ter g. Jožeta, uradnika v Buenos Airesu.
Pokojni je bil po rodu iz. znane gorenjske Avguštinove družine in tako v sorodu z Avguštini, ki živijo okrog Škofje loke in v Radovljici. Bil je najstarejši sin posestnika p. d. Kalana iz Gorenje vasi. Po nenadni očetovi smrti mu je kot najstarejšemu sinu pripadalo posestvo, a ga je pustil bratu Francetu in šel študirat. Svoja dijaška leta je preživel pri stricu Fr. Avguštinu, župniku na Kopanju na Dol. študije mu je prekinila prva svetovna vojna in je kot vojak služil na Koroškem. Po vojni je vstopil k železnici, kjer je vstrajal nad 30 let na teških in odgovornih mestih, najprej doma, in nato v Ljubljani vse do upokojitve.
Pred dobrim letom je začutil prve znake bolezni, nato pa je šlo z njim vedno bolj navzdol. Moral se je zateči v ljubljansko bolnico, kjer je ostal 70 dni, prejel nad 200 injekcij in 16 transfuzij krvi, a pravega zboljšanja ni hotelo biti. Meseca maja ga je napadla pljučnica, ki je oslabeli organizem ni mogel več premagati. Bil je do zadnjega pri polni zavesti in je tako prejel zakramente za umirajoče. Smrt ga je našla dobro pripravljenega, saj je bil vse življenje vzoren krščanski mož, ki svojih načel nikdar ni pred nikomur skrival.
logo, da ta cilj izpelje. Seveda bo to mogoče samo, če boste vsi rojaki stvar vzeli š takim navdušenjem in resno vo ljo kakor odbor sam.
Začelo se je. Bojazljivci ne smemo biti! Treba bo poguma, trdega dela in velikih žrtev. Z dobro voljo vseh, s pri pravljenostjo in žrtvami vseh in z božjo pomočjo bo vse mogoče.
Odborniki so že na delu. Veliko od Vas so jih že obiskali in poprosili za pomoč, vse druge pa še bodo. Sprejemajte jih z zavestjo, da delajo v dobro nas vseh, posebno še naše mladi ne, da sami največ žrtvujejo, ker poleg denarja žrtvujejo še pota, čas in potrebuj počitek. Vsak naj žrtvuje, kar največ premore, pa bo delo gotovo imelo uspehe. Ta dom bo pa spomenik vaše narodne in verske zavednosti in skrbi za zdrav napredek naše mladine, ki bo enkrat s ponosom lahko govorila, koliko truda, žrtev in znoja so starši prenesli, da so jo rešili narodnega in verskega propada.
Vse darove in darovalce bomo redno objavljali.
V imenu farnega odbora Janez Kalan,
slovenski dušni pastir *	v Ramos Mejia
OJ, BRATEC, PIJ, PIJ...
Oj, bratec, pij, pij, men pa druzga nalij, nič ga daleč ne postavljaj, le prijatlu ga daj.
Bosta pila oba, in hvalila Boga,
Očeta in Sina in svetga Duha.
Na zdravje fantov, na zdravje deklet, na zdravje prijatlov po celem svet.
Zadnje trenutke mu je poleg svojcev lajšal zdravnik dr. Anton Novak, debor hišni prijatelj. Najhujša bolečina zanj je bila pač ta, da ni imel v zadnjem trenutku ob sebi svojih sinov, katere bi bil tako rad še enkrat videl. “Rdeča svoboda” tega ni dopustila.
Pogreb je bil v sredo 15. julija na domače pokopališče sv. Janeza Ev. Udeležilo se ga je kljub deževnemu vremenu ogromno ljudi. Pogreb je vodil domači župnik g. Anton Švelc ob asistenci sosednjih župnikov. Sošolce duhovnika g. Albina pa je zastopal g. Viktor Švajger župnik v Rovtah pri Logatcu.
Pokojni Avguštinov oče naj počiva v miru na božji njivi tam ob reki Sori, v senci šumečih gozdov, pod mogočnimi gorenjskimi planinami. Mi bomo zanj molili in ga ohranili v najlepšem spominu.
Sinovoma č. g. Albinu in Jožetu z družino pa izrekamo iskreno sožalje.
J. M. * V
MAR DEL PLATA
Pozdravni večer na čast rojaku g. Borisu Komanu so v nedeljo, dne 19. t. m. priredili Slovenci v Mar del Plati. O-menjenega dne ob pol sedmih zvečer s« je kljub silnemu nalivu zbralo v prostorih hotela “Primavera”, na Avenidi Luro 2525, nad 40 Slovencev, od tega nad polovico staronaseljencev, da s svojo navzočnostjo počaste svojega rojaka, ki je bil pred kratkim imenovan za župnika stolne župnije sv. Petra in sv, Cecilije, kjer je prej nad 10 let kaplanova!.
V imenu vseh navzočih, ki so do zadnjega kotička napolnili obednico omenjenega hotela, je g. Slavko Tršinar pozdravil g. Borisa Komana ter se mu zahvalil za njegov odziv na povabilo na njemu na čast prirejeni, večer. V svojem kratkem in jedrnatem nagovoru je po-vdaril, da se z imenovanjem g. Komana za stolnega župnika v Mar del Plati posredno čutijo počaščene tudi vsi tu in v bližnji okolici živeči Slovenci. Ako bi omalovažujoče prešli to imenovanje svojega rojaka, bi se izkazali za skrajno nehvaležne do njega, ki že 10 let očetovsko skrbi za vse Slovence v Mar del Plati in okolici. V teh letih je namreč pokazal in dokazal, da so mu vsi rojaki, brez ozira na to, kaj so in kako mislijo, ena-(Nadaljevanje na 4. strani)
Povodenj
V Argentini smo meseca aprila in maja imeli velike poplave, ki jih je povzročilo večdnevno deževje, še bolj pa močan jugozahodnik, ki v ve-lereki Parana in Rio de la Plata ni pustil, da bi se ogromne količine vodfe mogle mirno odtakati naprej. Poplava je na področju prov. Buenos Aires ob reki Parana zadela tudi našega rojaka Pavla Grada, ki jo popisuje takole:
Jugovzhodnik, ki oznanja poplavo v predelih spodnje Delte, se je spremenil v pravi orkan. Drobni dež biča obraz. Harmoničnemu hrumenju se pridužuje-jo disakordi. Povzročajo jih odlomljene drevesne veje, ki v divjem neredu padajo na streho in se kopičijo ob hiši.
Ogromna, veličastna planjava je razburkano morje visokih zelenih trav, ka terim gospodari, razjarjeni orkan. Kako divje lepa je narava tudi v tem trenutku!
Otroka se bojita. Kakor nebogljena piščeta silita v materino in mojo bližino. Rada bi se pogovarjala, rada slišala besedo tolažbe iz najinih ust. Vidim, da govorita, da vpijeta, a ni je besede in in ne krika, ki bi ga mogla slišati. Divji orkan igra z vsemi odprtimi registri.
Potok “Kamenjice” (Las piedras) je nekoliko narasel vsled dežja, ki že tri dni namaka rodovitno pokrajino. Rahla puhljica (črna zemlja) že ne vsrkava več preobilne vlage. Velike luže iščejo iztok v potok.
Polje, pred kratkim v tako vzornem redu, je opustošeno. Ogromne glave cvetače leže prevrnjene križem kražem po poljani. Deteljišča so potlačena postelja besnečega viharja.
Upal sem, da se bo veter sprevrgel vsaj po treh dneh in da bo potegnil se ver ali pampero, ki naj bi docela spremenil položaj, kot je bilo doslej v na
vadi, pa sem se uštel.
Voda v potoku je stalno naraščala. V začetku po 5 do 7 centimetrov na uro, kasneje se je število centimetrov podvojilo in na zadnje pošestorilo.
Bližnja soseda sta priveslala z velikim čolnom mimo nas. Povabila sta nas, da bi se skupaj umaknili k sosedu, ki ima hišo na visokem prostoru, kamor povodenj leta 1940 ni prišla. Povabilo smo sprejeli. S seboj smo vzeli nekaj jedi, toplejše obleke in odeje.^ Vse za slučaj, če bi bila noč hladna. Med go stim dežjem in močnim pišem, izogibajoč se dreves, h katerim nas je gonila moč viharja, smo z napornim veslanjem prispeli do sosedovega praga. V prostorni kuhinji smo se ogreli. Sosedovih 10 otrok ni bilo slišati. Kot negibni kipi so sedeli in čakali kaj bo. Pri vsakem nenadnem in silnejšem sunku viharja, se je odkrhnila kaka veja na drevesu evkaliptu ter z odrezanim pokom padla na poteptano zemljo pred hišo.
V trenutku, ko smo prižgali luč, je ’voka dosegla hišni prag. Povečerji je začela že siliti v kuhinjo. Vidno in grozeče je naraščala.
Vsi trije sosedje smo v skladišču za krompir napravili nekak oder, kamor naj bi se spravile žene in otroci. Ko smo to delo opravili, nam je voda segala že skoro do kolen. Drobiž in sosedovi ženi smo znosili v to zavetišče v upranju, da
i bodo povsem na varnem. Moja žena in sin pa sta hotela ostati pri meni. Ker zaradi visoke vode in nevarnosti, da bi se prehladili nismo mogli več hoditi po prostoru, smo stopili na klop. Dolga noč brez spanja se je pričela. Vsako uro smo poslušali radijska poročila. Ta so bi ia v prvih večernih urah zelo razburljiva, proti jutri so pa poročila o poplavah postala bolj pomirljiva.
Voda v glavni reki (Parana) je že davno zečela upadati, pri nas je pa naraščala s pošastno silovitostjo. Zato je klop za naraščajočo vodo postala kmalu prenizka. Umaknili smo se na mizo, ko je pa voda dosegla, tudi mizo, smo stopili na 10 cm višje ognjišče. K sreči se je pričelo daniti. S sosedovim starejšim sinom sva se ¿dločila, da bova odpeljala najprej mojo družind na krov manjše prevozne ladje “Vieira”, ki oskrbuje prevoz pridelkov na trg.
V trenutku, ko smo 'se ukrcali v čoln, je voda segala že 30 cm nad ognjiščem. Le s težavo smo se zrinili skozi okno v čoln. Razdaljo, ki sem jo navadno prevozil od doma do “Vieire” v pol ure, smo prevozili v- dveh turah in tričetrt. Veslala sva z vsemi hapori dva in še sosed je pomagal z dolgim kolom.
Naporna pot, nekdaj tako slikovita, je bila sedaj pusta. Gola in po večini zlomljena stebla velikih srebrnih pah ljačastih trav, so se žalostno sklanjala nad vodno površino! Vrhovi mladih topolov so se udajali ¡viharnim sunkom in v globokem priklonu častili njegovo zmago.. Prišli smo mifho skoraj zalitega doma, mimo zajčniee, v katerih so se obupno upirali smrti ubogi volnarčki
skakaje kvišku, hlipajoč za zrakom. Ustnice in čeljusti smo stiskali v ne-utešljivi boli. Vsem štirim, ženi, otro koma in meni so polzele po licih velike solze žalosti. Meni se potapljajo sado vi osemletnega truda in optimizma. Žena in otroka sta sočustvovala z menoj, kajti vsakdo imed nas je z ubogimi zajci izgubil nekaj “našega”.
Vihar nam bije v lica in suši solze. Roke so še trdneje zgrabile za vesla, da se je zadušil krik bolesti ter se spremenil v tiho prošnjo: “Gospod, daj nam moč, da bomo mirno preboleli vse gor je, ki je prišlo nad nas”. Mimo do streh poplavljenih hiš, mimo podrtih dreves smo se priborili na ladijski krov.
Oddal sem družino. S sosedovim si nom sva se odpravila znova reševat njegove starše in brate. Z brzino tekmovalnega motornega čolna naju je vihar' v desetih minutah prignal do sosedove hiše. Vsi so nas pričakovali sede s težavo in nestrpnostjo na strešnjem o grodju. Spet nas je čakala triurna pot do krova ladje Vieira, ki je bil že sko ro poln družinskih članov bližnjih so sedov.
Do prsi moker sem se do smrti utrujen vlegel na tla v notranjosti ladje. Takoj sem zaspal ne glede na gnečo in vrvež ter vrišč ljudi krog mene. Kmalu zatem sem začutil treslaje. Žena me je zbudila. Prinesla mi je suho obleko, da sem se preoblekel. Zaradi utrujenosti sem nato takoj znova zaspal. Zbudil me je močan otroški vrišč. Žene sp skuha le zajutrek. Otroci so ga navdušeno pozdravili. Medtem je voda dosegla najvišjo točko: 4.20 metrov nad normal-
nim stanjem.
Dejstvo, grozno dejstvo, da smo vse izgubili, nas je polnilo s potrtostjo. -Letina, ki je tako lepo kazala, je uničena. Vsa goveja živina, nad 3500 krav iz bližnje okolice, je potonila. Prav tako veliko konj. Pri tem sem videl, kako se je tudi* ta žival borila za ohranitev, življenja. Dva konja n. pr. sta se rešila n* ta način, da sta se spravila ob stenp, ki je bila zavarovana pred vetrom, se postavila na zadnji nogi, s prvima se pa opirala ob zid ter iz vode v takem položaju več dni molila glavi. Sosedu, ki je imel 3.000 ovac pasme, merina, ni ostala nito ena živa. Sosedom, ki so imeli po sedem in več parov vprežnih konj, so se rešili le prav redki. Od 70 jih je ostalo pri življenju samo 6. Izguba, ki jo vsi najbolj občutimo. Kako bomo obdelali 1700 hektarjev, orne zemlje s . šestimi konji. To je problem, ki ga ob izgubi vsega sami ne moremo rešiti. Vseh 17 stalno naseljenih sosedov na tem po dročju smo imeli 4,579.000 pesov ško-le ali povprečno vsak posameznik okoli
270.000.
Državo smo naprosili za seme, za nova sadna drevesca in za posojilo v gotovini. Glede semenja in drevesc so nam dali upanje, s posojilom ■ pa ne vemo, če bo kaj.
Po petinštiridesetih dneh smo zapu -stili rešilni krov ladje “Vieire” z upanjem, da nam ga v podobni potrebi ne bo treba več iskati. Z novo silo in novim zagonom smo se lotili dela. Trdno smo prepričani, da bo Bog blagoslovil naše delo, ki bo s pomočjo dobre zemlje obrodilo stoterne sadove.
Kako se reče
“Padel je predlog..Ta germanizem sem opazil v nekem članku. Podobnih Tečenic (fraz) z glagolom pasti rabimo precej. Prevzeli smo jih iz nemščine in se jih do danes še nismo popolnoma znebili. Kako bi gornji stavek lepo povedali po slovensko? Predloženo je bilo, stavljen je bil predlog (stavili so predlog) ali kaj podobnega.
Ne bo škodilo, če navedem še nekaj takih neslovenskih rečenic.
Odločitev, beseda, sklep, opomba, očitek . . . pade — Odloči se, rečeno je bilo, sklenjeno je bilo, (opomba) je izrečena, (očitek) je izrečen.
Pasti na kolena — poklekniti. Pasti komu k nogam — vreči se pred koga. V hrbet pasti — od zadaj (zahrbtno) napasti. Pasti v nezavest — onesvestiti se, omedleti. Pasti v nemilost, zamero — zameriti se, priti v zamero pri kom. Pasti komu okrog vratu — objeti koga. Sum je padel nanj — sum je (z)letel nanj, osumljen je bil. Izvolitev je padla nanj — izvoljen je bil. Pasti komu v breme — priti komu na skrb, na glavo. To pade v oči — to iznenadi, udari v oči, zbode ipd. Hiša pade na sina —- Hišo deduje, dobi sin.
V vseh teh primerih je raba glagola pasti napačna, prepovedana. SP ima v temle primeru samo zvezdico: Praznik pade na sredo (. .. je, pride.. .). Zvezdica pomeni, kakor sem že nekajkrat pojasnil, da je raba pogojno dovoljena, to se pravi, da smemo besedo v navadni govornici ali neskrbnem jeziku mirno rabiti.
Je pa tudi nekaj fraz, ki niso prepovedane, čeprav bi pri nekaterih lahko našli sorodnost z nemškimi. Tele ima SP: kocka pade, v glavo mu pade (domisli' se), predlog pade v vodo, zmeraj pade na noge (se znajde), na glavo pasti (neumen biti), pasti komu v besedo sreči v besedo, motiti koga), z neba pasti . (neveden, nedolžen biti, slučajno se zgo- 1 diti).
Nekdo me je vprašal, kateri slovenski izraz ustreza španskemu “plomero”. “Plomero” je klepar, navadno pa (vo (vodovodni) inštalater. Inštalater (instalirati, instalacija, instalacijski) ni naša beseda, a je splošno v rabi, ker bi jo večkrat težko dobro nadomestili z domačo.
SLOVENCI PO SVETU
KANADA
Iz življenja Slovencev v Torontu in okolici
Zlato poroko sta praznovala v cerkvi Marije Pomagaj Matija Kajfež in njegova žena Katarina, roj. Marinc.
Nagle smrti je umrl John Križman. Pokopali so ga na pokopališču Holy Cross.
Za prednico slovenskih usmiljenk v Torontu je imenovana s. Libija Krek.
Krščeni so bili: Marko Tratnik, sinček Johna in Martine roj. Marn; Marija Ana Pintarič, hčerkica Rozalije Pintarič; Bernard Novak, sinček Alfonza in Marije roj. Horvat; Slavica Ficko, hčerkica Viljema in Albine roj. Marjevec; John Wayne Lovšin, sinček Johna in Johanne roj. Wonta; Lynn Theresia Wonta, hčerkica Jamesa in Elizabeth'roj. Watford; Rozamarija Veronika Bizjak, hčerkica Francke Cikvar; Marija Suzana Bele, hčerkica Edija in Dragice roj. Rupnik; Olga Ana Jereb, hčerkica Antona in Katarine roj. Nemec; Marjetica Dunjko, hčerkica Ivana in Slave roj. Štampar; Ciril Frank Glivar, sinček Jožefa in An-
gele roj. Mate; Margaret Mary Petrovčič, hčerkica Alojzija in Cvete roj. Cerar; Helen Catharine Lavriša, hčerkica Valentina in Marije roj. Zdešar; Robert Bubnich, sinček Antona in Jožefe roj. Stipanič; Annemary Sophie štrucel, hčerkica Alojzija in Sophie roj. Kapun; Daniel Marian Danjko, sinček Avguština in Marie roj. šileč.
Poročili so se: g. Gabriel Ažman in gdč. Ana Jarič; g. Štefan Marič in gdč. Marija Zekš; g. Jožef Gabršček in gdč. Ivana Rutar; g. Rudolf Nagode in gdč. Antonija Pečnik.
V župnijo Marije Pomagaj so se prijavili: Družine: g. Ivan Dunjko in ga. Alojzija roj. Štampar z otroki: Zlatko, Eriko in Srečkom iz Ljutomtera; g. Jože Kresnik in ga. Milka roj. Špilak z otrokoma: Metko in Dragico; g. Stanko Ko-novšek (v domovini ima ženo in dva otroka) iz Šoštanja.
Fantje poedinci: g. Andrej Pregelj iz Loma Kanalskega; g. Stanko Medved, prišel iz Zapadne Kanade; g. Ivan Zalar; g. Marjan Kersnik iz Leš na Gor.
Dekle: gdč. Mila Stipanič.
SLOVENCI V ARGENTINI
(Nadaljevanje s 3. strani) ko pri srcu in da je vsem, brez razlike, vedno pripravljen nuditi vso svojo duhovno pa večkrat tudi materialno pomoč. Z njimi se veseli njihovih uspehov in napredka, a z njimi tudi sočustvuje, kadar jih zadene kakšna nesreča. Ker pri tem svojem vestnem izvrševanju službe posrednika med Bogom in ljudmi ne obstoje za njegove rojake nobene župnijske meje, ga vsi rojaki, pa naj žive v katerikoli župniji, smatrajo za “svojega”, to je za slovenskega župni ka.
Ob nastopu nove in odgovorne službe je zato g. Tršinar v imenu vseh navzočih pa tudi vseh ostalih v Mar del Plati in njeni okolici živečih Slovencev g. Komanu iskreno čestital k njegovemu imenovanju za stolnega župnika ter obenem izrazil željo, naj bi ga Vsemogočni vedno in povsod spremljal s svo jimi milostmi in bogato blagoslavljal vse njegove delo.
G. župnik Koman se je zbranim rojakom prisrčno zahvalil za izrečene po-
-------—-...................t«»
Prevodi in nabava raznih dokumentov. “Información sumaria” za “pasaporte no argentino” in državljanstvo. — Vožnje po morju in zraku (s popustom).
SIMON RAJER
uradni prevajalec (traductor público) Alsina 1418, 6. nadstropje, pisarna 3 (blizu Plaza Congreso) Telef. 38-5860 Vsak dan (razen ob sobotah in praznikih) zvečer od šestih do pol osmih
DOMOBRANSKI SESTANEK
Vabimo vse člane in prijatelje Slovenske fantovske zveze, da se udeležijo domobranskega sestanka ,ki bo 2. avgusta t. 1. po maši na Ramon Falconu. Na sestanku bo predaval g. polkovnik Vuk Rupnik, o bojih in strategiji domobranskih edink:. Predavanja se lahko udeležijo tudi možje. Vabi
Odbor SFZ
zdrave in častitke ter izrazil željo, da bi bilo zelo lepo, ako bi se vsaj enkrat r,a mesec sešli vsi Slovenci iz Mar del Píate v kaki cerkvi ali kapeli pri slovenski službi božji. Poudaril je tudi, da so vsem rojakom vrata njegovega župnišča. vedno odprta in da zanje zato ne veljajo nobene “uradne ure”. Kadar bi kdo želel z njim govoriti, ga more poklicati ob vsaki uri. župnijskemu o-sobju naj kratkomalo pove, da je “pai sano’ gi župnika, pa ga bodo takoj poklicali.
Vsi navzoči so besede g. župnika vze li z veseljem in odobravanjem na znanje.
Ob skrbno pripravljenih in dobro obloženih mizah, kjer niso manjkali niti do mači orehovi in sirovi štruklji, za kar gre posebna zasluga lastnici hotela ge. Zori Rančnikovi ter njeni gospodinji in pomočnici ge. Danici Gorkičevi, so rojaki v prijetnem in domačem kramljanju prebili par uric skupno s svojim župnikom g. Komanom. Ob tej priliki „e L" izražena splošna želja, da bi se še večkrat sešli na podobne domače večere ter "se tako nekoliko bolj med seboj spo znali. In da bo ta lepi večer ostal v bolj
PO ŠPORTNEM SVETU
Svetovni mladinski šahovski turnir. V Švici so zaključili kvalifikacijski šahovski turnir v treh skupinah, sedaj pa bodo začeli s finalnimi igrami. Za drugi del svetovnega prvenstva so se uvrstili: Bruno Parma (Jug.), Kuetner (Vzh. Nemčija), Erny (Švica), Hamann (Danska), Clemens (Zah. Nemč.), Tomson (ZSSR), Kujpers (Niz.), Phillips (N. Zel.), Bielicki (Arg.), Naranja (Filipini), Stefanov (Bolgarija), Rumens (Angl.). V svoji Skupini je zmagal Argentinec Bielicki s 7 točkami. Bruno Parma pa je edini igralec, ki je na tem predturnirju v svoji skupini premagal vse nasprotnike.
V	plavalnem maratonu na 33 km na
progi Neapelj — Capri je zmagal Madžar Kovacz, Argentinec Camarero, ki zmagal v letih 1955 in 1956, pa je bil drugi.
Italija je v finalu evropske zone za Davisov. pokal premagala Španijo.
V	Osaki sta se v plavanju pomerili reprezentanci ZDA in Japonske. Zmagali so Amerikanci s 37:33. Postavljenih je bilo nekaj novih svetovnih viškov in tudi na splošno so bili rezultati zelo dobri. Tako je Yamanaka postavil nova svetovna viška na 200 m in 400 m prosto, s časom 2:1,5 in 4:16,6.
V	Mehiku so prižgali olimpijsko baklo, ki jo bodo v štafeti prenesli do meje s ZDA skavti, od tam pa jo bodo prenesli ameriški športniki do Chicaga. Olimpijski ogenj bo zagorel v Chicagu 27. avgusta ob otvoritvi III. vseameriških športnih iger. V Mehiku je ogenj od 1. 1955, ko so bile tam te športne igre.
POZOR
Zelo zanimiva nogometna tekma bo v nedeljo 9. avgusta ob 10. uri v prostorih Mladinskega doma kot povratna igra med SFZ Moron-Lanus proti Mladinskemu domu.
Zmagovalec bo dobil pokal Slovenija.
PRODAM TEREN V ISIDRO CASANOVA
Površina 276 m-
Ulica Roma, med Habana y Caracas. 2 kvadri od asfalta in kolektiva 196.
INFORMACIJE:
Naš dom
Hipolito Irigoyen 2756 — San Justo
(hišnik)	-s.'
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N7 3821
Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
živem spominu vseh udeležencev, je poskrbel povabljeni fotograf, ki je napravil več posnetkov prijetne in vesele slovenske dražbe.	T.
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1959 za Argentino $ 240.—. * VI.
OBVESTILA
Vse člane in članice Društva Slovencev
nujno prosimo, da poravnajo članarino in posmrtninski prispevek. Ni to samo v njihovem lastnem interesu, ampak bo tudi Društvu omogočeno, da bo izvrševalo vsaj najnujnejše naloge glede slovenskih šolskih tečajev in glede podpiranja potrebnih, ki jih je vsak dan več.
Društvo Slovencev
VI. kulturni večer SKA bo v petek 31. julija ob 19,30 v dvorani Slovenske hiše. Prof. Al. Geržinič bo podal II. del predavanja: Kaj je in kakšna je slovenščina.
SKAD vabi vse svoje člane in prijatelje na predavanje, ki bo 8. avgusta ob 7 zvečer v Slovenski hiši na Ramón Falconu. Božo žužek bo poročal o svojih arheoloških raziskavanjih v bližini mesta Tilcara (prov. Jujuy) v mesecu januarju t. 1. ter jih bo bogato ilustriral z zanimivimi skioptičnimi slikami. Odbor SKAD.
Vse slovensko ženstvo v Argentini o-pozarjamo na sedmi socialni dan, ki bo v1 nedeljo 13. septembra dopoldne in bo ves posvečen aktualnim ženskim vprašanjem. Predavali bodo prof. dr. Ignacij Lenček, gospa Ana Kraljeva in gospa M. Mamova.
Romanje Družabne Pravde bo v nedeljo 13. septembra v Pontevedra pri Merlu. Ob 11 uri bo romarska sv. maša, nato kosilo, popoldne litanije. Vabljeni vsi člani in prijatelji Družabne pravde.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Uruguay 387
T. E. 40 -1605	Buenos Aires
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
B V M A B S. R. L.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083 Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov že sedaj, kajti po leti bodo dražji. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
Prijateljem in sorodnikom sporočamo, da nas je v starosti 78 let v domovini zapustil in odšel v večnost okrepčan z zakramenti sv. Cerkve, naš dobri oče
gospod JOŽEF AVGUŠTIN
Svojo težko in odgovorno železničarsko službo je vestno opravljal 30 let. Zadnje leto je mnogo trpel, zlasti 70 dni v ljubljanski bolnici.
Pogreb je bil 15. julija na domače pokopališče Sv. Janeza Evang. v Retečah na Gorenjskem.
Priporočamo ga v molitev vsem duhovnikom in sorodnikom v tujini.
Doma žaluje za njim žena Julijana, roj. Volčič tu pa sinova: Albin, kaplan v Azilu Marin v San Isidru in Jože, snaha Vida, roj. Krainer, Julijana, vnukinja in bližnji sorodniki v Argentini.
Buenos Aires, San Isidro, Billinghurst, 22. julija 1959.
STANKO MAJCEN
VER
Ne ,Verena se ni prikazala. Povsod je , je bilo dovolj, na stezah in križpotih, pri veliki mlaki in .na občinski paši, sose-ške kljuke pa ni pritisnila nobene. In prav zato se je bilo razvedelo med fanti, pa tudi med materami kaj kmalu, da ob dolgih večerih stoji pri oknu in gleda na vzhodno stran, tja pred radgonske graščine, kjer se v svitu mladega meseca in zvezd bliska prekmurska ravan. Oko ji ne pozna ne utrujenosti ne počitka. Sega vse do skrajnega roba tiste zemlje, pozna pa vsako senco, vsako bilko, vsak kamen na nji. Tako stoji ob stoji ob oknu in gleda v tisti svet, telo ji pa raste vse više in vse bujneje in vse lepše postaja od dne do dne v hrepenenju po zemlji svojih očetov, po zemlji svojega detinstva...
2
Vincenc se je postavljal, odkar je bil župan dovolil, da pase kravo in telico na občinski paši, postavljal pred četvorko pastirjev s samimi grofi in groficami.
“Seveda, odvisni smo od njih, podložni smo jim tako rekoč. Pa ne vsem — enemu, enemu, saj je to dovolj. Od koga pa ste vi odvisni?”
“Od nikogar,” so se pastirjem odprla usta, pa so rajši molčali.
“Ali naj jaz povem?”
“Govori, saj zato Si grofovski!”
“Odvisni ste od krčmarja, kajti tam
(2)
E N A
(Tam je oče na duri zapisan že od božiča. Odvisni ste od kmeta, ker brez njegove vprege ne morete orati. Še mlinarja morate lepo prositi, da vam zmelje žito; ni dolžan mleti malim, dokler ni opravil z velikimi. In koliko so matere dolžne pri štacunarju, sestre pri šivilji in še stric, ki je podpisal zadolžnico, pri posojilnici? Da o advokatih ne govorim, ki sploh žive samo ob človeškem mesu.”
Med pastirji je Franček, sin kočarja, tistega, ki je lani pogorel. Valentin je pa sin krčmarja, ki je letos prišel na nič.
“Ta-ko,” sta rekla oba in sta si zapela suknje.
“Da, tako,” je potrdil Vincenc in sedel, da bi dal besedi zaupnejši zvok.
Vsi so sedli.
“če rečem: grofica, morate vedeti, da je to gospa, ki govori navadno samo latinski.”
“Dominus vobiseum?”
“Nikakor ‘Dominus vobiseum’, temveč ‘mensa’, ‘mensam apponere’, ‘puer pocu-li’, ‘puer cibi’, ‘óremus’. .. in nato šele kosilo. Sluga, pa čeprav mu je Janko ali Matija ime, ima nataknjene bele rokavice, tiči v svetlih črnih šolnih in belih gamašah, na prsih pa se mu svetijo gumbi z grofovsko krono. Govoriti ne sme sploh nič; sluga samo miga z glavo in kaže z roko. Tako zbrani morajo
biti pri strežbi, da bi jih premotila vsaka beseda. Jedi je namreč dvanajst pri navadnem kosilu.”
“Koliko si rekel?” ga je ustavil kočarjev.
“Dvanajst.”
“Dobro bo, če si to zapomnimo,” je dejal krčmarjev,
“Teh dvanajst jedi pa se vrsti na mizo po nekem redu, ki je vsem skrivnosten: ‘alfa’, ‘beta’, ‘gama’, ‘delta’ i t. d. Vse latinski. Sveče gore na mizi o belem dnevu, po dvorišču pa se vozijo kočije, čakajo na popoldanski sprehod.”
“Kaj šele, kadar je praznik!” so se zavzeli vsi štirje preprosti kralji paše.
“Praznikov prav za prav ni, saj jih tudi ne more biti, če je že delavnik tak. Praznujemo pa seveda cerkvene godove in spominske dneve. Ker smo apostolsko kraljevi katoliki.”
“Kaj ste?”
“Apostolsko kraljevi katoliki.”
“Hm.”
“Kaj, hm? Ali ne veš, kaj stoji zapisano pri nogah Marije device soboške? “Regina apostolorum, regina Hunga-liae”, Kraljica apostolov, Kraljica Ogrske.”
“Samo — hm — ali je res, kar te bova zdalje vprašala,”' sta se nagnila k Vincencijevim ušesom krčmarjev in kočarjev hkrati; “recimo, da je praznik, a-postolsko kraljevi katoliški praznik, kakor mu praviš ti. Kočija stoji napreže-na pred vhodom.”
“četvero vprežna.”
“Naj bo četvero vprežna. Sluge švigajo gor in dol po stopnicah v belih rokavicah in gamašah, brez besede, kakor si rekel. Kočija čaka, ljudstvo čaka, da vidi grafico, ko se pelje k maši. Ali je resnica, kar se trdi, da ljudstvo poklekne, ko se grofica prikaže v vratih in stopi na voz?”
“Pokleknejo,” je potrdil Vincenc, pa se je premislil. “Ne pokleknejo.”
“Ali pokleknejo ali ne pokleknejo, odgovori, ti capa grofovska!”
“Ne pokleknejo!”
“Pokleknejo!”
“Ne—i”
“—jo!”
In že so se križali bičniki, najprej v zraku, nato pa še na hrbtih. Vincencev hrbet jih je prestregel največ. Kar paroma so mlatili po njem, kdaj krčmarjev in kočarjev, kdaj druga dva. Vincenc je udarjal nazaj, dokler je mogel in se mu ni bičnik razcepi] na dvoje. Omahnil je, suknja se mu je odpela, v hlačnici je zazehala luknja...
“Grof nima srajce, grof je brez perila, nag je pod suknjo in hlačami...
Pastirji so ostrmeli: za hip se jim .je zasmilil ta čudno opravljeni ‘aristokrat’; ko pa so s povešenimi bičniki v rokah pogledali bliže, jim je bilo jasno, da jih oči niso varale.
župnik ima srajco, krčmar ima srajco, srajco ima kmet in hlapec in pastir in še priganjač — grof, ki govori latinski, je nima.
Tisti večer je mati Marija Vincencu sprala suknjo v gorki vodi, srajce mu ni mogla sprati, ker je ni imel; ko pa je sinu še nadrgala hrbet z repičnim oljem, da bi splahnile bunke, je sedla na rob postelje in tiho rekla možu:
“Štefan, jutri je Gospodov dan, k maši moram, brez perila sem kakor ti in otroci — kaj meniš, če ženske za menoj v cerkvi odkrijejo to sramoto, ali bodo tudi mene obdelale tako, kakor so pastirji sina?”
Štefan je pomislil kakor vsekdar je moral odgovoriti na težko vprašanje.
“Sam bom šel s teboj, sam bom stal za teboj in naj se te samo pritakne katera z jezikom, Marija!”
Medtem se je bilo po fari že razvedelo, da imajo Jerebiči pod obleko kožo, da varajo z videzom premožnih ljudi preprosto ljudstvo, ki se mu niti ne sanja, da je mogoč posestnik, posestnica, posestniški sin — brez srajce. Pastirji so bili povedali hlapcem, hlapci gospodarjem, gospodarji gospodinjam, te deklam, in tako je šlo po fari od ust do ust kakor v velikem mestu ‘posebna izdaja’.
Nič ni zaleglo, da je plahi Štefan stal med mašo pogumno tik za Marijo. Ko je pokleknila, ji je vse zrlo pod noge mesto v povzdignjeno Rešnje Telo. In takisto pri povzdigovanju Rešnje Krvi. Ko je župnik po povzdigovanju pripognil koleno, je vedela vsa cerkev, da tudi Marija pod krilom nima ničesar razen gladke človeške kože. . . (Nad. prihodnjič)