avgust 12 S Klara 13 C Janez Berch 14 P Evzebij + 15 3 Vnebovz. M. D. t N II. poblnk. 17 P Hijaclnt 18 T Helena 19 3 Ludovik, Skof 20 C Bernard 21 P Ivana F ran S. + 22 S Timotej 23 N 12. pobink. 24 P Jernej 25 T Ludovik. kraljj 26 S Genezij, muč. IKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo; Za vero in narod — ta pravico in resnico od boja de tmagel glasilo slov. katol delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v. chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo, in slovenske ženske zveze v z edin jenih državah. ^ (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 160. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. AUGUSTA — THURSDAY, AUGUST 13, 1936 LETNIK (VOL.) XLV ifoak posamezni bojevnik v sedanji španski vojni se bori \Ut) A Nfffl P/1 f I i za svojo idejo. Odtod navdušenost in enako tudi bar- * A/12fA.v/"i ULJm i barizem napram pristašem nasprotne ideje. — Struja, j SKA ZVEZA. ^ . ki bo poražena, ne bo v javnem življenju prišla več do veljave. Madrid, Španija. — Kadar bo končana sedanja civilna Vojna v Španiji, se bo lahko feklo, da je tista stranka, ki bo vojno izgubila, v pravem pomenu besede uničena, izkoreninjena in iztrebljena, da cela desetletja, če sploh še kdaj, ne bo prišla do nikake besede. Ta vojna je v resnici vojna do skrajnosti: Ali padeš ti, ali padem jaz; za oba ni prostora in sporazum med hama je nemogoč. Položaj tukaj ni tak, kakor je v navadnih vojnah, ko gredo vojaki v boj pač zato, ker jim je Ukazano, pogosto ne vedoč, za kaj se bijejo. V Španiji je to-Časno vsak bojevnik takore-koč sam svoja armada in sam svoj poveljnik in mu je zato bistvenega pomena, da zmaga; vsak posameznik dobro Ve,' za kaj se bojuje. Sklepati se more iz tega, da 0 kakem popuščanju napram Sovražniku ni niti govora. Vsakdo se bori, da premaga Prestiž ideje za katero se bojuje nasprotna stranka, in vsakdo vidi v vsakem posameznem vojaku nasprotne armade sovražnika svoje idej« in zastopnika sovražne ideje. Razumljive so zato grozovito-sti in divji barbarizem, ki jih Uganjate obe armadi, uporni-Ska enako kakor vladna, napram osebam, ki simpatizirajo 2 nasprotniki, in enako je Razumljivo tudi, da ne bo nobena stranka popustila, dokler bo le kaka iskrica upanja na zmago. Katera stranka je na pravem, o tem so po Evropi mnenja različna. V državah z desničarskimi vladami, zlasti v fašističnih državah, kakor Ita-liji in Nemčiji, je seveda vsa simpatija na strani upornikov, Češ, da se ti trudi jo,, da rešijo Španijo izpod oblasti "socialistične druhali." s čimer menijo sedanjo radikalno vlado, države z levičarskimi vladali, kakor Francija, pa nasprotno zagovariaio vladno Branko in trdijo, da je upor tooti njej popolnoma protizakonit in neutemeljen, pov-^arjajoč resnico, da si ie to vlado izvolilo ljudstvo samo v '6galnih volitvah; da pri teh 'olitvah ni bilo nikakega pri-^'ska od zgoraj, je razvidno iz ker je bila ob tistem ^asu na krmilu konservativna, 0^ej sedanji vladi nasprotna stfuja. Kako temeljito bo iztreblje-^ tista stranka, ki bo v sedali vojni premagana, se raz-v'di iz izjave, katero je podaj pristaš sedanje vlade ne-„eniu časnikarju. Dejal je: k ko bodo fašisti zmagali, se ® despotični teror, ki ga uga-•\ata Hitler in Mussolini, zdel v primeri s tem, kakoršen 'e bo upostavil v Španiji. Ako .a Nasprotno mi zmagamo — zmagali bomo, ker je Ijud-jjVo za nami, — vam zagotav-da ne bo nikak fašizem POTOVANJE PREDSEDNIKA i Visok francoski državnik obiskal Poljsko. London, Anglija. — Tukajšnja vlada je obrnila svoje pozorno oko proti vzhodu, želeč Ogledal si bo kraje, poškodo- ugotoviti, kaj se tam zopet ku. vane od povodnji. |fra. Njena pozornost velja to- časno Poljski, kajti objavilo NOVA DELAVSKA STAVKA Toledo, O. — V tukajšnjem podjetju, ki zalaga mesto s plinom, je pretekli ponedeljek Unijsko delavstvo izšlo na Stavko, zahtevajoč 25 .odstotno povišanje plač in priznanje Unije za kolektivna pogajanja. Stavki se je pridružilo skoraj celokupno delavstvo in na delu so ostale le osebe na važnih mestih. Washington; D. C. — Komaj se je predsednik po daljši odsotnosti vrnil v Belo hišo, je skoraj takoj nato objavil program, ki ga bo odpeljal na pe je, da je na potu tja podpredsednik francoskega vrhovnega vojnega sveta, ki se namerava sestati z vrhovnim poveljnikim poljske armade. novo potovanje. Zdaj namera- jTemu obisku se pripisuje iz-va obiskati države, ki so bile redna važnost, kajti brez letošnjo pomlad prizadete od dvoma je to znamenje, da povodnji, namreč /Pennsylva- skuša Francija pridobiti Polj-nio, Ohio in New York. Od 'sko nazaj v svoj tabor in jo tukaj bo odpotoval v Četrtek odtujiti Nemčiji. in bo isti dan prispel v Johnstown, Pa., kjer si bo ogledal škodo, ki jo je napravila voda, na kar se bo odpeljal v Cleveland. Tam si bo ogledal razstavo in po naključju se bo mudil v tem mestu ravno ob času, ko se bo vršila tam konvencija Coughlinove unije za socijalno pravičnost. Med potovanjem bo imel predsednik več govorov, toda glavni bo, kakor se trdi, v mestu Chautauqua, N. Y., v petek. -o-- križemjveta — Berlin, Nemčija. — Tukajšnje špansko poslaništvo je brez vodilne osebnosti. Prejšnji poslanik je resigni-ral, ker se ne strinja s sedanjo' špansko vlado; mesto je bilo nato ponudeno španskemu poslaniku na Norveškem, a ta ga ni hotel sprejeti. 0 — Jeruzalem, Palestina. —- POTOVANJE V STARI KRAJ po razmeroma mirnih nekaj tednih so pretekli ponedeljek MU PREPREČENO Chicago, 111. — Pred sodni-jo je moral stopiti pretekli po^ nedeljek John, Kelly, lastnik restavranta na 4818 Cermak Rd., in se moral zagovarjati, ker se je s pobegom skušal iznebiti svojih dolžnosti. Mož je imel namen odpotovati v stari kraj, v Grčijo, od koder ponovno izbruhnili posamezni izgredi po celi Palestini. Omenjeni dan so bili ubiti trije angleški vojaki in neki Jud; ranjenih pa je bilo pet drugih — La Havre, Francija. — Tukajšnjim komunistom se je posrečilo, da so rešili iz nazij- ZANIKA POMANJKANJE Republikansko kričanje o letošnjem pomanjkanju žita je le politična reklama, pra-! vi poljedelski tajnik. Chicago, 111. — Poljedelski tajnik Wallace je potoval pre- pokrajjini okrog Janč, ter čekli ponedeljek ponoči skozi okrog Trebeljevega, kjer gra-Chicago in je ob tej priliki po- de zdaj novo cesto, ki bo ve-rabil čas do prihodnjega vlaka zala Litijo in Ljubljano, so ca konferenco s časnikarji. Po- preživeli včerajšnjo noč v ve- Iz Jugoslavije. Med Zasavjem in Dolenjsko so divjala velika neurja, ki so odnašala zemljo, uničevala pridelke in napravila na stotisoče škode. Najbolj je divjala Besnica. — Smrtna kosa in drugo iz Jugoslavije. Razdejanje po nevihti Trebeljevo, 24. julija. — V bijal je pri tem napade, ki jih fzvajajo republikanski nasprotniki na vlado, češ, da bo po vladni krivdi letos primanj\ kovalo žita, ker ni bilo farmarjem dovoljeno obdelati vsega razpoložljivega polja. Wallace je povdaril, da je likem strahu. Sredi noči se je razbesnela nevihta, med bliskom in gromom se je utrgal oblak, ki je preplavil vso pokrajino, največ škode pa je povzročil po dolini Besnice, vzporedni dolini reke Save. Zdaj prihajajo žalostna po- ije padajočega hrasta, ki ga je vrglo na tla, da si je prebil komolec leve roke in so se mu pretrgale žile. Poleg tega je dobil tudi hude notranje poškodbe. Revež bi bil izkrvavel, da mu niso prišli hitro na pomoč pozvani mariborski re-šievalci. republikansko kričanje o po- ročila o neurjih iz posameznih manjkanju prazno strašilo, ki krajev," ki pričajo s kako div-se ga poslužujejo v politične J jo silo je vladal besni element namene. Kljub suši se je nam-iveč nočnih ur zaporedoma, reč letos pridelalo okrog 633 j Velike vodne .množine, ki so milijonov bušljev pšenice, karjse privalile s hriba, so razdrle je približno toliko, kot se je na leto normalno porabi v Zed. državah. Tudi glede pomanjkanja koruze Wallace ni v skrbeh. Objavil je Wallace ob tej priliki tudi najnovejši vladni program za stabilizacijo žit- ROK ZA PREIZKUŠANJE AVTOMOBILOV PODALJŠAN izkušanje avtomobilov na mestnih inšpekcijskih postajah je sicer potekel pretekli ponedeljek, kakor je bilo sprva ukrenjeno. Podaljšan pa je rok še za tri tedne, namreč do 1. septembra,, in sicer Vsled tega, ker je še vedno vsak dan velik naval in je na dan pregledanih do 12,000 avtomobilov. Tisti, ki do 1. septembra ne bodo podvrgli svojih avtomobilov preiskavi, bodo prejeli poziv. Do zdaj je bilo pregledanih skoraj 300,-000 avtomobilov in od teh je silo okrog 40 odstotkov najdenih pomanjkljivih v enem ali drugem oziru. ske nevarnosti sedem radikal-je doma, toda njegova ločena jcev,: ki so bili izgnani iz Bra-. žena je za to pravočasno iz-jzilije. Izkrcani bi morali bitij™*1 cen in zasiguranje dovolj v Hamburgu, a je množica zaloge žita za leta suše. Po kakih 3000 oseb dosegla, da programu bi ob času do-so ostali tukaj. k"*1 °ddal vsak farmer _o_ neki odstotek previška svoje- vedela in vložila tožbo proti njemu, češ, da je v zaostanku s svojimi alimoniji, za preživljanje svojih dveh otrok, in Chicago, III. — Cas za pre- sicer v znesku $1265. Proti njemu je zdaj izdana sodna prepoved, da ne sme zapustiti države Illinoisa, dokler ne poplača zaostanka. STATISTIKA O CHICAŠKEM PREBIVALSTVU Chicago, 111. — Po štetju, ki se je izvršilo pred dvema letoma, ima mesto Chicago Z OTROČJO PIŠTOLO IZVRŠEVAL ROPE Chicago, 111. — V okrajno bolnico je bil v ponedeljek prepeljan 24 letni Jos. How-land 6431 No. California ave., ko je bil obstreljan v hrbet od nekega policista. Policija je začela Howlarvda zasledovati, ko je v neki lekarni na Madison st. izvršil rop in dobil plena $25. Ko so ga ujeli, novo cesto Litija — Ljubljana Poškodovano mesto leži na meji ljubljanskega in litijskega sreza v bližini Trebeljevega. Klanec se nagiba že proti Unanjarjem. Cestni propusti niso mogli požirati ogromnih Zgodovinska stavba Društvo "Bihač" je začelo popravljati zidove cerkve ka-• tero so odkopali v Solinu. Pokojni Don Bulic je menil, da je bil v tej cerkvi leta 1076 kronan hrvatski kralj Zvoni-mir, katerega je kronal papežev zastopnik za kralja Hrvatske in Dalmacije. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Amalija Janžekovič, zasebnica stara 77 let. — V Spodnji Iludi-nji pri Celju je umrl Maks Bračič, hlapec star 68 let. —. Pri Sv. Juriju ob južni žel. je ga pridelka le cesto ponekod do metra v globino. Najbolj je poškodovana proga v daljavi kakih 50 metrov. Tam je izjedena tudi obrambna stena, zaradi v vladna skla- itega bodo morali zgra\3iti na dišča. Ob času slabih let bi se to žito vrnilo farmarjem, da se pokrije primanjkljaj v pridelku. 2,365,000 prebivalcev in, ka kor je poznejše raziskovanje so našli pri njem pištolo, s pokazalo, jih je od teh imelo samo 205,185 po eno leto ali več univerzitetnih študij, in nasprotno je 11 J,071 takih, ki niso sploh nikake šole imeli. Celo višjo šolo je izdelalo 420,817 oseb. Vsi ti podatki se kakoršno se igrajo otroci. -o- . HOOVER STAR 62 LET Palo Alto, Cal. — Prejšnji UMOBOLNE MORALI IZPUSTITI Mount Pleasant. Ia. — V tukajšnji državni bolnici za umobolne je v ponedeljek izbruhnil ogenj, ki se je s tako naglico širil preko celega poslopja, da so se ognjegasci brezuspešno borili proti njemu. Posrečilo pa se je, da so predsednik. H. Hoover, je bili še pravočasno vsi pacijen- ROPARSKI NAPAD NA DO MU ZDRAVNIKA Chicago, 111. — Ko se je dr. Wm. H. Starr vrnil pretekli ponedeljek zvečer na svoj dom na 135. cesti in Cicero ave., je našel svojo 43 letno ženo privezano na stol in v nezavesti; premetano pa je bilo celo stanovanje. Ko je prišla žena k zavesti je pripovedovala, da sta nekaj ur po odhodu zdravnika dopoldne Vdrla v stanovanje neki črnski moški in ženska, ki sta bila oba oborožena s samokresi Zahtevala sta denar od nje in, ko jih ni zadovoljila z odgovorom, jo je ženska udarila po glavi in sta jo nato privezala za stol. Dr. Starr je bil tekom zadnjih dveh let že petkrat žrtev roparskega napada. tičejo ( prebivalstva, nad 18 let. pretekli ponedeljek svoj 62. rojstni dan. obhajal (ti odpeljani na prosto in rese-Prazno- ni. Teh pacijentov je bilo starega jvanje je bilo popolnoma tiho, nekaj nad 1000 in so bili nato vodnih mas, ki so zato posne-jUmr]a Elizabeta Ritonja, žena železniškega čuvaja stara 50 let. — V mariborski bolnici je umrl Anton Punčuh, posestnik star 34 let. --o- Skoro bi zgorela V Ješenci pri Račah je neke noči nastal v čevljarski delavnici Matevža Skaze ogenj. Čevljarja in njegovo ženo ki sta spala je prebudil dim šele tedaj, ko je bilo že vse pohištvo v plamenih. V zadnjem hipu sta se oba vendarle srečno rešila, zgorelo jima je pa dobesedno vse. poškodovanem mestu betoni-rano škarpo, ki bo veljala kakih 40.000 Din. Poškodbe ki jih je povzročilo neurje na cesti, pa gredo v 100 tisoč dinarjev. Danes si je ogledala poškodovano cesto komisija. Zaradi silnega nočnega neurja pa so utrpeli veliko škodo tudi mnogi posestniki v predelu med Višnjo goro in Tre-beljevim ter Grosupljem. Velike vodne mase so odnašale rodovitno zemljo ter prinašale s hribov pesek in gramoz. Močno je poškodovana občinska cesta, ki pelje iz Besnice proti hribovski vasi Kovor. Kmetom pa je uničila poplava vse. Enemu samemu | Denar je ponarejal i Pred ljubljanskim kazenskim senatom je bil obsojen na eno leto in štiri dni strogega zapora 24 letni samski rudar Janez Kobiljšek iz Lok pri Zagorju, ker je napravil brez vsakih slovesnosti. razdeljeni po drugih bolnicah. UNIČEVALNO DELO KOBILIC ali monarhizem dvignil svoje glave v Španiji najmanj petdeset let." Strahoviti suši, pod katero trpi letos osrednji zapad, so se pridružile še kobilice po nekaterih krajih, ki so dopolnile uničenje poljskih pridelkov. Gornja slika kaže neko farmo v Missouri, kjer so kobilice popolnoma do stebla oglodale koruzo. dva falzifikata po 2 dinarja in oba spravil v promet, nakar kmetu je naneslo valovje na ;so ga zasačili, njive 100 kubičnih metrov peska in gramoza. Nekemu dru- gemu posestniku v samotnem Kovorju pa je naraščajoča voda, ki se je valila po hribu navzdol, spodnesla slamorez- [ček, poslovodja knjigoveznice nico, postavljeno za hišo. Uni- in Ivan Skubic, delovodja kar- Odlikovanje V Ljubljani sta bila odlikovana z zlato svetinjo za državljanske zasluge Filip Ma- čen je ves posev, ki so ga imeli kmetje še na njivah. Deževje je sklatilo tudi sadje, ki je sicer prav lepo kazalo. tonažne tovarne. Napaden je bil Skupina fantov iz Križevca Spet se je izkazalo, da ta Pri Konjicah je neke noči na-pokrajina, ki nosi naziv Bes- jpadla 26 letnega tesarja Leo-nica, nima zastonj svojega ipolda Fijavža iz Stranic. S imena. Znano je, da je Besni- koli in kamenjem so ga močno ca že večkrat zbesnela in ta- 'poškodovali, da je moral v krat uničila vse, kar si je pripravil kmet v potu svojega obraza. Dolgo časa je imel sedanji rod mir, zdaj pa je tudi njega doletela nesreča. :eljsko bolnico. --0- Nesreča Med delom je padla kosa na progovnega čuvaja Antona -o--jČota iz Notranjih goric, stare- Težka nesreča £a 44 let. Kosa je Čotu prere- Na Šobru pri Sv. Križu nad zala žile na obeh rokah, da je Mariborom so delavci podira- začel močno krvaveti. Pre-li hraste. Pri tem je 40 letni peljan je bil v ljubljansko Josip Matejič prišel po ne- I »olnico v zelo nevarnem sta-srečnem naključju pod vejev- ,nju. AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 13. augusta 1936 [Ctvi in naj stare j H slove&tii list v Ameriki. ^ Ustanovljen ieU Itffh * Izhaja veak dan rana nadel], pone-lel'Vov in dnevov po praznikih« Izdaja in tinkai pDlNOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva In uprava! (849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina] _$5.00 . 2.50 _ 1.50 Ca čelo leto 2a pol leta _ £a četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta__1.75 Posamezna številka , _ 3c The first and tke Oldeit Slovene Newspaper in Ameri&i* Established 1191. Issued daily, axcept Sunday, Monday and tha day after holidays Published byl EDINOST PUBLISHING jCO. Address of publication office] 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year-$5.00 For half a year _ 2.50 For three months __ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For pne year $6.00 For half a year , _ 3.00 For three months _ 1-75 Single copy____ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ired-ništvo ne vrača. ___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Nečloveška početja Autentična poročila iz Barcelone vedo povedati o silnih grozovitostih in nečloveških početjih, ki jih vršijo španski komunisti nad katoliškimi duhovniki in katoliškimi redovnicami. V nekem mestu pravijo poročila, so komunisti, ko so jim vladni uradniki porazdelili puške in strojnice, da bi branili vlado, navalili na hišo nekih redovnic- Sestre redovnice so iztirali iz celic na dvorišče m jih začeli siliti, da se naj slečejo. Ker so se redovnice branile in se otepale vsiljivih komunističnih barab, so redovnice enostavno postrelili. Mrtva trupla so slekli in jih razstavili ob ulici. Nato so odprli več grobov na pokopališču redovnic in trupla in kosti razmetali vse na okrog. Da so ljudje v dvajsetem veku zmožni takih nečloveških dejanj, je povprečnemu človeku komaj verjetno — in vendar je res. Ljudje, ki so zmožni takih grozovitostij niso ljudje, marveč prave hijene. Ako bodo v Španiji eksperimentirali ljudje takega zverinskega tipa z oblastjo in vlado, tedaj se bo tudi o Španiji lahko reklo, kakor so rekali trezni in pametni ljudje na Ogrskem za časa Bela Kuna, da je vprašnje, če je v peklu še sploh kak rogač, ker je bilo takrat na Madžarskem vse polno hudičev v človeških podobah. Paradiž ob jezeru Odkar so v Chicagi ob pripravah za evharistični kongres spoznali pred desetimi leti, da ima tri-in-pol-miljon-ska Chicaga krasno pročelje ob michiganskem jezeru, to pročelje vedno izboljšujejo in olepšavajo. Od takrat pa do sedaj so zasuli na novo na več krajih mnogo jezera. To je dalo lepe nove prostore za širjenje parkov ob jezeru. Po svetovni razstavi, pa so podjetja, ki so zgradila obsežne stavbe za razstavo, skoro domalega vse stavbe prodala, katere so podrli in material vnovčili. Te obširne prostore so zdaj že skoro preuredili v lepi park. Po istem gradijo nove lepe avtomobilske ceste. Župan Kelly se je mnogo prizadeval, da so se ti prostori izboljšali. Zlasti, da se je olepšal vsestransko znani sloveči Grant Park- V tem parku je sloveči vodomet, ki brizga ob večerih nad 100 čevljev visoko vodo. Pod vodometom pa so raznobarvni električni reflektorji, ki ožar-jujejo v vseh mogočih barvah vodomet ob večerih. Na južnem koncu igrajo vsak večer najboljši priznani orkestri in godbe ter vmes nastopajo razni umetniki. Pred odrom stojišča, pa je na tisoče in tisoče sedežev pripravljenih za publiko vsak večer, ki uživa najlepše programe brezplačno. Kdor obišče Chicago, kakor tudi vsi tisti Chicažani, ki se teh večernih programov v Grant parku še do-sedaj niso udeležili, naj iste vsaj enkrat gotovo obiščejo in ko bodo gledali na divno umetno električno razsvetljavo v vseh mogočih barvah in zraven poslušali krasne zvoke najboljših godb in orkestrov, si ne bodo mogli pomagati, da bi ne vzklikali: da je pročelje chicaškega mesta ob jezeru pravi paradiž. Suhači zopet aktivni Stranka ameriških suhačev je zopet oživela. Da, pri volitvah bo njen predsedniški kandidat na listi, ki je Dr. D. Leigh Colvin. Suhaški kandidat je pridno na delu zlasti na jugu in v okrožjih, ki so že od nekdaj suhi. Najnovejša vest iz krogov prohibicijonistov pa je ta, da suhači prav pridno koketirajo z Townsendovci- Dr. Colvin je te dni v svojem govoru povdaril tudi to le: "Vsak pravi Amerikanec ve, da prohibicijska stranka vsebuje zdrav konstruktiven moralen program, kakor-šnega nima nobena druga stranka. Naša stranka se najbolj zaveda, kaj se pravi biti odgovoren za oskrbe postaranih ljudi, katere vodi Townsendova stranka. Zato tudi upamo, da bo več Townsendovcev glasovalo za listo naše stranke, kakor pa kandidata Union stranke, Williama Lemke." O ukinjeni prohibiciji v tej deželi je dejal Dr. Colvin, "da prohibicija se ni obnesla radi tega, ker jo niso vodili pravi pošteni ljudje, ampak le nastavljenci obeh strank, katerim je bilo le za kruh in službo, ne pa zato, da bi se prohibicija uspešno obnesla. Obe stari stranki so se izkazale v tem ozira nezmožne, da bi izvajale moralna vprašanja dežele." Kakor zgleda, bo v jeseni političnih kolobocij na koše! PISEMCE Z DEŽELE P. Aleksander Willard, Wis. 4. Pisemce se mi je v pismo raztegnilo. Ce se ti ne ljubi brati, pa pusti. Toda, če imaš1' časa za novice o "surprise parties", pa še za to-ie pametno besedo minuto potrpljenja. Willard je dokaz, da slovenski človek veliko zmore, če le hoče. Vozi me po farmah naših Frank Perovšek, vsaka hišica, vsako posestvo, vsak pogovor je zase kitica pesmi o slovenski pridnosti: Tem krajem pravijo danes "indijanska pokopališča." Za-črneli štori in kamni res zgleda j o kakor spomeniki, ki so stoletne burje in zobe časa prestali. Tako je bilo preje vsepovsod. Kamor je prišla slovenska noga in je zagrabila slovenska roka, pa je kmalu njiva zasijala, njiva lepa, njiva rahla, da jo je veselje. Vso pokrajino so prečesali z glavnikom svoje umnosti in podjetnosti. Ne bi človek mislil, da bi fantje z urejenih gruntov Slovenije doma imeli toliko pijo-Sreca je tvoja, ker um tf Irskega duha. je dan, našel jo boš, če «nisi \ Ta pijonirski duh Da so tudi zaspan." Tako podobno se vsaj glasi tista pesem. Človek na Willardu pred tridesetimi leti in vsa leta zapovrstjo ni bil zaspan, zato se pa lahko danes postavlja z domačijami, ki jim para ne najdeš drugje. "Pred desetletji smo našli le trdo neprijazno pusto poraščeno z divjim "brošom" — hosta po naše. Tako poraščeno in težav polno, kakor je be-raška brada poraščena in polna mrčesa." mlajši fantje, sinovi podedovali. Willardski oče ne da svojemu sinu grunta kar čez. Ne. -10 akrov mu da, ponavadi še takih, ki hočejo trdega dela, pa hajdi, sam si dom ustanovi. Imenitno tako. Kaj .bi na očetovih lavorikah ležal. Sam si naj postelje. Če si bo udobno postlal, bo udobno ležal. Kakor so delali očetjo, tako delajo sinovi. In so ti krepki fantje ti willardski sinovi. Vsi zagoreli, Draginja Cene življenskim potrebščinam gredo zadnje mesece neprestano navzgor. Huda suša, ki je uničila po osrednjem zapadu, kakor tudi deloma po zapadu in vzhodu pridelke, je vzrok, da se vsled nezadostnega pridelka vse silno draži. Zelenjava prihaja na trg vsa opaljena in osušena, kakoršne bi v normalnih časih nihče ne kupoval. Letos je dobro vse kar pride na trg v tem oziru, ker boljšega ni. Pa še to, dasi zanič, drago kot zlato. Tako na eni strani, se vse draži. Tudi davke obetajo oblasti višje, kakor lansko leto in sicer za skoro 30',' višje od lanskih. To pomeni, da bo tudi kmalu najemnina dražja, kakor je bila. Oblast potiplje za žep lastnike hiš z davčnim računom. Lastniki pa potipljejo naprej najemnik^ stanovanj z računom za najemnine/ Kakor tista pesem o šibanju: "Francek tebe, Janezek onega, oni ojjega, brez konca in kraja, itd. ' Ker je delovno ljudstvo vsled draginje najbolj prizadeto je umevno, da bo tudi to primorano iskati večjih dohodkov pri svojem zaslužku. Zato napovedujejo za letos, in prihodnje leto — za leto hudih delavskih bojev, ki se bodo vršili z velikimi stavkami in morda tudi nemiri. Preizkušnje in trdota živlie- močni in dorasli da bi jih bila a jim je zarisana v obraz in Jugoslavija prav vesela, če bi jzapisana v dl'an, toda z zano- jih lahko na "štelungo" dobi-fiom zmagovavca pripoveduje- jla, vse tiste drobčkano soldat-jo o teh težavah, ki so bile Jke bi posekali. S postavnostjo tako velike pred leti in še da- in korajžo. Ej, delo na farmi fies niso majhne... [mišice jači, pa hudo voljo iz Opaziš se po mnogih krajih 'srca iztlači. Ni bil tako ne, tisto blaženo grudo preteklo-'umen naš predsednik, ko je sti. Polno štorov, polno divje toliko tisoče fantov v pro«to raz rasi i ne, polno kamenja, 'naravo poslal. Jamra dežela, da bo preveč koštalo toda iz-kušenje in dobrote, ki si jih naberejo v prosti naravi so neprecenljive. ^ Ta mesta, ta mesta. Zato je polovico več gorja z nami, ker hoče vse le v mesto. Kjer si seveda lažje denarja služiš, j Vsaj za dober čas, pa si tudi j velikomestno nezadovoljnost in nepočakancist. Hudo je seveda tudi po far-jmah, več zadovoljnosti in sre-Jče pa le farmar najde ko meščan, sreče, ki je predvsem v pokoju in zdravju. Kar mi pri willardskih fantih posebno ugaja je to, da jih ni kar nič sram gevoriti slovensko. Pa jo tudi znajo. Tako ti jo sekajo, da bi človek mislil da so kje na Gorenjskem ali Dolenjskem zrasli. Je pa drugače pri nas po [mestih, pa če prav imamo "slovenske" šole. Ali ni to čudno? Znamenje, da je res od staršev odvisno, kako dolgo se bo jezik ohranil. Šola ne bo ve-iliko opravila. P da bi se obnesla. Iz postavlja vprašanje: "Ali naj |vi.šine 3500 čevl?'ev se namreč postanem ameriški državljan?" F.L.l.S. RAZNOTEROSTI NAJBOLJI TLAKOMER — ČLOVEK Da so ljudje, ki neposredno občutijo stanje barometra, vemo zakon, po katerem inozemcu je.že davno. Bolniki s kroničnimi prepovedano imeti psa, in v dr- (obolenj i sklepov, s hrbtenično su-žavi Massachusetts inozemec ne jgico, trganjem v kolkih, z nag-sme ribariti. urjenjem do kapi, zaceljenimi ra- nami in amputiranimi udi občutijo vremenske spremembe že nekaj časa prej, in sicer tako, Bi lahko navajali ^Sc mnogo i sličnih primerov zapostavljanja inozemcev, ali v splošnem taki zakoni tvorijo bolj izjemo kot pravilo. Zares je občudovanja vredno, v kakem obsegu inozemec, nastanjem v Združenih državah, uživa iste pravice kakor ameriški državljan. Dejstvo je, da ameriški zakoni in praksa v tem pogledu so vsled dobrega zgleda mnogo prispeli k obvarovanju pravic inozemcev po celem svetu. Konstitucija Združenih držav zajamčuje vsem osebam, naj bodo državljani aii ino- da jih prične dan ali dva prej trgati in boleti. Dviganje barometra, to je preobrat v lepo in sončno vreme, pa se nasprotno ne občuti nikoli v naprej, vsaj ne na ta način. Seveda ni verjetno, da so samo spremembe zračnega tlaka, ki jih kaže barometer, odgovorne za te bolečine, prav tako kakor ne električna dogajanja v ozračju, ki se pojavljajo pred vremenskimi preobrati in nevihtami. Je namreč zelo mnogo Iju- ni moglo razvideti, ali avto^ mobil na cesti stoji, ali vozi s hitrostjo 50 milj na uro. Tako se je moral načrt opustiti. In sodnik Gutkneeht je bil že pripravljen priporočati, naj posebni oddelek policije z letali zasleduje brezobzirne avlomobi-liste! redkokdaj nasloni ali leže, toda še takrat ob najmanjšem šumu takoj vstane. Slon navadno prebije vso noč tako, da nemirno HLAPEC UBIL CELO stopica sem ter tja in prha. Naj- DRUŽINO dalje in najtrdneje spe ptiči. S J Wabash, Ind. — Po večur-tem pa je tudi ovržena trditev,; nem zasliševanju je 25 letni da največ spanja potrebujejo ti- Harry Singer priznal krvav čin ste živali, možgane. ki imajo največje dom. O pol enajstih začetek sv. izemci' "enako zaščito zakonov". . . . maše, ki je bo daroval Rev. Set- iin Vrhovno sodišče je izreklo ^rpijo za zgoraj omenjem- mnenje, "da pravica do dela za j™ boleznimi> P* vendarle ne ob-zaslužek - ^-čutijo vremenskih preobratov na nicar, to se razume, da samo ponovi t vo nove maše. Popoldne ob eni uri se bo pa vršil banket v počast ponovitelja nove maše v decembra, 1935. Novo mašo je šolski dvorani. Vstopnice na pa imel 29. decembra, 1935 v Polhovgradcu v Sloveniji. O tem je bilo v slovenskih listih svoje-časno že poročano. A dragi nam Matevž, sedaj se Vračaš v svojo domovino v Ameriko, v svoj rojstni kraj. A, ne Več samo Matevž Setničar, ampak Matevž Setničar, duhovnik, banket so po dolarju. Prodajejo se po hišah. Dobiti jih je pa tudi pri Josip Drašlerju, 519 — 10th St., North Chicago, 111. Kdor se želi udeležiti banketa, naj si vstopnico preskrbi ob pravem času, do 19. avgusta zvečer, pozneje jih ne boste mogli dobiti. Poročevalec A. K. DRŽAVLJANSTVO IN POKLICI Ta je 16. izmed vrste članfav o državljanstvu in naturalizaciji. za odvetništvo. Sestnajstorica. držav zahteva državljanstvo za Hškim državljanom. Vzlic tej j licenci rane računovodje. Učite-navadi privatna industrija ima | Ijevanje v državnih in mestnih Mnogi delodajalci imajo navado dajati prednost za delo ame- proste roke, da najema kogar hoče. Kar se pa tiče raznih poklicev in zaposlitev, za katere se Zahteva licenca, take izbire ni, šolah je brezpogojno pridržano za ameriške državljane, pač pa sprejemajo vseučilišča v svoj učiteljski zbor tudi inozemske kajti zakon zahteva, da le ame- profesorje brez ozira na držav- niški državljani morejo opravljati taka posla. To velja v večini držav tudi kar se tiče dela la javnih gradnjah, za katere država plačuje. Ako inozemec hoče vladno službo, ako hoče podati učitelj, odvetnik ali zdravnik, najde, da večina držav pridržuje te poklice _ izključno za goriške državljane. To so omc-Mve, ki jih tujerodec mora vpo-lStovati, kadar premišljuje o prejemu, da-li naj postane ameri-ki državljan ali ne. Tujerodni zdravniki, na pri-ne le da se morajo podvre-1 zdravniškim izpitom, marveč Morajo prakticirati v tej deželi ' (lasi je res, da nekoliko malo dizav izdaje licence tudi dekla-antom (inozemcem s "prvim ^Pirjem") pod pogojem nalepile naturalizacije. Enake dr-'Uvljanske omejitve veljajo tudi v navadnih poklicih jej bistven del osebne svobode in oportunitete, katerih obvarovanje je bilo svrha Konstitucije". Zgoraj omenjeni zakoni, ki zapostavljajo inozemce, se smatrajo kot da se ne nanašajo na "navadne poklice", marveč na profe-sije in stroke, ki so tako ozko spojene z javnim interesom in policijskim pravom, da se je smatralo, da država ima pravico omejevati jih na ameriške državljane, ako tako hoče. Na podlagi te teorije je težko vpraviče-vati nekatere proti-inozemske krošnjarske zakone, ki so še v veljavi, in je prav mogoče, da bi jih najvišja sodišča smatrala za proti-ustavne, ako bi kaka taka pravda prišla do najvišjega priziva. Omejitve proti inozemcem, ki se tičejo lova in ribar-stva, imajo nekoliko obrazloženje. Ker so ribe in divjačina del javne domene, ki je last državljanov posamezne države, se je smatralo, da ima država pravico omejevati njih rabo in uživanje le državljanom. Dasi nekatere take omejitve niso važne same na sebi, vendarle sugerirajo kake . sitnari je in zapostavljanja mora inozemec pričakovati, ki stanuje v Združenih Državah — in še mnogo več jih v drugih deželah. Kar se tiče profesionalnih strok, so take omejitve seveda jako resna stvar. Za inozemca in njegove tujerodne otroke utegnejo pome-'njati velikanskp oviro. Tako na primer, deklica, 19 let stara, ki je prišla v Združene države kot dete, ne more dobiti učiteljske službe na javnih/šolah,;,dasi, je uspešno dovršila učiteljišče;1 Njeni starši se niso nikdar naturali- opisam način že v naprej. Vzrok bo še kje drugje, in iskati ga moramo v posebno občutljivem živčevju, ki reagira na vse zunanje dražljaje hitro in močno. -o- SPANJE ŽIVALI Zanimivo obravnava vprašanje živalskega spanja angleški zoolog dr. Boulanger, ki je priobčil svojo obravnavo o vsem, kar je v tem pogledu več let opazoval. Med drugim pravi, da je domači pes navajen ponoči spati, medtem ko je njegov divji prednik ponoči hodil na lov. Da se pa tudi pes lahko povrne k navadam svojih divjih prednikov, najbolje dokazuje pes-čuvaj, ki je ravno ponoči najbolj biiden. Če je lev ujet v kaki menežariji ali žival-drugačno | skem vrtu, se navadi dobivati hrano podnevi in zato ponoči spi MNOŽINA JEZIKOV Koliko jezikov je prav za prav na svetu, tega doslej nihče ni natančno vedel. Večina učenjakov misli, da je sedaj na svetu kakih poldrugi lisoč živih jezikov. Angleški filolog Williamson pa je s pomočjo svojih sotrudni-kov, katere je imel po vsem svetu, in na podlagi večletnega svojega študija dognal, da je danes na svetu nič več?n nič manj, kakor 2796 živih jezikov, ki so ihed seboj docela različni. Pravi pa, da je le 860 takih jezikov na svetu, ki so tako različni, da lahko rečemo, da so si popolnoma tuji. Živi jeziki so na zemlji tako razdeljeni: v Evropi jih je 48, v Aziji 153, v Afriki 118, v Ameriki 427, v Avstraliji in na otokih Tihega oceana pa 117. Williamson je dognal, da večina jezikov maloštevilnih in neciviliziranih ljudstev po drugih delih sveta izumira. Pravi, da vsako leto izginejo in zatonejo v pozabi j en je vsaj trije eksotični jeziki. Napredek evropske civilizacije po doslej neraziskanih delih sveta prinaša tja kulturne jezike in s tem uničuje jezik pra-prebivalcev. ■-o- /\MERIKANEC OPOZARJA LIGO NARODOV London, Anglija. — Ameriški poslanec za Nemčijo, Wm. EV Dodd, ki je v torek prispel umora treh članov farma rske družine Wesley, pri kateri je služil za hlapca. Ubil je gospodarja, njegovo ženo in njuno 12 letno hčerko. Storil je to, kakor pravi zato, ker so slabo z njim ravnali. Ubita trupla je skril pod skedenj, kjer so jih oblasti tudi našle. Zlata poroka V nedeljo 26. julija sta obhajala zlato poroko zakonca Mihael in Marija Cestnik, posestnika na Dežmanovem hribu ;pri Trbovljah. -o- Na dopustu ponesrečil Obmejni stražniki so neke noči pripeljali na Jesenice 18 letnega vojaškega godbenika Stanka Jamščaka. Jamščak je bil na dopustu na Gorenjskem ter šel na izlet na Rožco nad Jesenicami. Hotel si je natrgati planik, pri tem pa je padel z visoke skale ter zdrknil na avstrijsko stran in se prav nevarno poškodoval. -o- Dve nesreči Nevarno se je ponesrečil 51 letni posestnik Jožef Bračko iz Grajenščaka. Nanj se je prevrnil voz krme.Nezavestnega so potegnili izpod težkega bremena. — Pri razkladanju hlodov se je težko ponesrečil 52 letni Franc Petek, posestnik v Vičancih. -o- V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih naši naročniki lahko vsak čas poravnajo svojo naročnino in se obračajo nanje glede vseh zadev tika-jočih se našega lista in podjetja. < ljanstvo. i Kdo sme ali ne sme biti zaposlen v kakem poklicu ali licen-cirani službi v tej ali oni državi, je pač odvisno od zakonov posameznih držav. Ni enakega pravila za vseh 48 držav, ali v mnogih državah inozemec ne moi-e postati pravnik, zdravnik, zobar, učitelj, arhitekt, inženir, zemlje-merec, računovodja ali lekarnar — da omenjamo le nekoliko najbolj običajnih omejitev. Te omejitve ne utegnejo pomen jati mnogo zu priseljence, ki niso profesijonalci, ali »lično omejitve veljajo tudi za razne obrti in posle, ki privlačujejo veliko število tujerodcev. Na primer, v New York, kjer več kot en miljon prebivalcev niso 'hirali in ona sama ne more po- . v Anglijo na svojem potu v Najmanj spanja potrebujejo slo- [Berlin, se je izrazil o Ligi na-ni. Ugotovljeno je, da se slon le 'rodov, da je njena zadnja po- še državljani, je krošnjarjenje ena izmed kakih tridesetih obrti, ki so reservirane po zakonu stati državljanka, pralno ni dosegla starosti 21 let. Inozemec potrebuje delo ravno DENARNE POSILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $ 4.95.................... 200 Din Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $ 7.20.................... 300 Din Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $ 9.55.................... 400 Din Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $11.65.................... 500 Din Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $22.90....................1000 Din Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $ 4.65.................... 50 lir Za $ 9.00....................100 lir Za $43.00....................500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so HIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnica Mrs. Margaret Poznič. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik in Rev. J. J. Dman. Conneaut, — Angela Berus. Euclid, — Jennie Intihar. Lorain, — Mamie Perusek Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: ! Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Pin tar. Caimbrook, — Angela Satkovič. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Houston, — Michael Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica,— jtev. Benigen Snoj, OFM., Matt Klu-čevšek. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. .Pittsburgh, — John Golobich, Jos. Bahorcich. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — \nton Tomšič. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gre- orčič. Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. , ri WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville,—• Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. » PO RAZNIH DRŽAVAH. San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — George Feren- chak. Little Falls, — Amalia Furlan. West Linn, Ore. — Marija Plantan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolovec. r Birut « AMERIK AN SKI SLOVENEC Četrtek, 13. augusta 1936 4 f USODNA ZENA Ivan Slivnik. M.m.M.»H.".H.M.M,H.»>.H.H.»>.M.M.J> "Tako je — z ysem potrebnim. Ako poreče zdravnik, da ti je kopališče neizogibno potrebno, potem ti ga moram in hočem omogočiti; vsekako pa boš morala iti v kak preprostejši in cenejši kraj, in Beatrika te ne bo spremljala. Tako opraviš s četrtino vsote, ki jo zahtevaš. Nemudoma hočem telefonirati zdravniku, da ugotovi, ali moraš res v kopališče." Pri tem je ostalo. Doktor je izjavil, da je gospa Sibila zdrava kakor riba v vodi in bi se ji prileglo nekaj tednov miru in samote dosti bolj od napornega življenja v kopališču. Gospa Sibila in Beatrika sta obkladaj zdravnika in Romano z zelo nela^kavimi imeni- Toda v kopališče nista šli. In tudi kesneje ni bilo še marsičesa drugega, kar sta smatrali gospa Sibila in njena enako razvajena Beatrika za neizogibno potrebno. Upirali sta se sicer Romaninemu va-ruštvu, kakor sta vedeli in znali, toda nazadnje sta se morali vendar uklonili njeni trdni, neupogljivi volji. Nič več se ni smel denar razsipati na vse vetrove. Gospodinjski računi so šli skozi Rcmanine roke, in če sta hoteli mati in hči preveč oskubsti blagajno, se je vedno oglasil njen mirni in odločni "ne!" Jeze seveda ni manjkalo. Romana je morala pogoltniti marsikatero strupeno zabavijico. Toda vztrajala je neomajno pri smeri, ki jo je bila spoznala za dobro in pravo. Lepa Beatrika je nekoč zavihala nos in rekla Romani: "Vidi se, da teče po tvojih žilah branjevska kri. Jaz ne bi mogla stiskati in računati tako malenkostno in skopo kakor ti." Na to ji je odgovorila Roman z mirnim ravnodušjem: "Res je, da nisem višnjeve krvi kakor ti, Beatrika; zato pa sem se naučila od svojih prednikov ceniti denar, ker vem, kako težko ga je zaslužiti- Ti seveda ne veš tega — ti veš samo, kako ga je najlaglje potrošiti!" "Mislim da! Jaz ga znam vsaj skusno trošiti." "Tega ne tajim. Sploh ga je pa laglje vkusno trositi nego zaslužiti." grobu." vor, je zaničljivo skomignila z rameni. "Ti se ne bi nikoli naučila vkusno trositi denarja. Potemtakem ne more biti tako lahko. Toda prosim vaju, ne govorita več o denarju in zaslužku. Človek res ne sliši v tej hiši ničesar drugega nego zgolj razgovore o računanju in stiskanju. Malo manjka, pa bi mu šteli grižljaje v ustih. Ako bi tvoj oče videl, v kakšnem pomanjkanju naju pustiš živeti, bi se obrnil v grobu." * To rekši si je nalila gospa Sibila kozarec šampanjca. Vsako jutro je pila pri drugem zajtrku kozarec ali dva penečega vina in prigrizovala drago pocukrano sadje. Trdila je, da potrebuje tega v izpod-bodo svojim živcem. Ker je ležala v kleti še velika zaloga tega dragega vina, ji Romana doslej ni kratila razkošnega zajtrka. S čudnim smehljajem je zdaj pogledala lepo ženo, ki je ležala v dragocenem čipkastem negližeju na zofi. "Želim ti, da ne bi nikoli izkusila, kaj se pravi pomanjkanje. Dokler pa ne boš trpela hujšega pomanjkanja nego zdaj, bo spal moj oče mirno." ( S temi besedami se je Romana poslovila ter se odpeljala v tovarno, kjer je čakalo nanjo obilo dela. Mati in hči sta gledali za njeno preprosto, a plemenito pojavo. "Neznosna je, ta skopuh v ženski koži. Ne razumem te, mama, kako moreš trpeti takšno ravnanje s seboj," je rekla Beatrika. Gospa Sibila je skomignila z rameni. "Kaj hočem, ko nimam moči! Le kaj sem mislila, da sem jo pustila tistikrat samo pri očetu ... A kdo je slutil, da umre tako o nepravem času in zapusti tako bedasto oporoko. Zdaj nama ne kaže drugega nego vdati se v neizogibnost- Jeza stori človeka grdega." In grda gospa Sibila ni hotela postati; za nič na svetu ne! Med drugim se je morala vdati tudi v to, da je Romana omejila razpoložnino za njene toalete. Izjavila je sicer takoj, da s takšno beraško vsotico ne more spodobno oblačiti sebe in hčere. Dosihdob da je trosila za obleko štirikrat toliko. "Ne gre in ne gre!" je vzklikala vsa iz sebe. Toda Romana je odgovorila: "Moraš, mama! Več ti ne morem'dovoliti." "Nočeš, to je tisto!" je viknila gospa Sibila ogorčeno. "Nu dobro, tudi nočem ne. Saj vem, da lahko prekrasno opravita s tem denarjem, tudi ako se oblačita elegantno. Razmetavati ogromne vsote za kdove kakšne posebnosti pa je nepotrebno. Jaz sama nisem potrosila za svojo obleko nikoli toliko, kakor dam zdaj vama na razpolago. Človek bi lahko izdal še manj in bi bil vendar prav dobro oblečen. Vsekako te prosim nujno, da ne potrosiš niti vinarja več in tudi ne napraviš dolgov, ker bi morala sicer povedati tvojim dobaviteljem, da takšnih terjatev ne plačujem." S'tem odgovorom se je morala gospa Sibila zadovoljiti- Ko je poročala hčeri o svojem uspehu, je Beatrika malone skopr-nela od gneva. "In vse to si pogoltnila kar tako, mama?" je za vpila besno. "Kaj naj storim?" je vprašala mati. "Saj naju ima čisto v rokah. Brez njenega dovoljenja ne dobim iz blagajne niti beliča, in če se kje zadolžim, ni dvoma, da izvrši svojo grožnjo." "Kar studi se človeku, kako sedi ta sko-pulja na svojem denarju. Že itak je bogata, pa nima dovolj; še več si hoče nagrabiti na najine stroške." "Da, da — to je v krvi. Zato je branjevska hči." In mati in hči sta poslej še očitneje kazali Romani, da jo gledata z zaničevanjem. To pa nje ni motilo. Ostala je trdna in je znala vzlic mladosti uveljaviti svojo voljo. Tako sta minuli po smrti Hinka Sever-ja dve leti. Gospa Sibila in njena otroka so se sčasoma vdali v izpremenjene razmere, dasi le s težkim srcem- Napačna j e misel - če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec I 1849 W. Cermak Rd. Chicago, I1L IGRE ZA NASE ODRE KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC. (Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge). ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................... 35c AFRIČANKA, opera v 5. dejanjih............................................... 35c ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 30c AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih.................. 50c BEDAK PAVLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ SOc BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v S. dej. SOc BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v S. dejanjih.. 60c BURKE .IN ŠALJIVI PRIZORI. — Carodejna brivnica.— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (m). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Žid (m). — Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25c ČE STA DVA. Šala v 1 dejanju.................................................... 35c DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila igralcem .......................................................................................... +5c DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .................................................................................... 35c DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih............................... 75c EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge .................................................................................. 30c GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v 5. dejanjih............ 75c JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju ........................................................ 35c KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dejanjih .............................................................................. 35c K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dejanjih .......................................................................................... 5c KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................ 75c LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih ............................................................................ 35c LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v S. dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 45c LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v S. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost vstajenja v 5. dramatiskih slikah ........................................ SOc MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................. 20c MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v 5. dejanjih.................... 60c MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v S dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinek. Čarobna pravljica v 6. dejanjih (12 slikah) .................................................................. 50c NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... 20c NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sardenko .............................................................................................. 50c 1. .Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike. 2. Ženin iz Nazareta. Slavospev v'dram. prizorih. 3. Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž). 4. Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž). NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v 2. dejanjih................ 20c NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v 1 dejanju ........................................................................................ ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... Sc OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........................................ 40c PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ............................................................... 50c PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih............................ 20c POTOPLJENI ZVON. Drainatska bajka v S. dejanjih........ 75c PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjfh........................*.................. lSc PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila, bla-govestnika. (in). — Domov, (ž) Drainatska slikčv v enem dejanju ................................................................................ SOc PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v 5. dejanjih............ 45c RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih.......................... 70c ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 75c ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c ZA NOVI ROD. Stanko Majceni. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). — Zamorka ........................................................................................ 45c ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 2. snopič. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Zupan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c 3. snopič.— Mlini pod zemljo (m). — 7. in 8. snopič. — ' Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). — Občinski tepček (m). — Dve materi (ž). — Než-ka i Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igrani: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Pesem z vrh ->ra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago ........................................................................... 50c 9. snopič. — Na betleheniskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c 10. snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (ni). — Strahovi (ž)......... 30c 12. snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planšariča (ž)................ 30c 13. snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)....................................................................... 3Qc 14. snopič. — Sv. Roštjan (m). — Junaška deklica (ž). — Materin blagoslov (za mladino) ....................................... 30c 15. snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) ...........................................................................*........... 30c 16. snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojeglavna Minka (ž) .................................................".......... 30c 17. snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh, ta Polona (ž). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)............. 30c Pri naročilih priloMte potrebno avoto ali Money Odru in pošjite na v gotovini Knjigarna \ AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois PISANO POLJE J. M. Trunk Rdeči kapucinar. O kapucinarjih gre govorica, da znajo včasih hudo močno govoriti na duše in srca. O katoliških kapucinarjih gre taka beseda. V naši amerikanski metropoli tam v Clevelandu so prav razne "duše," take, ki se zavedajo, da imajo dušo, in tudi take, ki trdijo, da v telesu ni nobene duše. Alston, po-domače rečeno, precej mate-rialistov je tam in materialist! sami trdijo, da jih je silno ve> liko, in tudi nekaj kristijanov je tam. Zadnji imajo nekaj duhovnikov, ne ravno kakih kapucinarjev, prvi pa so brez vsake take robe, ker so pač po svojem brezdušne duše. Pa menda kristijani le malo mešajo v "rdeči ali materialistični zelnjak, n. pr. pri kakih porokah kjer vsaj "mama" hočejo, da mora biti cerkveno, ne koruzno ali cigansko, ko baje prvo vendarle bolj drži. Tu se prikaže pomanjkanje nekega rdečega kapucinarstva zoper take krščanske zmote, in Frank Barbič, 53, nastopa kot neki rdeč kapucinar, da potrdi svoje rdeče vernike v hudo močni veri na cigansko poroko in prikaže tiste krščanske mamice javnosti, kako hudo šibka je njih vera, da bi cerkvena roba menda bolj držala, kajti, ciganska roba drži ko dreta za podplat. Jaz bi skoroda rdečemu kapucinarju pritrdil, namreč v slučaju, da je morda res cerkveno le na željo kake mamice in še tedaj le, da bi bolj držalo, in bi bilo brez želje mamice le cigansko, in enako le cigansko, ako bi to res bolj držalo. Če gre tam v Clevelandu pri cerkveni poroki le za take zunanje formalnosti, in za to, da bi bolj držalo, potem "cerkveno" ne bo dosti boljši od "ciganskega," tako trdim jaz, g. Barbič kot rdeči kapucinar pa trdi, da je celo cigansko vse bolj močno in brez divorsa. Poleg rdeče in nekaj kr-„ ščanske je v metropoli tudi nekaj duhovniške robe. Tam se je pripetila huda in celo smrtna nesreča. Rdeči kapucinar (pride na to robo in najde tam hudo — krivovero, ker on, rdeči kapucinar, je vere, "da duhovniku zadostuje čeden rožni venec pa mašne bukvice, in tudi to, da se oni lahko obranijo vsakega napada z molitvijo." Pomislite, kam smo prišli v takih brezverskih časih, da se v teh časih duhovniki zavarujejo zoper nočne roparje z revolverji. Bi res ne bilo čuda, če bi bili tako hudo brezverski duhovniki frdama-ni, in bi jih rešil le ta rdeči "kapucinar, ki pravi, da ni nobene frdamanarije, ko vsak človek konča kakor pes za plotom. Časi so pa hudi in hudo brezverski, ko je molitev spodrinil revolver. '"Kapucinar se razgreje: "Menda tudi naša mlada duhovščina ne verjame, da pride vsako uslišanje "od zgora'j." Zato pa hoče biti "šur" in ne zavaruje le svoje duše pred pogubljenjem., temveč tudi svojo telo. Nič za to, če kdo greši, posebno, če si "zna" sam grehe odpuščati. Mar ni tako, rev. Trunk?" Ako g. Barbič meni, da nima duše in je "šur," da mu kake take robe ni treba zavarovati, je to pač njegova osebna zadeva. Enako je njegova zadeva vse rdeče kapu-cinarstvo, s kakršnim potrjuje svoje rdeče vernike v rdeči veri na ciganarijo in brezpo-trebnost kake pomoči "od zgodaj" ali od molitve, in če ka-ipucinarju njegovi rdeči verni-|ki prikimajo in pokimajo, je to njih osebna zadeva, ampak pri njegovem rdečem nauku o naši spovedi, kjer trdi, da je baje samole treba "znati" in si kdo sam grehe odpusti, pri tem pravim in rečem, ker nekako predspostavlja, da bi bilo to tudi prepričanje moje -—v revne malenkosti, da bi rdeči kapucinar pri kaki skušnji dobil — heplo, kakor smo rekli na gimnaziji, če je kdo regimentno padel skozi. Upam in sem celo prepričan, da rdečega kapucinarja niso postavili na rdečo lečo clevelandski rdečkarji, in se je postavil na to mesto on sam, toraj tudi ne bo nobene plače za to kapucinarski rdeči nauk, in to bo pri teh hudih časih še najboljše, saj nauk niti počenega groša ni vreden. -o- VIŠJI OD KIPA SVOBODE Že dve leti izdelujejo v neki rimski livarni ogromen kip Mussoliniju po načrtu fašističnega kiparja Bellinija. Ta kip predstavlja italijanskega ministrskega predsednika v antični pozi, odetega v levjo kožo. Kip bo visok 80 m in njegova kovina bo tehtala brez polnilnega materiala 500 ton. Mussolinijev kip bo tedaj dvakrat višji od kipa Svobode v New Yorku in s pod-nožjefm več nego 'trikrat višji od 33 m visokega staroveškega kolosa na Rodu. Denar za ta kip so zbrali z zbirko balil. ■-o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA , 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in oredpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9 zjtitrat do 0:30 zvečer Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W UČite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena />s\ in stane samo: !])ZiUU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,