9t, 49.
¦V Gorici, r torek dne 20. maja 1913.
Ishajat dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri pmldj A'o pade na ta dneva praznik, izide dan poprej.
Vi leta    .   .   .   „  5'—
V«    »      ...   » 2*50
Posamične številke stanejo ....         .8 vin.,    ^
Ha naroČila brov dopoilane *ntro6aine to dO oziramo.
Tečaj XLIII
Telefon št. 88.
Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. hadstr. na dftSft).
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica..
Oglasi in poslanico se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krait 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Rekiame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Deželna upraua.
T.       •'•'.'
Posezimo nazaj pred. deželnozborsko šeštletje, katero je končalo leta 1908. Pred onim šestletjem sta sedela v deželnem od-boru slovenska poslanca pokojni dr. Ab-ram in dr. Tuma. Dr. Abram je zapisan v zgodovini našega političnega življenja za bremenit značaj; on je bil od začetka ustavnega življenja naš deželni poslanec in odbornik, 'ki je poznal vsestransko težnje našega ljudstva in je imel iaseri vpogled v vso deželno upravo; bil je možat in neuklonljiv; zato je imponiral celo lokavemu dr. Pajerju. Takratni dr. Tuma je bil cel mož na svojem mestu. Slovenci smo 'bili v deželnem odboru dobro zastopani.
Zgodilo pa se je, da je bil prišel dr. Gregorčič v državni zbor s pomočjo furlanskih glasov, .katere mu je poskrbel dr. Pajer, zgodilo se je, da sta se ta dva itnoža zvezala in zgodilo- se je, da so mogli slovenski klerikalci leta 1902. poslati v deželni odbor dva svoja poslanca. BerhuČ in Klančič kot namestnik Gregorčiča sta vstopila v deželni odbor. Vsi poznamo Klančiča za dobrega moža, ki je storil na svojem »mestu, kar je mogel, .zanašaje se, da se bo v deželnem odboru pošteno skrbelo za Slovence in Furlane jednako: za 'glavnega odbornika je veljal Berbuč.... Pajer si je mej roke m šel na delo. .Marsi-kedo v deželi }e glede" na tako spremenjen položaj v deželni hjsi s skrbjo gledal v bodočnost, kaj bo pod Pajerjem v novih razmerah. Dr. Aferama in dr. Turne ni bilo več, Pajer je povsem absolutistično zavladal v deželnem odboru kakor tudi od takrat dalje v deželnem zboru. Pajer slovi opravičeno za dobrega diplomata. Sedaj ali pa nikoli! si je rekel mož in pričel vršiti svoje načrte.
Najprvo je bilo skrčeno delovanje slovenskima deželnima odbornikoma. Pet-tarin je stopil na mesto odbora; sicer so bili italijanski odborniki poučeni o vsem, 'kar jim je <pritikak>, m če je Pettarin reši! kako reč namesto njih, je bilo storjeno to sporazumno in v soglasju ž njimi. Pajer se ni pa nič ženiral kak slovenski referat kar tebi nič meni nič izročiti ali italijan-
HROMEČ
Češki spisal I. S. Machar. Preložil AtJiošt Brilej.
Cesto ne moremo razumeti, kaj da tega ali onega človeka Še priklepa na /življenje; Tako tudi pni onem nebogljenem, o katerem hočem (pripovedovati. Bolezen •mu je zapirala ves svet, m imel niti prijateljev niti sorodnikov, njegovo življenje je bilo tako enolično in neveselo, da bi je bil vsakdo drugi na njegovem mestu že davno vrgel od sebe — a ta človek je živel rad in bil zadovoljen. Tako životarjenje je uganka — toda tudi ta ftna svojo rešitev. Ce namreč življenie takega človeka opazujemo pobližje, vidimo, da vse njegovo hrepenenje , vse njegove želje in nagnjenja teže" h gotovim stvarem, ki se ram os-stalitn zde" malenkostne, da smešne, s katerimi pa je njegovo življenje neločiiivo združeno. Morda baS zate, ker mu sider svet ne-nudi ničesar. Vzemite mu te malenkostne, smešne predmete — in vzeli ste imu življenje...
Toda prehiteli smo svojo povest, '¦'. Dotični človek se je imenoval Urban,
skemu odborniku aii pa deželnemu tajniku. Da, zgodilo se je, da smo bili Slovenci ravno v najvažnejših .rečeh zastopani po italijanskih odbornikih iti deželnem tajništvu. Taka poročila o slovenskih rečeh so bila sestavljena seveda po italijansko in šla so na višja mesta, kjer so najbrže začudeno gledali, 'kako nakfat da je postal goriški deželni odbor tako italijanski.
Upora proti koreniti premembi v ura-dovanju deželnega odbora ni bilo nobenega od strani Odbornikov in poslancev klerikalne ustranke, tuafveč v njenem igla-šilu se je celo začelo hvaiisati deželni od-* bor, kako dobro da deluje v prid cele dežele in da gre vse lepo v redu. istotako za Slovence ikakor za Furlane. Ce se je takratna »Soča« oglasila in ožigosala Slovencem škodljive 'premembe v deželni hiš', se.je vselej cula z nasprotne strani hranitev in iiajresmič.nejš,i dogodki so bili kratkomalo proglašeni za .neresnične. V deželnem odboru je šlo za Slovence vedno slabše in deželno tajništvo s Pajerjem je rešilo kako važno slovensko stvar kar samo od Sebe, ne da bi slovenska odbornika sploh kaj vedela. Paijerjeva volja je zavladala; zdaj le hitro dalje! in hitel je in delal.
Pajer je hotel uipravO uboge Goriško-GradiŠčanske deželice osrečiti s celo vrsto novih institucij in reform. Dotlej je bil že 40 let v deželni hiši ali kot poslanec, odbornik ali deželni glavar' pa nui ni bilo na (mislih novih institucij in reform; v novem, najugodnejšem položaju, na ka-koršnega sam ni nikoli mislil, da mu pride, niu kar naenkrat ni bila po volji skoro nobena reč; hotel je novih naprav, novih moči. Imel je Pettarina, ali njega ije določil za posebne namene, katere je pozneje tudi dosegel -kar se tiče deželnega zbora in odbora; ali hotel je imeti tudi podtaj-nika, seveda Italijana, ker se je delo, 'ki so je imeli opravljati deželni odborniki, pehalo v tajniško pisarno in ker je hotel, če s Pettarinom doseže, kar hoče, imeti zanesljivega Italijana poleg sebe na tajniškem mestu.
Takrat so Slovenci mislili, da dobi podtajniško mesto Slovenec. Večkrat • je 'bilo pri tajniku poprasevanja, kako je z novo službo. Slovenski kompetent je Čui
(Neozdravljiv revmatizem mu je sklju-čil noge tako, da se ni mogel postaviti nanje. Bilo mu je že petdeset let; o.njegovem prejšnem življenju ni vedel nikdo ničesar. Pravili so sicer, da je bil baje* stotnik pri topništvu, drugi so ga smatrali za gozdarja, tretji so zopet trdili, da je bil kapitan neke trgovske ladije, toda baš te razne verzije so se izključevale medsebojno. Zdelo se je, da sploh ni imel prej-šnega življenja — takih ljudi je v velikih mestih mnogo.
Gotovo je, da se je preselil v svoje tedanje stanovanje v ozki, Šumni .ulici Starega mesta že davno. Gotovo je, da je bil precej bogat, kajti imel je dve sobi v drugem nadstropju z okni na ulico; razen tega se spominjajo ljudje še izza njegove priselitve na krasno zglajeno pohištvo, prelepe slike, veliko uro,'sijajna zrcala in te, in druge drage stvari, ki so jih prinašali v njegovo stanovanje.
Urbana so prenesli tedaj navzgor v velikem, z zelenim baržunom prevlečen nem in na nogah z belimi kolesci oprem? Ijenem naslanjačih
Tudi se spominjajo ljuidjc, da se je dal včasih ob lepih so.lčnatih dnevih prenesti doli in voziti ipo praških ulicah, toda to je
na svoja ušesa, da so šanse za napredovanje v tej službi neugodne. Ko' prakti-katit bi moral 'čakati 3- leta in na osmi razred 15 let; službeni predpisi govore tako. In 'kaj se je zgodilo? i m e n o v a n j e b i 1 Italijan, in sicer kar v osmi razred. Ni praktieiral 3 leta in ni čakal na osmi razred 15 let. Vse to je šlo gladko brez ugovora od strani slovenskih odbornikov. Pajer je videl, da gre vse lepo po njegovo in da rii nobenega odpora od strani Gregorčičeve stranke. Torej vse na najboljši poti- za — Italijane.
Izvozni trg v Gorici in šikaniranje naših okoličanov s strani magistratovih organov.
Leto za letom moramo ob tern času. omenjati, kako grdo ravnajo na goriškem izvoznem trgu s slovenskimi kmeti in' kmeticami, ki prinašajo fianj svoje pridelke. Leto za letom pa tudi zahtevamo, da mora ono grdo ravnanje nehati, zahtevamo, da magistrat pouči svoje tržne »uslužbence,' da morajo postopati človeško z ljudmi ne pa jih zaničevati in jim delati neprilike in škodo. Ob jednem seveda zahtevamo vsakikrat, da rte imajo naši okoličani držati strogo predpisov in skrbeti za potrebno snago in dozorclosi pridelkov. Vse te zahteve (ponavljamo tudi sedaj, ko je izvozni trg v Gorioi zopet odprt.
Lani koncem julija na kmečkem shodu v Gorici smo culi hude pritožbe glede Šikaniranja naših okoličanov od strani magistratovih uslužbencev na izvoznem trgu. Povdarjalo se je, da lia goriškem trgu se gode našim okoličanom neznosne krivice že leta in leta. Tržni komisar postopa grdo z ljudmi, šikanira jih, zapleni blago, kam pa gre to zaplenjeno blago, se ne ve. Kako se je ravnati 'kmetom, da ne bo zaplemb, v tem oziru naj napravijo odredbe ter jih razglasijo po Občinah; naznanijo naj jih tudi potom časopisja. Na shodu se ije zahtevalo tudi, naj imajo uslužbenci na izvoznem trgu. znamenja, da se jih pozna; pravila .pa >naj se razdelijo med vse, da se bodo vedeli ravnati po njih. Kar se zapleni, naj se shrani in komisija   naj do-
kmalu prenehalo. Kaikor da bi bil odmrl celemu svetu; kdor je govoril o njen, ga je pomiloval.
Urban 'Pa bi bil takrat -morda ne zamenjal svojega življenja za življenje kogarkoli od onih, ki so ga pomilovali. Bil je zadovoljen, da, srečen. • Zjutraj je pkhajala k njemu služkinja s svojim možem.   .
Dvignila sta ga s postelje, oblekla in ga posadila v zeleni naslanjač. Dala sta mu v roko eno izmed bergelj, s katerima se je podpiral* nekdaj, ko nogi še nista bili popolnoma hromi. Sede v naslanjaču se je upiral z bergljo ob tla, se odganjal in se ha ta način vozil po sobi,
Pozajutrkoval je, služkinja, je pospravila in odšla.
Tedaj pa se je on prepeljal k oknu. Modrikast dim smodke se mu je vil okrog jdave, hromeč pa se je oziral veh in udobno pomežikaval z očmi.
Videl je, skrit za rožami na oknu, celo vrsto oken nasprotne hiše, videl je celo, s "porujaveio opeko krito streho, nad 'katero se je spenjail vitki vrh visokega topola od nekod z vrta. Ce je bil dan jasen, je padala na nasprotno stran polna ,soln-čna svetloba.
žene, ali je zaplemba opravičena ali ne. Sprejeta je bila na onem shodu taka-ie resolucija; »Zborovalci protestirajo najodločneje proti raznim neutemeljenim š> kanam na trgu domačih pridelkov. Magistralno predstojništvo v Gorici se poživlja, da ukrene takoj, da ne bode tržni komjsarijat tako krivično postopal .na trgu, Uva-žuje se dejstvo, da je popolna Čistost in svežost prvi pogoj prinesenega blaga na izvozni trg. Ce se tem opravičenim zahtevam takoj ne ugodi, prisiljeni bodo zborovalci vse poedine sfučaje neopraviče-nosti na trgu iz zadnjih časov, ki so ali niso bili objavljeni v časopisih, zbrati in predložiti merodajnim oblastim, da bodo one prisilile mestni magistrat pravičneje ravnati. Apelujemo v tej .zadevi na .magistrat, ker utemeljenega gradiva za to pritožbo je obilo in ibi znalo Imeti zle posledice za gotove organe.« — Tako lepo pa energično so govorili in zahtevali okoli-čanški kmetje lani na svojem shodu v Gorici.
Taksa za dovaižanje blaga na trg se je izdatno zvišala lani s 1. avgustom, ali da bi bil. maigistrat kaj -ukrenil gledč na takp opravičene pritožbe, nismo nič culi. Zahtevanih odredeb, kako se imajo kmetje ravnati, da se izognejo zaplembam blaga, ni; niso bile razglašene po občinah in ne potom časopisja. Ne vemo, ali je dal magistrat tržnim organom potreben .poduk za pametno .postopanje z okoličani — ali ostane vse pri starem.
Izvozni trg je odprt in goriški magistrat bo itnel od njega zopet lepe dohodke. Zato pač zaslužijo okoličani, da se ravna ž njimi povsem dostojno, po človeško, ne tako, kakor je bilo prejšnja leta. Naj le upoštevajo na (magistratu, da se je. rekio -na omenjenem kmečkem shodu lani, da se n a p r a v i j o t r g i :1 a h k o tudi \ okolic i, če .ne preneha ono .neznosno postopanje s kmeti na trgu v Gorici.
Gotovo je dolžnost tržnega komisa-rijata v Gorici gledati ;na to, da se prodajo le zdravi, zreli pridelki in da se varuje obiinstvo okuženja, ako je tu kaka nevarnost za to, ali v tem pogledu treba poduka prinašalcem- sadja, medsebojnega sporazuma, potem bo stvar v redu, ne pa
In predmeti in življenje, ki ga je videl z okna, so mu postali cel svet; Nikoli se ni spominjal svoje preteklosti, svojega zgubljenega zdravja, ni mislil na obupno bodočnost, na mučno sedanjost, le opazoval je in se zabaval.
Na nasprotni strani sta stanovali dve rodbini. Na desnem krilu sta se nedavno priselila dva novoporočenca. Sodil je -to po njihovem nežnem občevanju. Zrla sta skozi okno, se -pritiskala drug k drugemu, on jo je objemal krog pasu, šepetala sta hi se smejala. Bila sta ustvarjena drug za druzega. On je imel lase, črne kot gavran, temne, ižalostne oči, zagorelo l;ce, ona.-je bila plavolaska, vitka, čudokrasnih oči in se je smejala neprestano. On je odhajal proti deveti uri,.prihajal opoldne, .odhajal ob treh in se vračal zopet ob peiih;.tedaj sta zaprla ,okna, odhajala .sta-najbrže na sprehod. Urban je opazoval imlado ženo, kadar je bila sama; čitala je; postajala; pred zrcalom pri .zidu,'si urejala plave lase, stekla v kuhinjo, protfpoldnevu, ipa je nestrpno pogledavala na uro. Poznal,je vise njene tdilette.najbo/lj mu je ugajata v hu-dečem životku in črnem krilu....
„.                                  (Pride še.)
. $a se ipgostoifta zapleni 'kaj pa ne ve in ne mar.e izvedeti dotiSni, ^akaj i-se mu je blago pravzaprav zaplenilo.     :)
PričakujemoV da' (bo ma trgu letos .boljše nego prednja leta. Če ne \p, pa se mora kmet iz naše okolice v prihodnje ozreti po drugem tržišču, — Vsi slučaji, ki se pripetijo kmetom, ki bi krivico trpeli, na} se naznanijoV* našem listu!
Balkan.
Danes. ,se vrši sestanek poslaniške re-unije, ki se basvi; z vprašanjem albanske prestolne kandidature. — Glede Srbije in Bulgarije se pričakuje, da poravna spore Rusija. Situacija se ne smatra za kritično. Srbija sicer zahteva, da ibodi meja Vardar, zahteva revizijo pogodbe, Bulgarija vstra-ja pri svoji odklonitvi, ali vendar je'upati, da radi tega ne prMe do nikakega konflikta, Najbrže se sedaj sklene «nar s Turčijo, druga vprašanja ipa se polagoma poravnajo. — Vidi se, kako Grčija in Srbija hodita skupno pot .in .nastajajo med četami na bul-garski m grški strani vedno kaki spopadi. Tako so bili tudi pri Salmanliju, k sreči brez žrtev. — Gledč preliminarnega miru želi angleška vlada sklicati na sknpen sestanek balkanske delegate in pritisniti na nje, da bi se kako sporazumeli in bi prišlo potem kmalu do sklepa • preliminarnega miru.
. Malisorski rodovi so hiteli pred Ska-der pozdravit Avstrijce, misleč, da pridejo »kader osvobodit in zavzet. General Bt*ir jih je sporazumno z angleškim admiralom Bunnevem ustavil in zdaj taborijo pred mestom. Član mestne uprave v Skadiru je Lah, Črnogorci so ostali pri poštni in telegrafski upravi in Burney pusti tudi črnogorske patrulje. — Glede spora med Bul-garijo m Srbijo je izjavil dr. Danev sotrud-niku »Figara«, da kakega velikega spora med Srbijo in Bulgarijo ni, z Grčijo je spor bolj resen pa se tudi mirno poravna. — Te dni sploh vse miruje; zato ni nika-• kih posebnih vesti.
Politični pregled.
.   Avstro-Ogrska.
Poslanska zbornica ima danes zopet sejo. V čeških vrstah se ije govorik- o ustanovitvi skupne opozidoname »Slovanske Unije«. Ali šustaršičevlklub se noče sprijazniti s to mislijo, marveč plava v vladni tabor.
Hrvatska stranka prava razbita. — Hudi spori v stranki' so dosegli vrhunec. Dr. Mile Srarčsvič je odsoten. To priliko so porab«H dr. I. Frank, dr. Sachs in dr. Horvat, ki so udrli s Frankovci v uredništvo lista »Hrvatska« in se ga polastili. Glavna urednika Peršiča in Segviča so odstranili z brahijalno silo.
Nemci v Trstu in občinske volitve. — Za letošnje občinske volitve Nemci v Trstu ne postavijo svojih kandidatov, ne nastopijo >toretj samostojno, marveč so sklenili z Italijani najbrže kak kompromis. Italijani se 'mogoče boje kake ožje volitve vsled obilnega števila nemških uradnikov v višjih razredih.
Deželnozborska dopolnilna volitev v Pulju -se je vršila v nedeljo. Tzivoljen je laški liberalec dr. Devescovi s 1031 glasovi, soc. demokrat Ltrussi ije dobil 831 glasOv, hrvaški kandidat dr. ScaHer 330. Potrebna je ožja volitev med prvima dvema. Prejšnji poslanec dr. Ritossa je bil soc, dernokrai. Pač značilno, da je gnila liberalna stranka italijanska dobila tolJko glasovi—
Inozemstvo. Francoska premoč v Sredozemskem morju, — Poročilo francoskega senatorja ChairKiinpsa o  (mornariškem   proračunu
zahteva z vso odločnostjo, da mora obdržati Francoska na vsak način in zki vsako ceno v Sredozemskem morju premoč nad združenim brodovjem Italije in Avstrije.
Radi triletne vojaške službo na Francoskem Je prišlo do vojaških demonstracij. Prizadeti (vojaki pravijo, da gredo rajši v vojno kot pa služit tretje loto. — Vsled pridržanja zadnjega letnikaVbo troškov 800 milijonov.
Domače vesti.
Vsetičillškl profesor dr. Karo! Cho-dounsky v Pragi je slavil v nedeljo svojo 70-letnico. Chodounsky je Slovencem dobro znani, on je prvi opozoril češko javnost na krasoto naših slovenskih planin in, on je vstvaril stike med slov. in češkimi turisti. Naj ostane še dolgo zdrav in krepek kakor je sedaj! •
Nov slovenski zdravnik v Gorici. — V ulici Treh kraljev št. 9. je otvoril svoj zdravniški ambulatorij naš goriški rojak g. dr, Jnst Bačer.
Umrl le v Gorici ivpokojeni deželno-sodni svetnik Josip Gorhrp.
V deželni umobolnici je umrl zobozdravnik Rihard Schorl. Pokopali so ga v Št. Petru.
Za Narodni muzej so darovali: 1. Josip Balič, učitelj v Vrha sv. Mihaela, kot 31. dar: tri stare srebrne novce, Metelko, Lebrgebaude der Slovenischen Sprache, Brevi cenni storioi sopra 1' istituto de sor-do-imuti m Gorizia, Gonau, Storia Istria-na, Levstik, Rokopis kraljedvorski, Dr. Rojic, O vprašanju glede zgradbe deželne norišnice in bolnišnice, Šematizem kapucinskega reda, Hostnik, Slovar in slovnica ruskega jezika in S. Gregorčič, V obrambo, 2. Rud. Drufovka, trgovec v Gorici, knjižico: Gorizia non fu mai slovena, 3. Jos. Prijatelj, c. kr. vadniški učitelj v Gorici, knjige: Prva učna razstava v Gorici 1.1875, Prima mosta didattica a Gorfeia in Poročilo o stanju ljudskega šolstva*. — Odbor.
Za promet s tujci. — Kdaj prične delovati oni obljubljeni urad za promet s tujci po naši deželi; namreč urad, ki ga-napravi deželni odbor. Saj je dovoljenih;, nekaj sredstev. — Društvo, ki je obstojalo doslej na slovenski strani, se je razdrtij lo prav vsled tega, da napravi prostor u* iradu za promet s tujci v deželni hiši. Sedaj: je čas za pričetek. Poletje se ibliža. Tujci začno prihajati na ing, naša dežela pa jim je neznana, dasi nudi toliko lepega in bt imela lahko lep tujski promet, ako bi bila znana v svetu. Ali tujci poznajo le Gorico, ampak le ne vprašajte, kako!
Vojaški nabor. — Danes se <je '/glasilo na glavarstvu v Gorici 17 nabornikov: potrdili so jih 10.
§ 305. kaz. zak. — Včeraj sta bili dve razpravi po----§ 305. kaz. z. Fran Veščina z Ravnice je bil prišel v neko gostilno pri sv. Antonu v Gorici. Tam je rekel neki I.ah. da pije na -zdravje našega cesarja in Vončina bi bil baje "rekel: da pije na veselje srbskega kralja. Pri razpravi se je pokazalo, da hodijo v ono cštarijo razni pijančki in se ni dalo Von-črni dokazati, da bi se bil pregrešil proti ,$ 305. k. z. Vončina je oproščen. Drugi obtoženec 'je bil C i b i č iz Oslavja, Tam pozimi še je bilo, ko so bili zagnali krik o srfoofilskih demostracijah v Gorici. Cibič je bil obtožen, da je kričal »Živio kralj Peter«!, klical pa je menda le nekega Petra, ki je bil v družbi. Tudi Cibič je oproščen.
Pešpolk št. 17. (Kranjski), ki je sedaj v Celovcu, pride ali letos na jesen ali prihodnje leto v Gorico, od koder bi odšel pešpolk št. 47.
Majnlški pešizlet. — V nedeljo, dine 25. t. m. priredi večja družba pešizlet H Gorice v Čepovan in od tam k Sv. Luciji. Iz Sv. Lucije pa z vlakom v Gorico. Odhod iz Gorice točno ob 5. uri zsjutraj. Zbi^ rali?če .na Goriščeku. Oprava -poljubna, nahrbtnika ni treba. Ljubitelji narave, ki se nočejo pridružiti, dobrodošli!
Železniška nesreča b,i se bila' kmaln pripetila na črti od Plavi proti Gorici; to v nedelfc dopoldne pred (brzovlakom, ko se je (neka tračnica razbila. Vlaki iz Gorice in v Gorico so imeli znatne zamude. Reklo se je, da je dobro, da ni prišel na ono tračnico (težek voz Canadia-n-Pacifič, ki je prlkloptjen k brzovlaku, ali k sreči zadej!                                                  ,
Operetni večer v Trgovskem Domu v
soboto zvečer je ftil vseskozi lop. Gospodična Talerjeva razpolaga s prijetnim glasom in Je pela prav izboroo vse komade. Uprizorila sta z Danilom, ki je tudi dekla-miral, veseloigro »Ustreliti se hoče«. Bil Je tako-lc zabaven večer; nikomur m žal, kdor ga je posotil. Posetnikov bi bilo pa že lahko malo več!
Koncert v prid Dijaški kuhinji — Zaradi deževnega vremena sta se odložila napovedana koncerta v Tolminu in Kobaridu za teden dnij in se bosta vršila vsled tega žele prihodnjo sotobo ozir. nedeljo ob naznanjeni uri. Ker je Dijaška kuhinja v vedni nevarnosti za obstanek, upamo.-da se bodo zavedni Tolminci in Kobaridci vsi udeležili koncerta. S tem bodo vzbodrili .učiteljski naraščaj in pomagali ..ubogim dijakom. Bovčani prirede ob tej priliki izlet v Kobarid. Ali ne bi izleteli Cerkljani pa v Tolmin?
Preiskava proti Rozini in Finšgerju se inadaljuje in bo trajala najbrže Se dolgo časa. Pomnoženi okr. šolski svet se ozira na revizijo računov in je radi tega odloži! sklepanje o razširjenju šol v Štever-janu, Lokavcu in na Trnovem ter o ustanovitvi »šole v Selu. Porotno zasedanje prične dnč 23. junija, torej čez mesec dni. Gotovo je, da pred to poroto še ne prideta obdolženca.
Tobakarnarji so imeli v Gorici svoj občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Predsedoval je g. Schwarz. Sklenili so zalite-; vati, da se odstotek o prodaji tobaka zviša na 15; odstotek o prodaji znamk na 3; ako ima kdo 25 let tobakarno, naj preide ta po -njega smrti na drugega člana družine brez kakega razpisa; za sedaij naj se ne otvarjajo. nove tobakarne. Razpravljali so še o raznih drugih svojih stvareh. Predsednik društva je Jos. Schwarz, podpredsednik Tv. Sardagna, blagajnik Peter Krebelj.
Radi tatvine je 'bila obsojena 37-letna Manija Pavšič na 2 meseca itežke ječe s postom vsak .mesec.
S palico je >nabil Aingelj Verzolat iz Slorenca Frana Gašparina. V Krminu je bil Verzolat obsojen iradi tega na 10 dni zapora; to imu »ni prijalo, zato se je pritožil; druga instanca pa je potrdila prvo razsodbo.
Nemški krčtnar Wiirschinger v Pan-canu pri Tržiču ne more biti prav preveč prijazen gospod, ker je razžaiil redarje, ko so prišli zahtevat da mora zapreti ošta-•rijo, ker je že bila policijska ura. Pred sodnijo v Tržiču je dobil 4 dni zapora, ali mislil je. da ooravi v Gorici boljše; >zato se (je pritožil. Druga »nštanca pa je ipotr-dila prvo obsodbo.
Svoji bivši Hubici je grozil Avgust Nanut. čevljar s KambreŠkega, in sicer v Gorici, ko jo je srečal. Tako se glasi ovad-. ba. Nanuta so aretirali. Dekle se piše Olga Toplikar.
V zaporu se je ustrelit — Goričan Izidor Marinčič se je nahajal v sodnem zaporu v "Červinjanu: aretiran je bil. ker je osumljen tatvine bicikljev. Najprvo se te hotel obesit' pa to se mu ni posrečilo, marveč sra je rešil čuval; potem pa se je ustrelil. Sedai se vrši preiskava, kako je.ta človek orišel do revolverja, s katerim se je ustrelil.
Stera resnica Je. da bomo napredovali v (kulturnem in političnem oziru le tedai, če bomo gospodarsko močni. Zatorej je dolžnost vsakega Slovenca, da podpira le domača podjetja. Kolinska tovarna kavnih ¦nrhnesi je eno hašib natodličnejših domačih podjetij, edina domača tovarna kavnih ..-nrimesi na celem slovanskem jugu. Zato kupuje vsaka zavedna slovenska gospo-dinia samo Kolmsko kavno primes, ki tudi plede kakovosti stoii na prvem mestu med vsemi kavnimi.pridatki.
K moriu— Tujci že prihajata k moriti. Konališča kažejo prve pričetke žtvah-nečra gibanja. V Portorose je dosnelo zadnje dneve nad tOO gostov Če ostane leno vreme, bo tudi v Gr ad e ž u koncem tega meseca že mnogo ljudi.
Narodna obramba.
Za C. M. obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. t. gg. in društva: 109^. Olga dr. Bergmanova v Žalcu (plačali 200 K); 1093. Zlatorog v Ljubljani (plačamo 200 K); 1094. Delavsko podporno ' društvo v Trstu (plačalo 200 K); 1095. Ša-
leška posojilnica in Stedilnica v LJubljatif (plačala 200 K).
Nov vir dohodkov za Ciril Metodovo družbo! —Piše se nam od prijatelja družbe torle: Večkrat seje po časopisih pov-darjalo, da naj družba skrbi za nove vire dohodkov. Nov družbeni vir bi bil ta: Vsako leto nabiralo Nemci v Gradcu ob stoletnici Schillerjeve ' smrti dne 3. decembra za nemški »Schulverein«. Tudi mi Slovenci imamo vsako leto narodni praznik, ta je dne 5. julija, dan sv. Cirila in Metoda. Na ta dan se naj pobira za družbo! Vsakdo naj daruje na ta dan »mal dar družbi na oltar«. Ako daruje vsak deseti Slovenec povprečno le 10 vinarjev, dobi družba vsako leto nad 10.000 kron. Ob jednetn pa svetujemo, naj vsa narodna društva in vsi Slovenci sploh smatrajo nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda, t. j. po 5. juliju kakor dan družbe sv. Cirila, in Metoda,
Književnost.
»Judež Iškarjot in drugi« in »Eleazar«.
Spisal Leonid Andrejev. Poslovenil Vink-jentev. Str. 164. Cena 80 vin. s poštnino 20 vin. več. Tiskala in založila »Goriška Tiskarna« A. Gabršček v Gorici.
DOPISI. Iz goriške okolice.
Iz Cepovaria. — V nedeljo dne 25. t. m. ob 3V» pop. priredi podružnica družbe sv. C. in M. veselico v dvorani g. Štef. Kofola. Po veselici Šaljivo srečkanje in prosta zabava.
Iz Vrtojbe. — (Razno.) — »Primorski List« je prinesel v svoji predzadtrji številki iz'Vrtojbe vest, da je orožništvo aretiralo in zaprlo v goriške zapore'nekega Alojzija Malica iz Vrtojbe, ker je namlatil svojo ženo. Notica ne odgovarja resmrci. Imenovani Malic ni poročen, nima žene, je pa oni fantč, kise je -svoječasno streljal, a slabo zadel Podturnom v Gorici radi neke vrtoglave punce in ima še danes »er< šus« v glavi, kakor se pravi pri nas. Takrat sta se »malo sprla on in ona punca, nakar 'ji fe Malic prislonil klofuto in ji zažugal, da jo za vekomaj zapusti. Punca je na to fanta ovadila orožništvu, ki ga je aretiralo, toda kmalu potem spustilo na svobodo, ker so se take stvari !že večkrat pripetile med obema. — Naš redar, ki je opravljal svojo služfbb v polno zadovoljnost vseh Vrtojb-čanov, se je odpovedal svojemu mestu radi šikan od strani Členov našega županstva, ki ne morejo trpeti »Gospodarske Zadruge«, kateri je odstopajoči redar na~ i>ravil semterbja kakšno uslugo. Ljudstvo pravi, da bi bilo bolje, ako odstopita župan in pa dotični podžupan, ki je resnični župan, od svojih mest in se nikdar več ne vrneta ¦ v občinski   dom.   »Gospodarska
^sssš&i
kz
zadruga« ni. Še napravila toliko dobrega (rtoilčanskemu^kmetši, koliJtbir dotičrll ne-strpriežl slabega, skušala >pa bo to čimprej doseči. '— S smrtjo pokojnega vikarja Edvarda štreklja Je zgubila na§a vas nobrega in priljubljenega dušnega pastirja, kar je dokazovala ogromna udeležba pri pogrebu. Za njegovo mesto, ki je precej »plodonosno«, se poteguje, več prosilcev. Želimo si čimt^ei^iOvi^Ka^^n^^Jtan, kega zdražbarja. — »Družbena opekarna«, pri kateri je mnogo domačmo zaposlenih, je začela prejšnji teden žgati opeko.
Iz tolminskega okraja*.
Iz Tolmina. — V soboto smo pokopali našega Andreja Vrtovca. Udeležba pri pogrebu je bila velikanska;; šli so za pogrebom okr. glavari županstvo, naši dostojanstveniki, oficirji, šolski otroci, vse polno raznega občinstva; svirala je vojaška godba. Pokojni delaven mož je pa zasluži) tudi tako lep pogreb; naš slovenski dobri pokojnik pa bi ibil zaslužil tudi kako toplo besedo, predno ga je .zasula gomila! Naj počiva v miru med nami!
Iz kanalskega okraja.
Anhovo. — Letos o pustu je končala triletna doba našega županstva. Imeniki so bili že razpoloženi, mnogo 3e bilo »izpuščenih; sedaj se vsa reč vleče naprej. Župan hoče še ostati. Mi želimo volitev in boljšega Župana,.ki bo bolje gospodaril,,..
h krminskega okraja.
Vodstvo »Narodne šole« v Krtninu se
zahvaljuje vsem, ki so s vojo prisotnostjo pripomogli,, da je šolska veselica v prid C. M. R, dne 18. t. m. moralno in gmotno vspela. I>ohodkov je hilo 71 K 74 v. Vstopnino so preplačali gg: svetnik Mašera K r/40; Almann K 2\ Spiellerjeva K 2; po 1 K: Kalčič, nadpoštar Kaus, učt. Prijatelj, prof. Zupančič: Devetag 80 v; Dovgan 40. v; -N. N. 10 v.
Gospodarske vesti.
Koliko bo sadja, koliko pridelkov. —
Vsak pove kako drugače: eden pravi. <da bo malo sadja, drugi da ga ne bo ravno tako tnalo. Razni pridelki kažejo dobro, trta tudi; ali kako bo, bomo pač še le videli, kadar se spravijo pridelki v denar. Kdo ve, kako bo vreme, ali bo kaj elementarnih nezgod ali nič. Glede mraza in škode pretekli mesec se je mnogo pretiravalo.
Lokalne železnice. — Program lokalnih železnic pride v naši poslanski zbornici na dnevni red najbrže šele jeseni.
Kmečka hranilnica In posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo na Dol-Otlici sklicuje glasom zadružnih pravil in glasom načelstvenega sklepa svoj letni občni zbor dne 1. junija 1913. ob .3, uri popoldne v prostorih Andreja Polanca na Dolu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo na-čelstva; 2. Poročilo nadzorstva; 3. Odo-brenje računskega sklepa za leto 1912; 4. Volitev naČelstva; 5. Volitev nadzorstva; f). Revizijsko poročilo: 7. Slučajnosti. Dasi je bilo lansko iefeo veliko pomanjkanje denarja, Je vendar zadruga dobrovspevaia, f kajti, prevrgla je ca 113.000 Svron.
Sklep Šolskega leta obrtno-nadaljeval-ne šole v Mirim bode v šolskih prostorih dne 1. junija t. 1. ob 31/s uri popoldne združen z razstavo letnih izdelkov obrtnih učencev.
Sklop šolskega leta obrtno-nadaljeval-ne šole v Ajdovščini bode v šolskih prostorih dne 1. junija t. M. ob 10. uri predp. združen z razstavo letnih izdelkov obrtnih iičencev.
Pekarne v Gorici ostanejo ob nedeljah od 15. maja do 15. septembra zaprte popoludne o4 2,—7.
Kranjski dolenjski vinogradniki so vsled letošnjega spomladanskega mraza po toplih dneh hudo zadeti in so kar obupani. Trumo m a se selijo v Amerik o. Iz novomeškega okraja se jih je OTgr-lasilo za potne liste že nad 400; še več pa se jih je odpravilo v Ameriko brez potnih listov. Tmdi iz Krškega in Črnomelj-skega okraja 'jih je mnogo odpotovalo.'
Goriškega Sokola je zadela občutljiva j
Izguba, ftdšel je iz Gorice brat Josip Ma-lik, kateri je bil 'vzoren* Sokol in delavec. Bil je tudi zadnja tri leta odbornik Goriškega Sokola. Telovadci so se poslovili od njega na dobro obiskanem poslovilnem večeru v sredo v gosflni Maksa Petrovčiča v prisrčnih besedaih. Ob tej priliki se je nabralo za Sokolski dom K 14'26. Vrlemu
'Nastop »Sokola« v Rihetnbergu.   —
Kako globoko se je vkoreninila /v našem 'Sokofstvu zavest, da more le smotreno delo privesti .talko člane, kakor celokupen .Jjparod do vsestranskega- razvoja in napredka, pokazala nam le prireditev Sokola v Rihernbergu minulo nedeljo. Marsikdo je šel v Rihemberg s tafno bojaznijo, toda siguren in disciplinaren nastop domačega Sokola <nu je hitro razpršil pomisleke ,in ostalo mu je čisto neprikrito veselje nad lepo razvitajočim se življenjem rihember-škega Sokvla. Delo je ono, ki oživlja, delo ono, ki osvežuje. Prvi so prikorakali na veseličin prostor vrli Sokoliči, naš nadebudni naraščaj. Strumnih korakov, radosti plamtečih oči so dospeli na prostor ter izvedli proste vaje brezhibno. Obilen aplavz je bil plačilo osa- njhroV trud. Koj na to je nastopilo 23 telovadcev z godbo pod vodstvom br. Genzeja. .Kdor pozna te proste vaje, ta bo iimel ceniti preciznost in eleganco, s kojo so premagali telovadci vse v njih nakopičene težkoče. Že število telovadcev mas je presenetilo! bolj pa Še izvedba vaj. Sledile so proste vaje naraščaja s praporom; na to orodna telovadba na glavnem orodju. Razun rihemberškega Sctkola je nastopila vrsta telovadcev \i Gorice in Rojana. Pri vseh nastopih smo .imeli priliko občudovati ijeklcno disciplino, radostno samozavest in preciznost, s katero so se izvajale deloma zelo težke vaje. Telovadbo je zaključil naraščaj s posrečenimi skupinami. Občinstvo, ki se ie vdclcžilo prireditve v mnogobrojnem številu, ni štedilo s priznanjem. Prispeli so ta dan tudi Sokoli iz drugih društev v pri-ia«ni Rihemberg, kjer so jim potekle v bratski zabavi pičlo odmerjene urice. Odnesli so pa vsi vzpodbudo k nadaljnemu delovanju. Mlademu društvu krepki: Na zdar!
Zlet I. okrožja Goriške Sokolske Župe je preložen na dan 15. junija t. I.
Slovenska Sokolska Zveza razglaša: Deželna vlada Kranjska je za mesec avgust 1913. nameravani slovenski vseso-kolski zlet z odlokom z dne 13. marca 1913. št. 194. p. p. prepovedal a. Proti tei popolnoma neutemeljeni prepovedi je vložilo zvezno predsedstvo takoj pritožbo na notranje ministerstvo. Kljub vsem prizadevanjem zveznega predsedstva še ¦do danes zveza ni prejela nobene rešitve in no informacijah odločilnih činiteljev je tudi toliko kakor gotovo, da s e n e razveljavi prepoved. Že vsled. zavlačevanja rešitve pritožbe prireditev sokol-skoga zleta v m a m er a v a n e m obsegu /R letos nikakor ni mogoča, ker je čas za izvršitev vseh končnih priprav postal prekratek. Odbor »Slovenske Sokolske Zveze« je v seji \7. t. m. vzel to dejstvo z obžalovanjem in protestom na znanje ter sklenil, da se zlet odg o d i n a p r i-h o d n j e leto, ker je zvezi na tem, da priredi zlet v prvotno nameravanem obsegu. Na zdar!
in 1911., skupaj 15.000; torej 50.000 mož; od ogrskega domobranstva je odpuščenih 15.000 mož. — Rezervisti se vračajo domov. Oni, ki so ob meji proti Balkanu, ostanejo še v službi.
Žrebanje ogrske državne loterije za splošne dobrodelne svrhe se je vršilo minuli četrtek; glavni dobitek 200.000 K je zadela srečka št. 291.819. Dalje so zadele srečke: št. 91.935 K 30.000;-Ste- - 5819 K .20.000, št. 60.135 K 10.000; po 5000 K odpade na srečke št. 68 in 955 in po 1000 K na srečke štev. 58.728, 158.157, 269.000, 338.422 in štev. '370.257.
Akad. - tehn. društvo »Triglav« v Gradcu bo imelo svoj prvi redni občni zbor dne 21. maja 1913. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Glanzer — Klostenvies-gasse.
Odbor akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu se je konstituiral ;za letni tečaj 1913 'sledeče: Predsednik: tehn. Božo Srebre, podpredsednik: tehn. Anton Ka-uunc, tajnik: tehn. Leopold Arrnič, blagajnik: tehn. Rudolf Sigi, knjižničar: iur. Josip Dolničar, gospodar: tehn. Maks Dek-leva, odb. nam.: iphil. Pavel Strmšek, revizorja: med. Vilko Marin, med. Fran Kolterer.
Odlikovanje za zasluge. — V priznanje uspešnega delovanja je dobila predsednica ženskega pomožnega odbora avstrijskega rdečega križa za Trst in Istro, princesa Frančiška zu Hohenlohe- Schil-lingsfiirst, Klizabetni red I. vrste; prvi podpredsednik istega društva, vitez Jožef Uriel,"pa baronstvo. Upravnemu nadzorniku in upravitelju zaklada za blažitev bede. Petru Pucalovichu, pa je cesar podelil zlat križec za zasluge. I Izpremeba v admiraliteti. — Vicead-mirala grof Karel Lanjus von Wel!enburg in vitez Rikard Kohen nameravata v tiaj-Mižnjem času stopiti v pokoj. Oba oficirja
Sokolski vestnik.
Opozarjamo na Sokolovo prireditev dne 1: junija t, 1. na KaTarJnlJevem vrtu.
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici vabi gg. odbornike k redni odborovi seji, koja se vrši v sredo 21. t. m. ob 8V2 uri zvečer v društveni sobi hotela »Zlati jelen«. — Z ozirom na to, da se vrši v kratkem redni občni zbor, se prosi točne in polnošteviine udeležbe. — Zdravo! Tajnik.
Kolesarsko društvi .»Danica« v Gc-riclpriredi ob priliki 5 iztoke na 22. junija
veliko športno slavnost in tombolo, s sodelovanjem več narodnih društev ter s slovansko cestno dirko Trst-Gorica, katero priredi kol. društvo »Balkan« za primorsko prvenstvo.   '
IricI t. I.
sta bila rojena leta 1856, In služita oc( leta 1874: Lanjus•#.predsednik tehniškega, odbora mornarice-v Pulju, Koheit pa povelj-i uik pomorskega okrožja v Trstu. ."- ..-. Na Bledu se je'.-nahajal-tehnik Jakob-Cliunak iz Trsta; stanoval je v vili Car-men, ki je last njegovega očeta. Baje sta pred par dnevi hotela ulomiti v vilo dva moška pa ju je Cliunak pregnal s streloatt iz revolverja. Dne 16, t. ni pa, kakor .se pripoveduje,-je'pod kostanjevimi drevesi čakal nanj neki elegantno oblečen čtovefo, okoli 30 let stair, ki je-ustrelil manj in mu, pobral 1600 K iz denarnice. Cliunak je mr det v desna rebra. — Sedaj pa se govori, da mogoče ni bil izvršen napad na Cliu-naka, marveč si je hotel sam vzeti življenje? Baše je trosil velike svate na. Bledu in na to poskusil samomor. Cliunak se nahaja v bolnišnici v Ljubljani.      *    .''"¦
Obsojen na smrt. — Pred porotniki v Rovinju je stal 27 letni Anton Vitasovič iz Vodnjanske občine, ki je ustrelil Benjamina Dikoviča ,in to vsled prepirov radi ded-šoine. Obsojen.je bil včeraj na smrt .na vislicah.                                              •'
Balkanska razstava v Moskvi.'— V začetku letošnje jeseni se bo otvorila, v Moški balkanska razstava. Namen te raiz-staje je, seznaniti rusko javnost s sedanjim kulturno-go&podarsikim stanjem Bulgarije', Srbije, ČrnegOre in Grčije. Zgodovina balkanske vojne *o tvorila poseben oddelek. Razstava bo nameščena v zgodovinskem muzeju.
Veliki kravati so bili na dunajskem vseučilišču včeraj; prišlo je do pretepov med nemškimi nacionalci in Židi. Iz židovskih klobukov, palic, knjig itd. so napravili grmado in jo zažgali. Nemški buršiso se vedli skrajno surovo.
Dalje na 4. strani.          -
Razne vesti.
Rezervisti se vračajo. — Oficiekio se je razglasilo, da še odpuste vsi rezervisti letnikov iz 1909. in |908. Ta ciopus| obsegaj 3&000tmož; potem d(;!oma izletmikov 19J0
/    Zveza  za  promet s tujci v Trstu in
Istri je trnek svoj redini občni'zbor dnč 20. t -m. v boraiiem -poslopju v Trsito. Zveiza m .ima- najbrže tudi'kali poročati ^'o-jiaSi Oariiškio-Gradiščansiki ob obstoječih razmeraih ni kaj poročati, ker se ne more storiti nič uspešnega v tujskem ipro-metu prav vsted obstoječih, nezdravih razmer.    . .
V Trstu so prijeli celo družbo žepnih tatov, zlasti takih, ki so kradli po tramvajih. V stanovanju Italijanke Spinelli so našli vse polno ukradenih predmetov.
' Tatove iščejo. — Na Llovdovem par-niku »Gablonz«, ko je plul v Trst, se je izvršila velika tatvina. Okraden je neki Perzijanec in sicer za dragulje in angleški, denar, skupno okoli 40.000 K. Izvršila se je natančna preiskava in v Trstu je aretiranih nekaj ljudi, samo ne ve se, če so ti tatovi.   .        " ¦
Zrakoplovna nesreča. — Poroča se, da je blizu jezera Starnberškega pri Mo-n.akovem ponesrečil vodljiv zrakoplov, ki ga je, vodil dr. Snel. Ena gospa je baje mrtva, dva druga pasažirja sta bila smrtnonevarno ranjena.
Pred poroto v Rovlnju se je vršila • razprava proti Jerneju Radetiču, kmetovalcu, iki je bil obdolžen umora, javnega gasilstva in nevarnih groženj na škodo Jos. Dobrana, Radetič je obsojen 'na 6 let težke ječe s posti in temnico.
17 oseb žrtev eksplozije. — Iz Bele Valv (Ohio) poročajo, da je bilo 17 oseb ubitih vsled eksplozije v nekem rudniku.
Draga slika ukradena. — Ko je gorela evangeljska cerkev v Eperiesu na Ogrskem, je izginila krasna slika Jezusa Kristusa, vredna 200.000 K.
Slovanski prostovoljci v balkanski vojni. — V balkanski vojni se je udeležilo bojev osvobojenja slovanskih "bratov rz-(POd turškega Jarma 2836 Slovanov prostovoljcev iz drugih dežel. Med temi je .bilo 40 Čehov. Izmed teh se jih je vrnilo zdravih v domovino samo 600. 1400 prostovoljcev je padk) na raznih bojiščih, os-taJi pa leže ranjeni v raznih balkanskih bolnišnicah. Izmed Čeških* prostovoljcev se jih je vrnilo 6.    -.
: Hrvaški orožniki v Skadru. — Ogrski domobranski minister 'je izdal okrožnico, da naj se javi do 150 orožnikov, ki so zmožni hrvaškega jezika in bi bili pripravljeni iti služit v Skader. Ako se toliko orožnikov ne oglasi prostovoljno, bodo ostali s silo dekretirani.
Proces proti Pavlu Kunschaku. — Na Dunaju se je začel proces proti Pavlu Kunschaku, ki je umoril socialno-demo-. kraškega poslanca Schuhmeierja. Dopoldne včeraj se je cel čas čitala obtožnica. "V; obtožnici je rečeno, da je Pavel Kun-schak rekel, da je imel namen umoriti dr. Adlerjs ali Domesa ali kasnega drugega socialnodemolora^cega voditelja, ker je bil zaradi socialistov iz več fabrik spcden. Nato je kupil 10 srečk, da bi kaj zadel, ker bi bi! v tem stočaju svoje morilske načrte
opustil, ker pa ni imel sreče, je sklenil 'ustreliti SehtimeierSa. Na vprašanje, se li prizna krivim, je Obtoženec dejal: »Da sem Schurneierja ustrelil, je res, kar pa sicer trdi obtoisiica, s,e -ne zlaga s tem, kar sem jaz izpovedal.« Strokovnjak, artilerijski stotnik Pummera, izjavi, da je učinek Kunsohakove kroglje bil podoben učinku dnm-dumske kralje. Nato se začne detailno zasliševanje glede življenja in delovanja obtoženčevega in bo proces po vsej priliki tri dni trajal.
Strašen požar v Požunu. — V soboto popoldne je nastal v Požunu v starem delu mesta velikanski požar. Dve ulici sta začeli hkratu goreti in ogenj se je hitro razširjal. Prebivalci so tekali vsi zbegani okoli. Prišlo je na pomoč vojaštvo, ki ]q obkolilo goreči del mesta. Gašenje je bilo težavno. Tudi ž Dunaja so prišli na pomoč gasilci in reševalna društva. Ob 6. zvečer je gorelo že v 8 ulicah, ob 7. že v 9. Štrašsn je bil pogled na mesto. Prebivalci so klicali na pomoč, otroci in ženske so jokali. Ko je zvečer inehal vihar, se je po siltnem trudu posrečilo omejiti ogenj. Okoli 100 hiš v 9 ulicah je zgorelo. Poškodovanih je vse polno drugih poslopji: 400 stanovanj 'je popolnoma uničenih. 10.000 ljudi je brez. strehe. Okoli 300 oseb ie ranjenih, zgorel je en otrok, smrtno ponesrečil gasilec Huber. Po noči so ogenj zadušili. Kako je nastal ogenj, še ni dognalo.
Cesar ie podaril za ponesrečence pri požaru 20,000 K, ogrska vlada 'je dala 10.000 K.
Zrakoofovna nesreča. — V Čapljini v Hercegovini je ponesrečil stotnik Andrič, ki se je dvignil v /rak s poročnikom I.a-sikom. Stotniku je prišlo slabo in opozoril ie na to poročnika. Ko sta bila le še nekaj metrov nad zemlno. ie poročnik skočil ven in se rešil, onesveščeni stotnik pa je padci z aeroplancim na tla in se ubil.
Odgovorni nrednllc Ju hdatntell f v*n KavCU v dortd.
Tiska: »GoriSlu Tiskarna. A. OabrSčelc fodgov. f.  F a trči «1
Zalaga: Oruib« *a izdsilAnie Hrtov »Soj*« In »Primorec.
Mali oglasi.
R&jnu]l* pristojbini stane 60 Tla. Ako Je oglu obief&ejll <» ratana na vsako, besedo S v!a. Ha]prtpm*ejle laseriraaje aa trflovoe in obrtnike.
Koliko j« manjilh trgorcev in obrtnikov t Gorlel, katerih sa <US«11 (In celo t mestu) nihoa n» poina, kar nki** n* bMtrlnrfo. Skoda nI majbna.
Išče se dekle za trgovine. SJ5« \&
treh jezikov. Naslov pove naše upravništvo.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka
Gorica, Raštel) 3. Zaloga usnja.
napredek vedel
^gaj^         NajenergiCnejSo In  go
0      ^       bo sdravi si f i lia b Bj^^B             tovnim sredstvom
KB   - lORUBiH GASIL
^P^^K^        Stotine zdravniških pol
^JgMj^B^    potrjuje,  da se ' uretri
^^HRfl^H^B. soSenjs.   prostatitis,
^^¦9 tritis In meh. katarji1
¦JRP^PV^         renito ozdravijo s
nT d**,    ftontatl CaslI
gotovo s  svetovnim sredstvom
I0RUBIN GASILE-
Stotine zdravniških potrdit potrjuje, da se ' uretralna eoženja, prostatitis, ure-tritis in meh. katarji'* korenito ozdravijo s'
ftontatl Caslle
Kocfeti Caslle urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cavk (Silinpo) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogoste uriniranje; edini korenit« ozdravijo uretralna zelenja (prostatitis, uretritis, čistiti«, mehnme katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlia konfetijev CaBile K 4—.
IornbiD Gasile, najboljše protisifilitično in poživljajoče krjCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi. anemiji, impotenci. kostoboli, ishiaa, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, HteriU-teti, neurasteniji, enorgiCen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. ~ Steklenica Jorabina Ca-sile K 350.
Brizganec Caslle zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Caiile K 3*50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Caslle Trst, ki poda odgovor i obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki GASILK se prodajajo v vseh akreditiranih Io-karnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                    6—1
!-------   ODLIKOVANO-------
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratom :
ANT. ČERN1GOJ
Gorica, Tržaška cesta št. 18.
Izdeluje: vsa stavbena dela,
okna, vrata, poilove.....
Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stollce, okvirje, blazino in Suste. - - - - •¦' Zaloga: Struaarskili iu rer-barskih Izdelkov. ......
Sprejme se
komptoarista,
ki je zmožen slovenščine, nemščine, strojepisja in  če mogoče tudi  stenografije.  .....
Ponudbe  naj   se  pošlje  na   predilnico   v 1C9-2               Ajdovščino.
Dr. Just Bačar
uljudno naznanja si občinstvu, da je otvorii svoj
zdravniški ambuiaforij
v Gorici v ulici Treh kraljev št. 9. Sprejema od 1G.~1L in od 2. 3. uri pop.
vA/VA/VA^VVVV^
>/V^W.VV>
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga s omejenim Jamstvom.
,<V last«! hlll, ttospoak« Hllca it. 7, I. Mdstr.) — T«l«fon it. 7«.
Hadtm poltae hraitlnlce Itef. 857.315. Nb občnem zboru dne 27. aprila 1913. te je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo po 5'/,%. Stalne večjo vloge x enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni  davek  plaouj* poiojll-nica tarna.
Hranilne vlosre se sprelomai'* od vstdcocrar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki* Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega poiraienja jSenaria, zvišat! so se morale sorazmerno tudi dosedanje 5'/, oz. 6% obresti od posilil. Olavnl doioil se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stanja 31. dec. 1912 : Zadružnikov 1822 t   deleži v mesku 57.012 kron.  — Hranilne   vloge:   1,022.156 05. — Posojila: 898.203—. — Reiervni zaklad: 125.235*86. —  Vrednoit hifi: 383-926.76.
Prvo primorsko stavbeno in kamnoseško podjetje
ALOJZIJ TAVČAR v Dutovljah okraj Sežana
x«prls«!«nt aodnl lsv««Um«<
izuršuje use potrebne načrte, proračune, cenifue za staobe, vodnjake, ceste,
nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela.
¦MT^ Cene zmerne. ~*||
Kupujte samo dvokolesa „fiLrlceM in,
ki so najboljši francoski sistem in najtrpetnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji OllftlUll UtCfOlIl  so najprak-tiCnejši zu  vsako hišo.  Isti  služijo  za vsakovrstno Šivanje in §tikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
mm, nSMn trn d 1 CHM.