se 22 dni 11 u») . maraton Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si 15. JUNIJ Cenjeni bralci in poslušalci! Kmalu se selimo v poslovno hišo OMEGA na Osojnikovi cesti 3, Ptuj (pri hotelu). Aktualno Ptuj • MO Ptuj z večinskim deležem v Komunalnem podjetju O Stran 3 Ptuj, petek, 24. maja 2013 letnik LXVI • št. 41 Odgovorni urednik: Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si v • vn1 Štajerski T ET Ptuj • Osnovnošolci in dijaki združili moči Avtomobili so zakon - še posebej, če jih izdelajo mladi! Tradicionalno srečanje Go-car-go, ki ga je včeraj četrto leto zapored organiziral Šolski center Ptuj, je k sodelovanju privabilo 17 osnovnošolskih ekip. Vse so dokazale, da v svoje ekstramobile - ki morajo biti lepo urejeni , hitri in spretni - vložijo veliko inovativnosti, truda in dela. Šport Nogomet • Zapravljena še zadnja priložnost za obstanek O Stran 11 Projekt Go-car-go, ki ga na ptujskem Šolskem centru izvajajo štiri leta zapored, je tudi letos dokazal, da domišljija mladih ne pozna meja. Še enkrat več je združil osnovnošolce in dijake, slednji so namreč pripravili podvozja vseh tekmovalnih avtomobilčkov, medtem ko je vse ostalo bilo v domeni tekmovalcev 17 osnovnih šol. Prvič letos je bilo tekmovanje mednarodno, med udeleženci so bili tudi učenci OŠ Čakovec, s čimer, kot pravi vodja projekta Stanko Kosta-njevec, napovedujejo začetek nove zgodbe. „Naša želja je projekt širiti čez mejo in k sodelovanju privabiti še več ekip," pojasnjuje Kostanjevec, ki je nadvse zadovoljen tako z videzom tekmovalnih ekstra-mobilov kot z njihovimi zmogljivostmi. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Ormož • Novost v muzeju Na ogled antična pepelnica iz Savcev V torek opoldne so v kletnih prostorih ormoškega gradu svečano odprli priložnostno razstavo antične pepelnice iz Savcev. Razstava je nastala kot plod sodelovanja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož z arheološkim oddelkom graškega muzeja Universalmuseum Joanneum. Tam namreč hranijo originalno pepelnico iz Savcev, ob praznovanju 120-letnice ptujsko-ormoškega muzeja pa so uspeli pridobiti kopijo pepelnice, ki bo poslej stalno na ogled v stalni arheološki razstavi. Direktor muzeja Aleš Arih je bil ob odprtju zelo zadovoljen, da je stalno sodelovanje z graškim muzejem obrodilo tako lepe sadove. Tudi župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko ni skrival zadovoljstva, da se je muzej obogatil s kopijo najdbe, ki se nanaša na naše prednike iz tomaževskega okolja. Mladim obiskovalcem, odprtja so se namreč udeležili učenci OŠ Ormož in Gimnazije Ormož s svojimi učiteljicami, je položil na srce, da spoštujejo svojo zgodovino in da jih k takšnemu raz- mišljanju spodbujajo tudi v šoli. Odprl je razstavo, za katero je prepričan, da bo zanimiva za To-maževčane in prebivalce širšega okolja, ogledal pa si jo bo tudi marsikateri turist. Po podatkih iz leta 1801 je bila pepelnica najdena leta 1796 na njivi Filipa Petka iz Savcev. Kasneje si jo je odpeljal kovač iz Gabrnika, ki jo je uporabljal za kaljenje, nato pa se je pojavila še v Altenmarktu in sredi 19. stoletja našla svoje mesto v graškem muzeju. Tam so kot najdišče pe-pelnice vpisali Gabrnik, šele kasneje je Viktor Skrabar ugotovil, da gre pri pepelnicah iz Gabrni-ka in iz Savcev za isto najdbo. Pepelnica iz narejena iz belega marmorja, dolga 89 cm, široka 65 cm, visoka 36 cm, stene pa so debele približno 5 cm. Kopija je odlita v lahkem betonu, ki se po videzu ne loči od originala. Pepelnica ima latinski napis, ki v prostem prevodu pravi: „Valerij Valens je za življenja postavil to pepelnico sebi, svoji najdražji ženi Ulpiji Liciniji, ki je živela 25 let, in sinu Titu Valeriju Valentinu ter nečakoma Valerijanu in Justinu." Razstavo je pripravil Brane Lamut, ki je ob odprtju tudi nazorno predstavil celotno zgodbo savske pepelnice, ki še daleč ni povsem raziskana. Skrivnost ostaja, kaj držita v rokah Ulpija in njen soprog. Za primeren glasbeni okvir dogodka sta poskrbela Helena Verbančič in David Petek, učitelja Glasbene šole Ormož, s priložnostnimi skladbami. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Na odprtje razstave so prišli tudi učenci OS Ormož in Gimnazije Ormož, ki so si prvi lahko ogledali kopijo antične pepelnice iz Savcev. NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Več o akciji laoste riašli na ogl MALA NEDELJA' LJUTOMER) SLOVENIJA 2 Štajerski Od tod in tam petek • 24. maja 2013 Ptuj • Prvi ptujski visokošolski program Jeseni prvi študentje na Visoki soli na Ptuju Visoka šola na Ptuju je pridobila akreditacijo za prvi lastni visokošolski strokovni program. Tako bodo jeseni vpisali prve študente programa Bionika v tehniki. Da bi tega predstavili javnosti, pa v ponedeljek organizirajo informativni dan, ki se ga bodo udeležili tudi številni mednarodni strokovnjaki s tega področja in bodo bodočim študentom poskušali predstaviti prednosti tega študija. »S podporo razvoju visokega šolstva v Spodnjem Po-dravju Visoka šola na Ptuju, katere ustanovitelj je REVIVIS Ptuj, samostojno razvija visokošolsko in raziskovalno dejavnost glede na potrebe gospodarstva in družbe. Kljub trenutno težkim razmeram se v gospodarstvu Slovenije kažejo potrebe po poklicih z znanji s področja tehnike in naravoslovja (strojništvo, elektrotehnika, računalništvo, ekologija, kemija) in splošno teoretičnih znanjih, ki so opredeljena v regionalnih razvojnih dokumentih. Tem trendom je sledila tudi Visoka šola na Ptuju in v zadnjem letu razvila visokošolski strokovni program Bionika v tehniki. V letošnjem letu je bila pridobljena še akreditacija za ta program, kar pomeni, da se bo program začel izvajati jeseni v letošnjem letu,« ponosno pojasnjuje direktorica Visoke šole na Ptuju Darja Harb. Uvodnik Visokošolski strokovni program - 1. bolonjska stopnja -, ki so ga razvili, zajema področje bionike kot interdisciplinarne vede, ki se sistematično ukvarja s tehnično uporabo konstrukcij in procesov po zgledu narave ter biologijo povezuje z različnimi področji tehnike, matematike, fizike, elektronike, mehatronike, biomehatroni-ke, arhitekture in ekonomije. Po končanem študiju, ki traja 3 leta, diplomantom podeljuje strokovni naziv diplomirani inženir bionike v tehniki. Prvi študentje bodo izobraževanje pričeli jeseni letos, v tem študijskem letu pa se bo program izvajal zgolj izredno. Kot pojasnjuje Harbova, bo višina šolnine znana konec junija in bo primerljiva z višinami šolnin visokošolskih programov s področja tehnike in naravoslovja. Ker gre za izredni študij, bo organizacija dela prireje- Še pomnite, tovariši? Niše tako daleč nazaj, kaki dve desetletji, ko smo o stresu, ki je sicer čisto normalen odziv človeške duše na šokantne dogodke, razmišljali le v redkih, izrednih primerih. Denimo ob nenadni izgubi, žalosti, bolezni, nezvestobi, ločitvi ali problemih v službi. Nekih drugih, danes znanih oblik stresa skorajda nismo poznali, saj smo tedaj vsi po vrsti živeli skoraj popolnoma brezbrižno, kot v raju. Danes pa je, žal, zelo drugače, saj je stres postal že skoraj vsakodnevna šok terapija, ne le pri odraslih, ampak že tudi pri otrocih, ki stresne situacije doživljajo tako v šoli kot doma, da o računalnikih ne govorimo. Še huje je pri odraslih, ki doživljamo največ stresov na delovnem mestu, saj delamo več za manj denarja, v bojazni za delovno mesto pa skrivamo svoj ponos, ko nas lastniki v hlastanju za čim večjim dobičkom ponižujejo in v nas zatirajo še tisto malo pozitivnega, kar je ostalo od sinočnjih sladkih sanj. Stres doživljamo že skoraj na vsakem koraku, saj nas tudi mediji zasipavajo z raznimi šokantnimi in negativnimi novicami, ki ne pustijo hladnih niti najbolj stabilnih. Kot da se nihče ne zaveda, da stresni dogodki sprožajo v človeškem telesu alarmno napravo, ki pospešuje dihanje in delovanje srca, zvišuje krvni tlak in napetost, pa tudi depresijo, paniko, jezo in neke notranje strahove. Skratka stres je resnično naš tihi ubijalec. Sicer se najdejo tudi taki, ki znajo stres pri drugih obrniti v svojo korist. Pri tem ne mislim na nasvete raznih psihote-rapevtov, psihologov ali celo psihiatrov, tudi ne na katero od preskušenih protistresnih terapij; ampak predvsem na pravcato poplavo nekih „medicinskih" preparatov, izvlečkov nekih novih zdravilnih rastlin, celo antistresne obliže so si omislili. Zbegana in od stresa načeta raja pa naseda, da je kaj. Čeprav se mnogi zaradi nizkih prejemkov komajda prebijajo iz meseca v mesec, v svoji stiski nekje le izbrskajo tistih nekaj evrov, da si za svojo dušo lahko privoščijo želene „arcnije". Da vsaj mislijo, da lažje obvladujejo stres in vsaj malce okrepijo hudo načeto samozavest in živčni sistem. Inpotem še celo ugotovijo, da pa to res pomaga. Eh, dragi moji. Še pomnite tovariši, kako lepo nam je bilo, ko za težave, strah ali sovraštvo sploh nismo vedeli. Ko smo v teh majskih dneh vsi sproščeni in ponosni praznovali dan mladosti. Danes pa nas že samo omemba imena neke osebe lahko spravi iz tira, čeprav je baje edina, kije v nečem poenotila leve in desne. Bravo Hilda! Martin Ozmec Darja Harb: »Bionika v tehniki gram.« Foto: DK bo prvi ptujski visokošolski pro- na potrebam študentov, ki so povečini zaposleni, zato bodo predavanja potekala v popoldanskem času. »Študij bionike zagotovo sodi med mlajše znanstvene discipline, ki si svojo aplikativno pot do realnih gospodarskih problemov šele utira. Je področje, ki spodbuja k reševanju tehniških problemov. Diplomanti bodo pridobili ustrezna strokovno teoretična ter praktično uporabna znanja iz specifičnih predmetnih področij: informacijsko komunikacijske tehnologije, poslovno komuniciranje, ekonomika in podjetništvo, strokovna terminologija v tujem jeziku, mehanika, gradiva, energetika, senzorika, trajnostni razvoj, bionski sistemi, energijski sistemi, snovanje in konstruiranje, modeliranje in simulacije, razvoj proizvodov in procesov, razgradnja in ponovna uporaba, biomehatronika, mikro in nanotehnologije, načrtovanje in vodenje proizvodnje, kakovost in standardi,« pojasnjuje Harbova in dodaja, da se v omenjeni program lahko vpiše vsakdo, ki je opravil maturo, poklicno maturo, zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem izobraževanju, kot tudi diplomanti višješolskega strokovnega študija, ki so končali izobraževanje za pridobitev višješolske strokovne izobrazbe kateregakoli tehniškega programa. Harbova je prepričana, da gre za perspektiven študij, ki odpira vrata tudi pri iskanju zaposlitve, kar je v današnjih časih izjemno pomemben dejavnik pri izbiri študija. Diplomirani inženirji bionike v tehniki bodo lahko zaposleni na različnih delovnih mestih, med drugim kot operaterji, skrbniki procesnih naprav, procesni tehnologi, snovalci tehnoloških procesov, oblikovalci proizvodov in procesov, konstrukterji bionskih sistemov, uvajalci avtomatizacije in robotizacije v proizvodne procese, nadzorniki procesov, tehnični in energetski svetovalci. Da bi program še bolje predstavili, pripravljajo informativni dan, ki bo potekal v ponedeljek ob 16. uri v prostorih Šolskega centra Ptuj na Vičavi. Razpis za vpis v program Bionika v tehniki pa bo objavljen junija na spletni strani Visoke šole na Ptuju, sprejemajo pa že pred-prijave. Dženana Kmetec visoka šola na ptuju v okviru pridobljenega visokošolskega strokovnega programa »Bionika v tehniki« vabi na posvet »BIONIKA - poklic prihodnosti« Sinergija narave in tehnike 27. maja 2013 od 10.00 do 13.00 v prostorih Šolskega centra Ptuj -lokacija Vičava (III. nadstropje, predavalnica 304) Informativni dnevi za vpis v visokošolski strokovni program bodo organizirani: • 27. maja 2013 ob 16.00 • 29. avgusta 2013 ob 16.00 • 6. junija 2013 ob 16.00 • 12. septembra 2013 ob 16.00 v prostorih Šolskega centra Ptuj (lokacija Vičava, III. nadstropje, predavalnica 304) Informacije na: 02 78 71 829,031 614 024 ali info-vsp@scptuj.si Kidričevo • Podpisali pogodbo za zdravstveni dom Nova pridobitev za občane V občini Kidričevo so si več let prizadevali za izgradnjo novega zdravstvenega doma. Prvotnim načrtom so se po robu postavili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, saj je industrijsko naselje Kidričevo kot celota zaščiteno kot spomenik urbane kulture. Medtem ko prejšnji občinski oblasti ni, pa je tokratni, pod vodstvom župana Antona Le-skovarja, uspelo. V ponedeljek so v prostorih Občine Kidričevo podpisali koncesijsko pogodbo o izgradnji Zdravstvenega doma Kidričevo na osnovi javno zasebnega partnerstva. Pogodbo sta podpisala župan Anton Leskovar ter Antun Daljavec, direktor ter lastnik izbranega podjetja GP Project ing, d.o.o. Vrednost celotne investicije je 2,271.591 evrov. V roku dveh tednov se bo torej na mestu, kjer je stal stari vrtec, pričela izgradnja. V pritličju stavbe bo zdravstveni dom, v dveh nadstropjih pa 18 stanovanj. Prispevek Občine Kidričevo znaša 684.000 evrov, sredstva pa so že rezervirana v letošnjem proračunu. Gradnja naj bi se končala v 11 mesecih, torej sredi leta 2014. Občina bo nato lastnik zdravstvenega doma, partnersko podjetje pa bo lastnik stanovanj, ki so večinoma že vnaprej prodana. Površina Zdravstvenega doma bo 450 kvadratnih metrov, v njem pa bo oddelek s splošnimi ambulantami, zobozdravstveni oddelek ter fizioterapija. Stavbo, v kateri je sedaj zdravstveni dom, pa bo občin v naslednjem letu obnovila ter preuredila v dnevni center za starejše občane. mf foto: Majda Fridl Pogodbo za izgradnjo objekta z zdravstvenim domom in stanovanji sta podpisala župan občine Kidričevo Anton Leskovar in direktor podjetja GP Project ing Antun Daljavec. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.sL Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). petek • 24. maja 2013 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Z 29. seje mestnega sveta Dodatna sredstva za nakup delnic večinskega deleža v Komunalnem podjetju Ptujski mestni svetniki so se 20. maja sestali na 29. redni seji. Razpravljali so o petnajstih točkah dnevnega reda, med drugim o spremembah proračuna za leto 2013 v višini 261.832 tisoč evrov zaradi predvidenega nakupa delnic v Komunalnem podjetju Ptuj, predlogu sklepa o dodatnem povečanju števila delnic MO Ptuj v družbi Komunalno podjetje, d. d., v katerem želi ta imeti prevladujočo vlogo, ter o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem, ki pa so ga na ponedeljkovi seji mestni svetniki potrdili brez večje razprave in novih razhajanj. Vse, kar so mislili dodatno povedati v majski razpravi, so združili v tri amandmaje, ki so jih tudi potrdili, da bi povečali polnjenje mestnega jedra z novo vsebino oziroma napolnili trenutno prazne lokale v starem mestnem jedru. MO Ptuj trenutno oddaja v najem 16 svojih praznih lokalov, ki se v večini nahajajo v starem mestnem jedru. Odbor za finance, ki ga vodi Helena Neudauer (SDS), je pri odloku o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem dodal novi 19. b člen, v katerem je zapisano, da sta do znižanja najemnine ista pravna ali fizična oseba upravičeni samo enkrat, do znižanja najemnine pa ni ponovno upravičen interesent, če gre za gospodarsko družbo, katere družbeniki so osebe, ki so družbeniki gospodarske družbe z večinskim deležem in jim je bila najemnina že znižana, če so znižanje že koristili kot podjetniki, zasebniki ali fizične osebe in če so že pridobili pravico do znižanja najemnine oziroma so pravico do znižane najemnine že koristili njihovi družinski člani ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira najemnik (povezane osebe po zakonu o dohodnini). Do znižanja najemnine niso ponovno upravičeni tudi interesenti, ki so nastali s statusnim preoblikovanjem. Novi 19. b člen je odbor za finance predlagal, da ne bi prihajalo do zlorab pri uveljavljanju znižane najemnine. V odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem so vpisali tudi novi, tretji odstavek 5. člena, ki se nanaša na odločitev o znižanju najemnin, ki je v pristojnosti razširjene komisije za vodenje in nadzor postopka ravnanja s stvarnim premoženjem MO Ptuj in pravilnika o merilih in kriterijih za določitev znižane najemnine poslovnih prostorov, ki ga sprejme mestni svet MO Ptuj. Razpravo o njem bodo izvedli na 30. seji mestnega sveta, ki bo 17. junija. Razširjeno komisijo s posebnim sklepom imenuje župan MO Ptuj. Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj, ki ga vodi Miran Meško (SD), pa je predlagal tudi črtanje četrte alineje 19. a člena, tako da znižane najemnine ne morejo koristiti podjetja, katerih večinski lastnik je MO Ptuj. Glede na sprejeti spremenjen in dopolnjen odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem bodo najemniki občinskih poslovnih prostorov lahko v prvem letu od odobrene vloge za znižanje najemnin le-to znižali za 80 odstotkov, v drugem letu 60, v tretjem 40 in v četrtem 20 odstotkov, v petem letu najema pa bodo že morali plačati polno najemnino. Za uveljavitev znižane najemnine bodo morali najemniki izpolnjevati določene pogoje, kot je izvajanje dejavnosti, ki je opredeljena v odloku, poslovni načrt o izvajanju dejavnosti najmanj za pet let, ki bodo prispevala k oživitvi starega mestnega jedra, ob tem pa se bodo morali izkazati tudi kot redni plačniki obveznosti do MO Ptuj, ker se kot dolžniki ne bodo mogli potegovati za znižano najemnino, do katere bodo sicer ob izpolnjevanju že navedenih pogojev lahko upravičeni le tisti, ki opravljajo dejavnost v starem mestnem jedru. Foto: Črtomir Goznik 29. seje mestnega sveta, ki je bila 20. maja, se je udeležil tudi že novi svetnik iz vrst SD Aleš Štrafela, ki je nadomestil dosedanjega mestnega svetnika Dejana Levaniča, ki se je sedežu v mestnem svetu moral odreči zaradi nezdružljivosti s svojo novo funkcijo državnega sekretarja. MO Ptuj z večinskim deležem v Komunalnem podjetju Ptujski mestni svetniki so prvi sklep o povečanju števila delnic MO Ptuj v družbi Komunalno podjetje Ptuj, d. d., sprejeli že na marčevski seji sveta, ko so sklenili, da MO Ptuj kot obstoječa delničarska družba KP Ptuj poveča število delnic najmanj do večinskega lastniškega deleža v družbi. Po mar-čevskem sklepu naj bi izvedli nakup delnic v višini 40 tisoč evrov, za nakup preostalih delnic nad zagotovljeno višino ter najmanj do večinskega deleža pa naj bi se odločili po sprejetem rebalansu proračuna za leto 2013. Potem ko so na 29. seji mestnega sveta najprej potrdili spremembi proračuna za letos, za 0,8 odstotka višji proračun od prvotno določenega, in preimenovali investicijo v načrtu razvojnih programov, ki se nanaša na energetsko sa- nacijo stavb Vrtca Ptuj, so sprejeli tudi sklep o dodatnem povečanju števila delnic MO Ptuj v družbi Komunalno podjetje Ptuj, d. d., do višine, določene s sporazumom, sklenjenim z zasebnimi delničarji, največ pa do vrednosti 120 tisoč evrov. Skupna najvišja vrednost odkupa delnic tako znaša glede na marčevski in majski sklep mestnega sveta 160 tisoč evrov, pri čemer znaša najvišja možna cena delnice 5,59 evra. Knjigovodska vrednost delnice je nekaj nad 15 evrov, MO Ptuj ponuja največ 5,59 evra na delnico, kar je zapisano tudi v sporazumu z delničarji, zaposlenimi v Komunalnem podjetju Ptuj in njihovimi sorodniki. Po neuradnih podatkih naj bi nekdanji direktor in nekdanja računovodkinja Komunalnega podjetja Ptuj svoj delež v družbi prodajala zunanjim občinam. Prizadevanja za preoblikovanje Komunalnega podjetja v javno podjetje so stara, o nujnosti tega preoblikovanja, da morajo občine postati večinske lastnice le-tega, se v prostoru Spodnjega Podravja govori že nekaj let. Za to je bilo treba od zasebnih lastnikov pridobiti, odkupiti delnice. Prvotni sklep, ki ga je v zvezi z nakupom delnic sprejel mestni svet, je bil, da če druge občine ne bi želele odkupiti zasebnega deleža, da MO Ptuj odkupi vsaj 75 odstotkov in eno delnico. V času, ko je tekla razprava o odkupu delnic, se je pokazalo, da so k odkupu delnic pristopile tudi druge občine, zato je bil oblikovan sklep, da se v tem trenutku s sredstvi, ki so bila zagotovljena z rebalansom proračuna, odkupi zgolj tisti delež delnic, za katerega ima MO Ptuj sklenjen sporazum z zaposlenimi v Komunalnem podjetju Ptuj. V tem trenutku to pomeni nekaj več kot 57-od-stotni delež MO Ptuj v družbi. S sklepom o dodatnem povečanju delnic MO v družbi KP Ptuj je bil dejansko potrjen odkup tega deleža. Mestni svet pa je na ponedeljkovi seji tudi pooblastil ptujskega župana Štefana Čelan, da si skupaj z ostalimi občinami prizadeva, da se izvede nakup vseh preostalih delnic v zasebni lasti do skupne višine 100 odstotkov, da bi lahko Komunalno podjetje Ptuj čim prej preoblikovali v javno podjetje, da bi mu tudi lahko neposredno podelili koncesijo za izvajanje določenih obveznih gospodarskih javnih služb. V primeru MO Ptuj gre po županovih besedah za koncesijo za opravljanje z vodnimi viri ter čiščenje in odvajanje odpadnih komunalnih voda, če se bodo o tem uspeli dogovoriti tudi z drugimi občinami, ki gravitirajo na centralno čistilno napravo. V nekaterih občinah so koncesijo za čiščenje in odvajanje odpadnih komunalnih voda že prenesli na svoje občinske režijske obrate oziroma občinska podjetja. Ambicija pa je, da bi Komunalno podjetje Ptuj kot javno podjetje dobilo čim več koncesij za izvajanje obveznih javnih gospodarskih služb. V KP ostaja tržna dejavnost, ki jo bo treba ločiti od javnega dela. Z rebalansom določen znesek 261.832 evrov naj bi omogočal nakup delnic v višini 75-odstotkov in ene delnice, glede na sprejeti sklep o dodatnem povišanju števila delnic MO Ptuj v družbi KP Ptuj na 29. seji mestnega sveta se v tem trenutku govori o nakupu delnic v višini dobrega 57-od-stotnega deleža. Delež povečujejo tudi zunanje občine Za nakup delnic v KP Ptuj naj bi se odločile tudi nekatere druge občine, sedem naj bi jih bilo, ptujski župan podrobneje o tem ni želel govoriti. Te naj bi odkupile delnice v višini 25 odstotkov in eno delnico. Nekaterih občin delež v KP Ptuj, kateremu so sicer podelile koncesijo, ne zanima, svoje deleže naj bi prodale. V rebalansu določen znesek tako predstavlja nek vir za morebitni dodatni nakup delnic. Za dodatni nakup pa si mora glede na zapisano župan pridobiti dodatni sklep mestnega sveta. Večji solastniški delež MO Ptuj pa pomeni tudi večji delež na omrežnini, ki je bodoči vir za financiranje izgradnje vodovodnega omrežja in njegove posodobitve. Omrežnine na vodovodnem omrežju je na letni ravni med 2,2 in 2,4 milijona evrov. »Če bi večinski delež te omrežnine pripadel MO Ptuj, imamo s tem zagotovljen večji vir,« priznava ptujski župan. Stanje ptujskega vodovoda je vse prej kot rožnato. Z milijonom evrov omrežnine na letni ravni, ki bi ga obogatili še s kakšnim milijonom iz razpisa, bi lahko najbolj kritične odseke, kjer so ob nekakovostnem omrežju prisotne tudi velike izgube vode v omrežju, celo do 40 odstotkov ponekod, že v kratkem sanirali. Ptujski župan Štefan Čelan upa, da se bo po opravljenih nakupih delnic stanje nekako pomirilo, ne glede na pomisleke nekaterih občin o tem, da MO Ptuj ne sme biti večinska lastnica Komunalnega podjetja Ptuj, ker naj bi bile večinske lastnine zunanje občine. Glede na prikaze med 70- in 80-odstotnim mestnim financiranjem Komunalnega podjetja in stroške pri distribuciji vode do ptujskega uporabnika in uporabnika v oddaljeno občino, ki kažejo na razmerje ena proti osem, ter največjem prispevku mesta k enotni ceni na tako logiko ne gre pristati, pravi župan. MO Ptuj pri največjem financiranju ne more pristati na to, da bi bila manjšinska lastnica Komunalnega podjetja Ptuj. To je nesprejemljivo z vseh vidikov. Po podpisanem sporazumu za nakup delnic z zaposlenimi v KP Ptuj in njihovimi družinskimi člani se bistveno spreminjajo odnosi z ostalimi občinami. Ptujski župan je prepričan, da se bodo v novih razmerah lažje pogovarjali in prišli do nekih skupnih strateških odločitev. Z dobrim 57-odstotnim deležem večino zadev MO Ptuj sedaj lahko ureja kot večinski lastnik. Strateško pomembne stvari, kot so preoblikovanje podjetja in dokapitalizacija pa so tako pomembne stvari, da jih bodo reševali v konsenzu z ostalimi občinami. Tako tudi naj ne bi bilo bojazni, da se ne bi mogli dogovoriti glede oskrbe z vodo, vodoskrba je tisti povezovalni element, ki bo občine slej kot prej povezal, je prepričan ptujski župan Štefan Čelan, da bodo lahko skupaj kar največ naredili za kakovosten razvoj in zagotavljanje kakovostnih uslug občankam in občanom občin, solastnicam Komunalnega podjetja Ptuj. MG 4 Štajerski Od tod in tam petek • 24. maja 2013 Ormož • Nujna medicinska pomoč brezplačna le za nujne primere Sodi 14 dni stara bolečina v križu na urgenco? Od včeraj velja v Zdravstvenem domu Ormož nov red, ki so ga v drugih domovih uvedli že bistveno prej, ormoški pacienti pa so bili doslej še vedno razvajani. Po novem bo treba pred obiskom nujne medicinske pomoči razmisliti, ali je storitev res nujna ter ali je morda ne bi brez težav opravili tudi v rednem delovnem času pri svojem izbranem zdravniku. Za resen rez pri organizaciji dela se ni odločil Zdravstveni dom Ormož po svoji presoji, v to jih je prisilil sistem, po katerem v računalnik v času dežurstva ni mogoče več evidentirati bolnika z nenujnim stanjem. Za nenujni pregled se tudi ne da pisati receptov, napotnic ali kakšnih drugih zdravniških potrdil. Zato za takšne storitve tudi ne morejo uveljavljati plačila. Zakonodaja, ki ureja to področje, je pravzaprav že stara, a z zaostrovanjem ekonomske krize je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaostril pogoje poslovanja tudi zdravstvenim ustanovam. Zava- rovalnica jim namreč odteguje sredstva, ki so bila potrošena v ambulantah nujne medicinske pomoči, za obravnave, ki ne sodijo v nujno medicinsko službo. „Zavarovalnica nam gleda pod prste in nam dovoli delati le tisto, kar je po zakonodaji o obveznem zdravstvenem zavarovanju natančno določeno. V dežurstvu se opravljajo nujni pregledi in oskrbe poškodb, vse drugo ni stvar nujne medicinske pomoči in je v tem času treba plačati, saj gre za samo-plačniške storitve," je povzel Dušan Kolarič, dr. med., spec., strokovni direktor Zdravstvenega doma Ormož. Nova ureditev ni nova V bistvu so na takšen red, kot se uvaja sedaj, svoje uporabnike v ZD opozarjali že vse čas, kljub temu pa se je v času dežurstva znalo nabrati tudi do 100 pacientov, od katerih je bilo mogoče 20 % nujnih primerov. Nujna medicinska pomoč se nudi, kadar je pacient zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožen, oziroma bi glede na bolezenske znake lahko v kratkem času prišlo do tega. Nujna medicinska pomoč se nudi za otroke in odrasle v ambulanti nujne pomoči in zagotavlja tudi nujne intervenci- Vrata so za tiste, ki se želijo podrobneje spoznati s preventivnimi in kurativnimi dejavnostmi ter specialistično dejavnostjo, ki jo ZD Ptuj opravlja na primarni ravni, odprta že ob sedmi uri zjutraj, zaprli pa jih bodo ob 15. uri. V splošnih ambulantah ZD v prvem nadstropju bodo predstavili kadilska in nekadilska pljuča, govorili bodo tudi o hipertrofiji prostate, predstavili bodo delo referenčne ambulante, obiskovalci pa si bodo lahko izmerili tudi pljučno kapaciteto, krvni tlak, zainteresiranim bodo določili tudi vrednost sladkorja v krvi in holesterol. Pred zdravstvenim domom predstavljajo model črevesja, na voljo so tudi številne informacije o zdravem načinu življenja. V pritličje ZD vabi delavnica oživljanja. V službi zdravstvenega varstva žena lahko obiskovalci izbirajo med več predavanji, o vodenju nosečnosti in presejalnih testih za od- krivanje kromosomskih okvar ter rakastih boleznih in dednosti, k obisku vabi tudi delavnica o samopregledovanju dojk, med 14. in 15. uro pa bodo možni tudi pregledi nosečnic v 3D- in 4D-tehniki. V prostorih zobozdravstvene vzgoje poteka delavnica o vzdrževanju ustne higiene s predstavitvijo pripomočkov pri tem ter vzdrževanja protetičnih nadomest- Foto: Viki Ivanuša Alenka Simonič in Dušan Kolarič sta predstavila novo ureditev v ZD Ormož, ki bo postavila na glavo navade pacientov. Ptuj • Dan odprtih vrat Zdravstvenega doma Skrb za zdravje se povečuje Na centralni lokaciji Zdravstvenega doma Ptuj na Potrčevi 19 a poteka danes drugi dan odprtih vrat Zdravstvenega doma Ptuj, ki so ga pripravili z namenom, da bi ptujsko hišo zdravja, na katero gravitira nekaj deset tisoč prebivalcev s Ptujskega in širše, še bolj približali uporabnikom. kov. Na zdravstvenovzgojno predavanje vabijo šolarje, mladino in študente, potekalo bo v prostorih službe zdravstvenega varstva. Patronažna služba v prostorih dispanzerja za mentalno zdravje predstavlja nego novorojenčka in skrb kronične rane na domu. Kot pove direktorica ZD Ptuj, asist. Metka Petek Uhan, dr. med., spec., so ljudje zelo Foto: Črtomir Goznik V ambulantah ZD Ptuj ob Potrčevi 19 a na Ptuju poteka danes dan odprtih vrat ZD Ptuj. je na terenu. Od ponedeljka do četrtka med 7. in 20. uro in petek med 7. in 13. uro se je treba obrniti na osebnega zdravnika, pozitivno sprejeli že prvi dan odprtih vrat ZD Ptuj, letos pričakujejo še večji odziv. »Njegovi pozitivni učinki se kažejo tudi v povečanem zanimanju za preventivni program, obisk delavnic zdravega načina življenja, povečuje pa se tudi zanimanje za obisk delavnic za odvajanje od kajenja. Delamo in smo na pravi poti, to potrjuje tudi povečana glavarina, število tistih, ki si v naših ambulantah izberejo svojega zdravnika,« pravi direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Vedno več je ljudi, ki ZD obiščejo, še preden zbolijo oziroma skušajo nastanek bolezni preprečiti. Zelo dobro so obiskane tudi referenčne ambulante, ljudje so jih zelo dobro sprejeli, trenutno deluje v okviru ZD Ptuj osem referenčnih ambulant, v kratkem naj bi odprli še deveto. Tudi testi hoje so čedalje bolj obiskani. V letošnji projekt dneva odprtih vrat se aktivno vključuje tudi gimnazija Ptuj s 30 dijaki, za katere pripravljajo delavnico oživljanja. Udeležba v državnem programu za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesju za leto 2012 je znašala 66 odstotkov, zaželena udeležba je nad 70 odstotki. Skratka, vse več je ljudi, ki dajejo prednost zdravemu načinu življenja pred slabimi razvadami, ki vodijo v večjo obolevnost. MG v primeru njegove odsotnosti pa na njegovega nadomestnega zdravnika. Enako velja tudi za opravljanje nenujnih hišnih obiskov. V zloženki, ki so jo izdali v ZD, opozarjajo tudi, da se številka 112 kliče le takrat, ko so ljudje življenjsko ogroženi in v primeru nenadnega hudega poslabšanja zdravstvenega stanja, ko se lahko pokliče tudi 02 741 09 10 in se zaprosi za nujen obisk na domu. V drugih primerih je dovolj obisk osebnega zdravnika. Nujnih storitev nikoli ni treba plačati. V primeru zahtevanja storitev, ki niso nujne, ponoči, v nedeljo, ob praznikih in v ambulanti nujne medicinske pomoči v rednem delovnem času bodo po novem izstavili račun. Kdaj smo življenjsko ogroženi in kdaj ne Vodja nujne medicinske pomoči Alenka Simonič, dr. med., spec., je natančno opredelila, kdaj je človek življenjsko ogrožen: kadar se duši, ga močno boli v prsih ali izgublja zavest; kadar mu del telesa nenadoma ohromi; kadar dobi hud glavobol z bruhanjem, motnjami vida, govora, spomina z visoko temperaturo ali brez nje; kadar bruha, izkašljuje ali odvaja kri ali črno smrdeče in mazavo blato; kadar dobi nenadoma hude bolečine v trebuhu in ima trd trebuh; kadar ima novo nastalo motnjo srčnega ritma, prepočasen, prehiter ali popolnoma nereden utrip; kadar ima več dni visoko temperaturo in je ob tem omotičen, oslabel, bled, poten in ima neobičajno nizek krvni tlak ter če se poškoduje in ob tem močneje krvavi ali ima kateri del telesa deformiran in slabo gibljiv. Alenka Simonič opozarja, da samo bruhanje ali močan glavobol sama po sebi nista urgen-ca. Naštela je še nekaj tipičnih primerov, s katerimi pacienti prihajajo na urgenco, vendar tja ne sodijo: „Pogosto se zgodi, da mame, potem ko jih pokličejo iz vrtca, pridejo z otrokom, ki ima vročino, na urgenco. To ni nujno stanje in lahko počaka na drugi dan. Bolečine, ki jih ima nekdo že več dni, niso urgentne in z njimi mora k svojemu zdravniku. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja striktno opredeljujejo, da obravnava akutnega alkoholnega opoja ni stvar medicine. Tudi piki klopov ne sodijo v nujne posege, tudi med medicinske posege ne. Pravzaprav v ZD ne vemo, zakaj ljudje prihajajo, da bi jim zdravniki odstranili klope. To zna vsak odrasel človek in ni medicinska storitev." Nekaj primerov je naštel tudi Dušan Kolarič, saj se pravila nujne medicinske pomoči nanašajo tako na otroke kot tudi na odrasle: „Prav tako ni urgen-ca angina ali vnetje ušesa, kar je sicer precej boleče. Vendar ni antibiotik tisti, ki pomaga pri bolečinah, zato svetujemo, da otrok zaužije analgetik, da grejejo prizadeto uho in dajo kapljice v nos, da se zagotovi dihanje skozi nos. Naslednji dan se zadeva uredi pri osebnem zdravniku." Še posebej je poudaril, da je diagnozo nemogoče postaviti potem, ko ima otrok le uro ali dve povišano temperaturo in nobenih drugih simptomov. Čez nekaj ur ali dni pa se pokaže prava bolezen, ki je lahko tudi pljučnica, meningitis ali kaj drugega, česar na začetku, ko je bila le vročina, ne bi mogel nihče napovedati. Vsak zdravnik ZD Ormož dela en dan v tednu popoldne in eno soboto v mesecu, poleg tega so dosegljivi po elektronski pošti, nekoliko manj pa tudi po telefonu. Simoničeva pri tem opozarja, da so popoldanski termini namenjeni zlasti tistim, ki so v službah in dopoldne ne morejo k zdravniku. Sedaj pa se dogaja, da popoldne v ambulanto prihajajo večinoma upokojeni bolniki, ki bi lahko prišli tudi dopoldne. Zato se neredko zgodi, da v popoldansko ambulanto pride po 100 ljudi. Viki Ivanuša k» PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK M Prodajalna Videm | Prodajalna MajšperkJ Prodajalna Podlehnik DOSTAVA NA DOM, Tel.: 030 333 535 SVINJSKO STEGNO BK SUHA KMEČKA KLOBASA (200g) SIR LIVADA 45%m Pomurske mlekarn Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 2. junija 2013. petek • 24. maja 2013 Po naših občinah Štajerski 5 Destrnik • 15. občinski praznik Srčna domačnost v Slovenskih goricah Te dni občina Destrnik praznuje 15. občinski praznik, ki ga bodo zaznamovali številni dogodki, osrednja slovesnost pa bo jutri, ko bo podelitev občinskih priznanj in odprtje investicije pod šolo. Lansko leto so na Destrniku zaznamovali številni pomembni dogodki, med katerimi izstopa izvolitev novega župana Vladimir) a Vindiša, ki je pred kratkim obeležil leto dni od nastopa mandata. V tem času je večinoma realiziral že zastavljene projekte, ki jih je občinski svet sprejel, ko še je Vindiš opravljal delo svetnika. „V tem letu sem se veliko naučil in ogromno delal," je svoje dosedanje županova-nje povzel destrniški župan. Kot je pojasnil, so v tem času stekle številne investicije, ki pa jih je nadgrajeval s projektnim delom in načrti za prihodnost. Proračun občine Destrnik predstavlja za leto 2013 prihodke skupaj z zadolževanjem v višini 4,2 milijona evrov in je izredno investicijsko naravnan, saj predstavljajo investicijski odhodki kar 2,3 milijona, kar znaša 54 odstotkov celotnega proračuna. Največji odhodek predstavlja nakup poslovne zgradbe, v kateri bodo novi občinski prostori. Ocenjena vrednost je 1,3 milijona, a se o višini tega zneska občina z investitorjem še pogaja. Pomembna investicija, ki so jo speljali v zadnjem letu in ki bo svečano odprta jutri, je ureditev infrastrukture pod osnovno šolo. Glavni cilj projekta je ureditev infrastrukture na območju pod osnovno šolo Destrnik v smislu ureditve parkirnih mest za osebna vozila, povezovalnega pločnika, javne razsvetljave, opornih zidov, meteorne in fekalne kanalizacije. S tem želijo doseči celovito obnovo vaškega jedra ter dvig kakovosti življenja prebivalstva na območju. „Na-ložba ima vpliv na vse skupine Letošnji sklop prireditev ob 15. občinskem prazniku na Destrniku so poimenovali Srčna domačnost v Slovenskih goricah. Praznovanje se je sicer pričelo že v soboto in bo trajalo vse do 1. junija. Osrednja slovesnost pa se bo zgodila jutri, in sicer ob 17. uri bo odprtje investicije pod šolo, ob 18. uri pa osrednja slovesnost. Zupan Vladimir Vindiš prebivalstva, medgeneracij-skem druženju, boljši varnosti in dostopnosti storitev," pojasnjuje destrniški župan. S to investicijo je občina pridobila 57 parkirnih mest, urejena pa je tudi kanalizacija v tem delu, pločniki in javna razsvetljava. Ocena investicijskih stroškov znaša 445 tisoč evrov in jo je sofinancirala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v višini 333.379 evrov. Se ena izjemno pomembna investicija lanskega leta je čistilna naprava v Janežovcih, ki je pričela poskusno obratovati. Z njo se je uredilo čiščenje odpadnih voda za prebivalce naselij Vintarovci, Janežovski Vrh, del Doliča in del Destr-nika. Vrednost investicije je 218.640 evrov, do sedaj pa je nanjo priključenih 84 gospodinjstev. „V tem letu bomo v okviru možnosti priključili še ostale prebivalce občine Destrnik," pojasnjuje Vindiš. Za cestno infrastrukturo so v letu 2012 namenili 85 tisočakov, pričeli pa so tudi postavljati ulične table. Nameravajo postaviti 172 uličnih tabel in tako poenotiti sistem označevanja posameznih odsekov vasi, pri čemer bo od skupaj nekaj več kot 22.500 evrov projekt sofinanciran v višini kar dobrih 15 tisočakov. Uspešni so bili tudi pri prijavi na razpis LAS, in sicer s projektom igralni kotiček. Cilj je bil urediti igralni kotiček v občini, ga opremiti z igrali in ga ustrezno ograditi. Ker so si zagotovili kar 10 tisočakov, bo občino ta projekt stal le okrog 5 tisoč evrov. Načrtov je veliko: vrtec, komunalni prispevek ... Že junija pa bodo v Jane-žovskem Vrhu pričeli eno najpomembnejših investicij prihajajočega obdobja, ureditev poslovne cone. Glavni cilj investicije je komunalno urediti površine, ki bodo osnova za izgradnjo vrtca, v sklopu tega pa bo urejeno še: povezovalna cesta do vrtca in regionalne ceste s hodniki za pešce, 22 parkirnih mest, servisna pot, plinovod, javna razsvetljava, kanalizacija in vodovod. Ta investicija je težka kar 685.424 evrov, od tega so pridobili Podlehnik • Preventivni projekt Policist Leon svetuje Preventivni projekt Policist Leon svetuje se že več let izvaja na celotnem območju Slovenije. Namenjen je učencem in učenkam 5. razredov osnovne šole, kar pomeni, da v njem sodeluje približno 20.000 učencev, med njimi od vsega začetka tudi podlehniški petošolci z razredničarko pod vodstvom policista Damijana Bračiča K sodelovanju Bračič pritegne tudi druge policiste s postaje Podlehnik. Dobivajo se vsak teden po eno uro, včasih tudi več, ko imajo pripravljeno še dodatno predavanje ali ogled filma. S projektom želijo otroke seznaniti o nevarnostih, s katerimi se lahko srečajo v vsakdanjem življenju, in jih poučiti o primernem samozaščitnem oziroma preventivnem ravnanju ter spoštovanju pravil na različnih področjih. Poleg tega želijo povečati prepoznavnost vodij policijskih okolišev in okrepiti partnersko sodelovanje med otroci, učitelji in starši ter policijo. Osrednji pripomoček pri izvajanju projekta je delovni zvezek Policist Leon svetuje. nepovratna sredstva v višini 505.603 evre. Kar se tiče zastavljenih projektov za prihodnost, je izdelana idejna zasnova in naročena projektna dokumentacija za čistilno napravo za področje celotne vasi Drstelja, pričeli so izgradnjo in s tem zagotavljanje zdrave pitne vode za prebivalce Velovleka, v zaključni fazi pa je tudi projekt izdelave kanalizacijskega omrežja Sve-tinci-Gomilci. Uredile pa naj bi se v kratkem tudi zadeve, ki so v zadnjih letih na Destrniku številka ena: komunalni prispevek in vrtec. V pripravi je program opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Destrnik. Razlog za nov program opremljanja pa je višina komunalnega prispevka. Ena najpomembnejših investicij, ki je obenem tudi velika želja novega župana, pa je izgradnja vrtca. „Sedanji vrtec ne ustreza standardom in normativom, je premajhen in neustrezen, nima osnovnih pogojev za varstvo, ker je prirejen v starem delu šole. V trenutnih razmerah Vrtec Destrnik deluje v zelo neprimernih in nefunkcionalnih prostorih, in to v treh etažah, povezanih z ozkim stopniščem. Objekt je za gibalno ovirane otroke povsem neprimeren. Igralnice so namreč brez sanitarij, garderob in potrebnih komunikacij. Vrtec Destrnik tako danes deluje v treh etažah, povezanih z ozkim, 1,2 m širokim stopniščem," pojasnjuje Vindiš in dodaja, da zato ta investicija spada med kratkoročne cilje. Gradbeno dovoljenje za šestoddelčni nizkoenergetski vrtec na Destrniku, ki naj bi V njem so obravnavane varnostne vsebine, ki so razdeljene na pet sklopov, uvodni del pa je namenjen predstavitvi dela policista. Posamezne teme so opisane v namišljeni zgodbici, sledijo pa vprašanja in nasveti policista Leona. Učenci zvezek dobijo na začetku šolskega leta brezplačno. Nekatere ure so prav posebej zanimive, saj sta policist Damjan Bračič in njegov sodelavec Franc Šalamun prinesla s seboj vzorce najrazličnejših drog in vse to predstavila petošolcem, ki so z zanimanjem prisluhnili ter si vzorce tudi ogledali. Dostop do drog imajo vedno mlajši otroci, torej že osnovnošolci. Opozorila sta jih, naj nikoli ne vzamejo ničesar od neznancev in naj ne podležejo želji po poskušanju neznanega. Droga uničuje življenje. Nosilca projekta Policist Leon sta Uprava uniformirane policije in Služba generalnega direktorja policije, izvajalci pa so policijske uprave oziroma policijske postaje v sodelovanju z osnovnimi šolami. Zdenka Golub Občina Destrnik praznuje 15. občinski praznik. po projektantski vrednosti stal 1,7 milijona evrov, je že pridobljeno. „Pred nami pa je odločitev, kako končati finančno konstrukcijo in vrtec zgraditi v naslednjem proračunskem letu," še dodaja Vindiš. Dženana Kmetec Srčna domačnost Slovenskih Goric Ob 15. prazniku občine Destrnik iskreno čestitamo vsem občankam in občanom in vas vabimo na prireditve, ki se bodo vrstile do sobote, 1. junija. Še posebej vabljeni na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 25. maja, ob 18. uri v športni dvorani OS Destrnik. Praznujemo vsi, zato lepo vabljeni. Zupan Vladimir Vindiš s sodelavci \U GRADNJE DESTRNIK ^^^^ Javnop< Drstelja 45 2253 Destrnik Tel: 059 033 558 Javno podjetje za gradnjo in vzdrževanje d. o. o. Č% piazniku občine ^Deshnik iskiene čestitke! elektroinstalacije ZELENIK Jože Zelenik s.p. Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik Janežovski Vrh 49, Destrnik, Tel.: 753-14-11, Fax: 753-14-10 GSM: 041/731-214, E-mail: elektro.zelenik@siol.net S/W d.o.o. EM-GRAD d.o.o. Spodnja Hajdina 21 2288 Hajdina telefon 02 788 59 36 fax 02 788 59 37 e-pošta: ¡nfo@em-grad.si NIZKE GRADNJE Iskrene čestitke ob prazniku občine Destrnik! Foto: DK Foto: arhiv Foto: ZG 6 Štajerski Po naših občinah petek • 24. maja 2013 Miklavž pri Ormožu • Namenu predali prenovljen športni park Športni park bo dobro izkoriščen Minulo soboto je bil veliki dan za Miklavž pri Ormožu, saj so v lepem sončnem vremenu odprli prenovljen športni park. V kraju je veliko športnih zanesenjakov, ki bodo objekt s pridom uporabljali za trening in rekreacijo, najbolj očitno pa so se nove pridobitve razveselili tamkajšnji osnovnošolci. Več let so se pri Miklavžu trudili, da so prišli do tega objekta in v prizadevanja so se vključile vse institucije v kraju - krajevna skupnost, športno društvo in osnovna šola. Potem ko niso imeli pretiranega uspeha na razpisu fundacije za šport, so se v nadaljevanju dogovorili, da je bila obnova z dobrih 200.000 evrov financirana iz občinskega proračuna. Delo se je začelo lani jeseni, dokončali pa so ga letos spomladi. Obnovljena je bila atletska steza, ki ima po novem tartansko prevleko, igrišče za odbojko na mivki, zgrajeno je bilo igrišče za tenis in možnost skoka v daljavo. Predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak je povedal, da so po koncu del tudi sami že investirali v ograjo okoli teniškega igrišča. Sicer pa jim idej in ciljev ne bo zmanjkalo, v prihodnosti bi radi uredili še okolico, dovoz do igrišča in vodovod, seveda pa si želijo tudi garderob in tušev. Kot je povedal Trstenjak, je bilo vedno kaj postoriti, da so se pri Miklavžu ustvarili odlični pogoji za vrhunski šport. Odkar je športni park urejen, se v njem vsak večer nekaj dogaja. Župan Alojz Sok je požel veliko zahval za posluh, ki ga izkazuje občina za potrebe kraja. Povedal je, da se sredstva občinam vedno bolj krčijo, da pa bo Občina Ormož tudi v prihodnje prvenstveno vlagala v cestno infrastrukturo. Pri Miklavžu pa se bodo letos lotili gradnje kanalizacije s čistilno napravo za sam center Miklavža, v načrtu pa je tudi temeljita prenova zunanjosti osnovne šole, s čemer bo poskrbljeno za energetsko sanacijo objekta. Ob šoli bodo zgradili tudi parkirišče, ki so ga načrtovali že več let, a ga zaradi nesprejetega prostor- skega plana občine niso mogli uresničiti. Odkar je plan sprejet, pa je tudi projektna dokumentacija že v izdelavi. Ravnatelj OŠ Miklavž pri Ormožu Vlado Hebar je povedal, da se učenci pridobitve zelo veselijo, saj so vsi tudi člani ŠŠD in bodo športni park redno uporabljali. Na ta način so ustvarjeni pogoji, da se bodo mladi Miklavževčani glede na pogoje za ukvarjanje s športom lahko enakovredno kosali z drugimi. Enakovre- dnost namreč ni le na papirju, ampak tudi v takšnih objektih. Še najbolj vesel pa je bil pridobitve športni pedagog Bojan Cunk, ki bo tako imel še boljše pogoje, da bo mlade usmerjal v šport in rekreacijo. Tudi predsednik ŠD Mladost Dani Vrbnjak ni skrival veselja. Spomnil je na zgodovino športa v kraju, ki jo zadnjih 18 leto soustvarja tudi ŠD Mladost. Zagotovil je, da bodo športne objekte dobro izkoristili in že kmalu organizirali številne turnirje in tekmovanja. Gotovo pa bo nastala tudi nova sekcija za tenis. Na odprtj objekta so povabili tudi Alenko Bikar, nekdanjo odlično tekačico na 200 metrov, olimpijko, slovensko športnico leta 2001. Obudila je spomin na začetke svoje športne kariere, največje uspehe in svetovala mladim športnikom, kako do uspeha. Pri tem je izpostavila zlasti pomen dobrega športnega pedagoga, trenerja in športni-kovo vztrajnost. Na vprašanje moderatorja, ali je bilo težko vztrajati v športu v najstniških letih, pa je povedala: „Tisto, kar delaš, moraš imeti rad. Na atletiko sem sprva hodila zaradi dobre družbe. Potem so prišla še tekmovanja in priprave. Če si dober, te rezultati potegnejo naprej. Zaradi ukvarjanja s športom nisem bila nikoli prikrajšana, šport je bil za me velik plus." Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Nekdanja odlična tekačica Alenka Bikar se je odprtja športnega parka še posebej rada udeležila, saj je tako obiskala kraje, iz katerih je doma njena mama. Ptuj • Druga tiskovna konferenca Andreja Čuša Reformni program ni celovit V prostorih MO SDS Ptuj je bila 16. maja druga tiskovna konferenca poslanca SDS Andreja Čuša, na kateri je po odprtju prve poslanske pisarne 15. maja v Markovcih (odprta bo vsak prvi ponedeljek v mesecu), v petek, 24. maja, jo bo odprl v Dornavi, predvidoma 7. junija v Kidričevem, nato pa še na Ptuju in po potrebi še kje (Trnovska vas, Juršinci), po treh mesecih in pol poslanskega mandata predstavil svoje aktivnosti, vezane na območje Spodnjega Podravja. Govoril pa je tudi o aktualnem političnem stanju v državi. Pri izpostavljanju problematike Spodnjega Podravja gre zlasti za problematiko osnovne infrastrukture, predvsem cest, zlasti še nadaljevanje izgradnje avtocestnega odseka Dražen-ci-Gruškovje, o čemer je postavil tudi poslansko vprašanje. »To povezavo je treba čim prej zgraditi, več kot dvajset let potekajo pogovori o tej gradnji, zgodi pa se nič, to tudi kaže na to, da smo prebivalci Spodnjega Podravja bolj drugorazredni kot prvorazredni državljani,« poudarja Andrej Čuš. V letu 2011 je Pahorjeva vlada kar 60 odstotkov denarja, namenjenega za regionalni razvoj in spodbude, namenila kar Ljubljani oziroma centru države, podravska regija, ki obsega Ptujsko, Ormoško in območje Maribora, pa je prejela samo šest odstotkov vseh sredstev. V prvih treh mesecih in pol svojega poslanskega mandata je izpeljal tudi nekaj humanitarnih aktivnostih, obljube o delovanju na področju humanosti izpolnjuje. Dnevni center za otroke in mladostnike je bogatejši za dva računalnika in multifunkcijsko napravo, na prvem poslanskem večeru je skupaj z SDS Markovci podaril 400 evrov za preventivni program Mostovi. Na tem podro- čju bo deloval tudi v prihodnje. V novi finančni perspektivi se Slovenija deli na dva dela, na bolj razvito zahodno in manj razvito vzhodno Slovenijo, to je eden od uspehov druge Janševe vlade. Iz tega naslova je v obdobju 2014/2020 mogoče pričakovati precej več finančnih sredstev in spodbud tudi za reševanje brezposelnosti mladih in drugih problemov. Stanje gospodarstva v Sloveniji je katastrofalno, nova vlada pa za izboljšanje stanja ne naredi nič. Samo v osmih mesecih lani je Slovenijo zapustilo osem tisoč mladih, kar je jasen signal o tem, da je Slovenija država brez prihodnosti za mla- de. To je problem, s katerim se mora odločno spopasti vsa politika, ki je za to tudi plačana, in vso okolje. Odločanje o zlatem fiskalnem pravilu smo že dvakrat preložili, sprejem oziroma zapis v ustavo bi po poslančevih besedah zagotovo znižal ceno slovenskega zadolževanja v tujini. Trenutno se Slovenija zadolžuje po višji ceni kot Španija in Portugalska, kjer je trojka že prisotna in izvaja ukrepe. To bi nas moralo strezniti. Zlato fiskalno pravi- Foto: Črtomir Goznik „V slovenski politiki je še vedno preveč leporečja." lo bi izboljšalo zaupanje tujih vlagateljev v Slovenijo. Vlada Alenke Bratušek govori, da bo zapis zlatega fiskalnega pravila prinesel drastično znižanje vseh stroškov javne porabe, a ni tako. Vlada Janeza Janše je v enem letu delovanja znižala javni dolg z 2,3 milijarde evrov na eno milijardo evrov. Vse se da, kjer je volja, je tudi pot, to niso bili drastični ukrepi, kot jih napoveduje vlada Alenke Bratušek, da bo to pomenilo 30-odstotno znižanje plač v javnem sektorju, pokojnin. V kratkem naj bi prišlo tudi do glasovanja o omejitvi referendumske zakonodaje, do katere pa se v SDS ne bodo opredelili, dokler v ustavo ne bo zapisano zlato fiskalno pravilo. To so stališča, ki jih nova vlada pozna že tri mesece, a kljub temu blati opozicijo. Žalostno je tudi to, da se bodo spremenili koncepti slabe banke, opozarja poslanec Čuš, ker je treba še naprej hraniti lobije. Ponovno se bo šlo na dokapitalizacijo na račun davkoplačevalcev. Samo v naslednji je predvidenih 900 milijonov evrov. Za razliko od nekaterih drugih fakultet, ki s plagiatorji opravijo na hitro, tudi v mesecu dni, se Fakulteta za družbene vede še vedno ni opredelila do magistrske naloge Alenke Bratušek, ki naj bi bila plagiat glede na evidentne dokaze. Za to naj bi potrebovala celo do pol leta. Kot vse kaže, se bo spremenil tudi koncept državnega holdinga. Politika je zadnjih dvajset let slabo upravljala in krmilila slovensko gospodarstvo, zato bodo potrebne večje prodaje. Namera nove vlade je samo na papirju, brez optimističnih napovedi. V Sloveniji je treba bolje upravljati z državnim premoženjem, narediti red pri javnih naročilih, javna poraba bo v Sloveniji po nekih napovedih že v kratkem dosegla 60 odstotkov BDP. Nacionalni reformni program ni celovit, po mnenju Čuša sploh ne bo dosegel želenih učinkov. Kot opozicijski poslanec ocenjujem, da je vlada Alenke Bra-tušek stopila v prevelike čevlje, sploh ni pravih ukrepov, razen leporečja, ki je bilo že doslej preveč prisotno v slovenski politiki. MG petek • 24. maja 2013 Po naših občinah Štajerski 7 Dornava • Z19. redne seje občinskega sveta Rock'n roll z grobninami, koncesijo in izbiro izvajalca Brez dvoma najpomembnejša zadeva zadnje seje dornavskega občinskega sveta je bilo - končno po dolgih letih usklajevanj - sprejetje oz. potrditev občinskega prostorskega načrta; Dornava je sicer tretja občina v Sp. Podravju, ki ji je to uspelo. Župan Rajko Janžekovič je najprej povedal, da so nameravali občinski prostorski načrt (OPN) potrditi že na prejšnji seji, a je bilo potrebno še nekaj dogovorov in popravkov zaradi pripomb ministrstva za kulturo in ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki so jih pravzaprav rešili v zadnjem trenutku pred sejo. Robert Šimenko pa je nato natančneje pojasnjeval, kako se je pripravljal OPN za Dor-navo vse od leta 2008, z vsemi pripombami, usklajevanji s 40 nosilci urejanja prostora, javnimi razgrnitvami ipd. naprej in dodal: „Potem ko bo odlok o OPN sprejel občinski svet, se le-ta objavi v glasilu slovenskih občin in petnajsti dan po objavi začne tudi veljati. To pomeni, da vsi potencialni novogradite-lji, ki so želeli graditi, lahko takrat oddajo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja." Ši-menko je še dodal, da s tem odlokom OPN ni čisto „zapečaten", da bodo popravki in dopolnitve še možni in da bo postopek sprememb OPN gotovo krajši kot ta, ki je trajal precej let. Župana Janžekoviča je zanimalo, ali bodo ob morebitnih popravkih spet potrebna mnenja in soglasja vseh 40 nosilcev urejanja prostora, Šimenko pa je povedal, da le v primerih, če bo šlo za večje spremembe oz. dopolnitev, recimo za širjenje področij stavbnih zemljišč ipd., za manjše tehnične korekcije pa ne. Tudi Andreja Doberška je zanimalo podobno; kaj konkretno pravzaprav lahko po sprejemu OPN še spreminjajo naknadno. In izvedel je, da zelo malo: recimo tipe hiš, manjše popravke glede odmikov od meja ali velikosti objektov ipd. Franca Šuena pa je zanimalo, kaj sploh pridobijo občani s sprejetim OPN oz. kaj bo zdaj bolje zanje. Ši-menko je pojasnil, da pridobijo tisti, ki so želeli graditi, pa do sedaj niso mogli, ker zemljišča niso bila potrjena Foto: SM Za občane Dornave ostaja grobnina nižja, saj jo subvencionira občina. kot gradbena oz. stavbna, s sprejetim OPN bo možnost gradnje: „Sicer se pa ne spremeni nič, kar pomeni, da je treba gradbeno dovoljenje pridobiti na UE, ki ima enake roke kot doslej, pa tudi stroškovno je za občane vse enako kot prej.« Potem je svetniški zbor seveda po pričakovanjih soglasno potrdil sprejem OPN, župan Janžekovič pa je k Kidričevo • Odprtje prenovljene restavracije Pan Vse za udobje gostov Minuli petek popoldne so v Kidričevem s krajšo slovesnostjo odprli prenovljene prostore restavracije Pan, s katero upravlja 34-članska ekipa podjetja Vital, sicer hčerinska družba skupine Talum. Nekdanji direktor podjetja Vital Mirko Veselič, ki je bil med pobudniki prenove celotnega gostinskega kompleksa z dvorano vred, je ob tem povedal: »Že pred leti smo si zadali cilj, da do leta 2015 postanemo najuspešnejša restavracija v tem okolju. Imeli smo dober poslovni model in dobro ekipo ljudi, pa seveda tudi finančna sredstva. Hvaležni smo upravi Taluma, da nam je zaupala, pa tudi izvajalcem in arhitektom, ki so poskrbeli za celostno podobo.« Obnova gostinskega kompleksa je sicer potekala v dveh fazah, pred dobrima dvema letoma in pol so tako najprej prenovili dvorano, letos pa še točilnico, jedilnico in teraso, ki po izgledu in opremi spominjajo na 60. leta. »Osnovno načelo, ki smo mu sledili, pa je v tem, da gostu poleg dobre postrežbe in hrane ponudimo še všečno okolje. Mislim, da nam je to uspelo!« Kapaciteta restavracije Pan danes tako dosega do 600 dnevnih gostov, dvorana ponuja do 400 sedežev, v ostalih prostorih jih je še 120, na terasi pa 80. Direktor Vitala Vlado Pignar je povedal, da restavracija danes res izgleda popolnoma drugače kot pred nekaj leti: »Sicer pa naša prioriteta niti ni toliko samo v številu gostov, ki jih lahko postrežemo, ampak bolj v rednih, dnevnih gostih in zaključenih družbah. Tedensko nas tako obišče od 200 do 300 ljudi. Ob tej priliki pa vabimo vse, naj se oglasijo pri nas, bodisi samo na kavici ali soku, ali pa na družinskih in poslovnih srečanjih.« Zaključeno prenovo restavracije Pan je pozdravil tudi direktor Taluma Marko Drob-nič, ki je med drugim poudaril, da je restavracija velikega pomena za Talum in za širše okolje: »Vanjo namreč zahaja ogromno ljudi, ne le iz bližnje okolice, ampak tudi naših poslovnih partnerjev iz tujine. Družba Vital z blagovno znamko restavracije Pan tako postaja vse bolj prepoznavna v regiji. Danes, ko storitve predstavljajo že pomemben del celotnih prihodkov Talu-ma, so tudi strateške smernice v skupini usmerjene v trženje teh storitev na zunanjih trgih. Zato je zelo pomembno, kako se vsaka izmed družb v skupini pozicionira in znajde s svojimi storitvami na trgu. Družba Vital in restavracija Pan sta to v preteklosti odlično izpeljali, dosegata zavidljive rezultate, zato tudi odločitev o prenovi ni bila težka. Seveda pa pričakujemo, da se bo sedanja široka paleta storitev te družbe še nadgradila. To je tudi cilj družbe v prihodnje.« SiM Vrvico v znak uradnega odprtja prenovljene restavracije Pan so prerezali: direktor Taluma Marko Drobnič, bivši direktor Vitala Mirko Veselič in sedanji direktor Vlado Pignar. temu dodal: „No, super, po več letih imamo končno potrjen načrt, s katerim se bo lahko zdaj legaliziralo tudi veliko črnih gradenj. Predvidena je tudi športno-rekrea-tivna cona, povečana so tudi stavbna območja, kolikor se je pač dalo. Zdaj pa se bodo lahko spet sprejemale pobude za nov OPN." Pričakovana prijava (tudi PKP) zaradi oskrbe na domu ... Potem je župan povedal, da bo občina morala razpisati koncesijo za storitev oskrbe na domu: „Kot veste, smo lani to storitev pogodbeno prenesli na zasebnico, pred tem pa jo je opravljal ptujski CSD. Razlog za to so bile previsoke cene CSD. Vendar smo bili prijavljeni na socialno inšpekcijo, ker nismo podelili koncesije. Jaz osebno pa sem bil prijavljen še na protikorupcijsko komisijo (PKP), češ da sem s tem pač nekomu pridobil oz. omogočil protipravni zaslužek. Zasebnica je seveda dobila prepoved opravljanja pomoči na domu v naši občini. Zato je treba zadevo speljati v skladu z zakonodajo, kar pomeni, da moramo sprejeti dva sklepa glede načina opravljanja te službe pri nas in glede objave koncesijskega akta." Posebne razprave okoli tega vprašanja niti ni bilo slišati; svetnika Stanislava Ciglarja je le zanimalo, ali je dobro in stalna praksa, da se koncesija podeljuje za deset let, na kar je župan povedal, da ja, saj se s tem načeloma znižajo tudi cene, Jurij Valenko pa je vprašal, ali je koncesijski akt pripravljen tako, da se bodo lahko nanj prijavili tudi manjši zasebniki, ne le velike institucije. Janžekovič mu je potrdil, da bo to možno, da pa je akt vsebinsko pripravil Inštitut za lokalno samoupravo na osnovi veljavne zakonodaje. Svetniški zbor je nato soglasno potrdil oba akta. Na dornavskih pokopališčih ni vseeno, čigav občan si Še največ besed pa je bilo na zadnji seji posvečenih vprašanju višine grobnine. Občina Dornava je namreč ena tistih redkejših, ki je zaračunavala dve ceni za najem grobov na obeh domačih pokopališčih v Dornavi in na Polenšaku; ena cena (nižja) je veljala za Dornavčane oz. za tiste, ki imajo v Dornavi prijavljeno stalno bivališče, druga cena, nekoliko višja, pa za občane drugih občin. „Očitno pa je bila takšna delitev cen za druge občane zelo moteča. Zato predlagam, da višino grobnine izenačimo za vse, vendar s tem, da bomo našim občanom priznali subvencijo v višini 10 evrov (kar bi konkretno pomenilo, da Dornavčani plačujejo 36 evrov grobnine, vsi ostali pa 48 evrov z DDV, op. a.)." Prvi se je oglasil Jože Mun-da: Ja, samo cene na položnicah pa bodo spet različne. Za naše bo grobnina cenejša ... Ali morda vseeno še obstaja kakšna druga možnost? Sicer razumem in nisem proti predstavljeni možnosti, ampak vseeno. Na terenu bo isto, ljudje bodo spet prizadeti." Šuen je pritaknil, da se mu grobnina nasploh zdi previsoka in kaj ljudje sploh imajo oz. dobijo za ta denar, Valen-ko pa je konkretno pokazal, od kod prihaja nezadovoljstvo: „Problem je v Hlapon-cih, kjer del ljudi spada pod našo župnijo, čeprav niso v naši občini. Tam je res dosti vroče krvi okoli tega in zdaj spet ostaja višja cena za njih. Janžekovič je odgovarjal vsem: „Žal, druge možnosti, razen te subvencije za naše občane, ne vidim. Sem pa takoj za to, da skrb za pokopališča in pokopališko dejavnost prepustimo koncesionarju, kar bi pravzaprav že morali narediti. Bi bil vesel, če bi me kdo hotel prijaviti še za to ... Potem pa naj koncesio-nar določa ceno, ki bo za vse enaka. In ne bo več takšnih vprašanj, kdo in koliko dobi. Če pa ljudi že zanima, kaj plačujejo: vodo na pokopališču, odvoz smeti, elektriko, košnjo in drugo vzdrževanje pokopališča itd. Pri tem pa tega denarja tako ali tako zmanjka, ker so stroški večji od zbranih grobnin, zato dodajamo še iz proračuna." Zanimivo vprašanje pa je izstrelila svetnica Janžekovi-čeva: „Mene pa zanima glede pogodb za najem grobov. Ljudje se namreč pogovarjajo in sprašujejo, ali je res, da na teh pogodbah ni bil TRR naše občine, ampak naj bi šla vsa njihova plačila na TRR občine Slovenska Bistrica?" Županu je tokrat ušel smeh: „V bistvu, ja. Gre namreč za to, da občina nima svojega TRR, ampak vsa nakazila tečejo preko Uprave za javna plačila (UJP), ki pa ima res sedež v Slovenski Bistrici. Še dobro, da še to ni v Ljubljani ... " Sicer tudi plačila vseh ostalih občin tečejo preko UJP v Slovenski Bistrici. Debato okoli neenakih grobnin je nato Janžekovič končal z besedami: „Glejte, kakor želite. Tega predloga o subvencionirani ceni za naše občane ni treba sprejeti. Ampak potem gremo v postopek izbire koncesionarja, in ko bo izbran, ne želim niti slišati nobenega jamranja okoli njegove cene! In tudi ne razumem, zakaj je taka vroča kri samo v Hlaponcih, ne pa, recimo, v Pacinju, Podvin-cih, kjer so občani na istem?! Tako ali tako pa so Hlaponci imeli možnost izbire, v kateri občini bodo, ne? ... " Glasovanje je pokazalo, da je sedem svetnikov potrdilo predlog o subvencionirani ceni grobni-ne, dva pa sta bila proti. Revizija zaradi izbranega izvajalca del V zaključnem delu seje kaj posebno pomembnega ni bilo slišati. Svetniki so na hitro potrdili še program športa za letos, ki so mu namenili 12.000 evrov, Janžekovič pa jih je seznanil z dejstvom, da na razpisu Južna meja letos niso uspeli, ker imajo preveč dobro demografsko sliko: „No, potem pa že imam rajši občane, pa četudi zaradi tega pademo na kakšnem razpisu. Ti dve cesti bomo pa financirali preko kakšnega drugega razpisa, saj še bodo." Zapletlo pa se je tudi pri izbiri izvajalca del za gradnjo nove dvorane: „Na naš razpis se je prijavilo devet ponudnikov, po kriteriju najugodnejšega pa smo izbrali podjetje Marko Mark s partnerjema Nival Invest in Tipo investicijske gradnje, d. o. o. Na takšno izbiro se je pritožil eden od ostalih ponudnikov in zahteval revizijo, ki je zdaj v teku. Upam, da bo končana v mesecu dni, najkasneje v dveh mesecih. Po eni strani je kar prav, da se izvede še ena revizija, čeprav smo sami pri izbiri izvajalca imeli podporo številnih strokovnjakov, da ne bi naredili kaj narobe, saj se bodo tako lahko uničili vsi morebitni dvomi, da kaj ni bilo v redu. Res pa je, da bo treba pač zdaj počakati." SiM Foto: SM 8 Štajerski Od tod in tam petek • 24. maja 2013 Ptuj • 29. praznik vrtca Prireditev, ki ji ni para V 11 enotah in 59 oddelkih Vrtca Ptuj obiskuje tega 1040 otrok, za katere skrbi 250 zaposlenih. Vsi ti so se v petek veselili na 29. prazniku Vrtca, ki je še enkrat postregel s čudovito in nepozabno prireditvijo, v kateri so bili seveda glavne zvezde malčki. Kot vsako leto je bil tudi tokratni 29. praznik Vrtca Ptuj pripravljen in izveden na visokem in zavidljivem nivoju. Dogodek, v katerega zaposleni v vrtcu vložijo več mesecev dela, je bil izpeljan odlično, med tujimi gosti je bilo slišati, da so si z njim močno razširili obzorja. Malčki so tokrat blesteli v igri, ki so jo poimenovali Slastni običaji v letnih časih. S to so v petek v dvorani v OŠ Ljudski vrt obeležili praznik Vrtca in 68 let delovanja le-tega. Idejo in scenarij za tokratno odrsko postavitev je prispevala Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, ki je projekt realizirala s pomočjo številnih zaposlenih, ki so izdelali kostume in scenografijo. Za zanimivo in zabavno koreografijo sta bili zadolženi Barbara Pralija in Darja Hanželič. Enote Trobentica, Zvonček in Deteljica so prikazale jesenska opravila, od trgatve do spravila pridelkov. V zimski čas so nas popeljali malčki iz enot Mačice in Marjetica, ki so pričarali božično-novoletni ter pustni čas in koline. Po pomladi je dišalo v enoti Spominčica, kjer so obirali če- Hj p jm ww9M£ fwWË 1 A WËmm Ravnateljica vrtca Ptuj Božena Bratuž šnje, in v Mačicah, kjer so prikazali, kako čebelice pridno nabirajo med in kakšen je čar velike noči. Poletna opravila so tokrat bila v domeni treh enot, opravljali pa so jih malčki iz Vijolice, Tulipana in Podleska ter Narcise. Pri njih je zadišala pečena koruza in slastni pikniki, namesto brnenja kosilnic pa so prikazali košnjo na roko. ž Prireditev si je ogledalo izjemno veliko staršev, babic, dedkov, sestric, bratcev, zaposlenih v Vrtcu Ptuj in drugih gostov, ki so nadvse uživali v videnem. Ptujski župan Štefan Čelan je dejal, da je ponosen NLB Osebni kredit Dosegljivo je lahko v 1 uri Z NLB Osebnim kreditom. Denar vam je lahko na razpolago že v 1 uri, če s seboj prinesete ustrezno potrjeno dokumentacijo in zahtevane osebne dokumente ter ste kreditno sposobni.* Za več informacij vas vabimo v NLB Poslovalnice na Ptuju in v Ormožu. Lahko nas pokličete tudi na telefonsko številko 01 477 20 00 ali obiščete www.osebnikredit.si. nlbO Utrinek z letošnjega praznovanja Vrtca Ptuj na delo vrtca, zaželel pa si je, da bi ta s svojimi dejavnostmi mesto osrečeval še mnoga leta. Za odlično delo in impresivne številke pa se je zaposlenim v Vrtcu Ptuj zahvalil tudi Mirko Pečarič, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Zbrane pa je nagovorila tudi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, ki je dejala: „Že 29 let vam vsako leto predstavljamo najlepši del našega dela, to je to, kar se otroci naučijo, doživijo in sprejmejo vedenja, ki jih ponesejo v bližnja in daljna obdobja svojega življe- nja. V tem šolskem letu, ki se počasi izteka, smo vsi spoznavali delo in običaje ter iz njih ustvarjene tradicije, povezane z v tem okolju izoblikovanimi prehranskimi navadami, ki prepoznavno določajo posamezna opravila, čas in kraje. Vsaka enota je s svojim pod-projektom dopolnila izbrano osrednjo temo dela, ki smo jo naslovili Slastno po babičinih receptih. Nastalo je mnogo likovnih stvaritev, ki pričajo o dobrem in doživetem spoznavanju in učenju o našem bogatem ljudskem in umetnem izročilu. Z njim se že in verjamem, da se bomo lahko v pestri multikulturnosti Evrope in sveta ponašali s kot samo nam lastno tradicijo. Prav ta bo morda nekoč odločilno vplivala na prepoznavnost in identiteto nas, zato smo prepričani, da smo izoblikovali izjemno pomemben gradnik narodove pozitivne samopo-dobe." V ptujskem Vrtcu pa se brez dvoma ponašajo še z eno lastnostjo: da so sposobni z veliko dela, zagnanosti in truda vseh zaposlenih pripraviti prireditev, ki jo lahko opišemo le s superlativi, v kateri so tokrat blesteli prav vsi nastopajoči, v prvi vrsti seveda otroci. Dženana Kmetec Ormož • Predavanje v Mladinskem centru Ste v svojem življenju srečni? V Mladinskem centru Ormož so pripravili zanimivo predavanje z naslovom O sreči, psihologinje dr. Ane Arzenšek, predavateljice na Fakulteti za management, Univerze na Primorskem, ki se ukvarja tudi s psihološkim svetovanjem, v katerem spoznava, kaj pomeni odsotnost sreče pri posameznikih, parih, skupinah. www.osebnikredit.si 01 477 20 00 * Velja za kredite zavarovane pri zavarovalnici in kredite brez zavarovanja, če se v NLB Poslovalnici oglasite več kot 1 uro pred zaprtjem. Udeleženci so najprej spoznali dejavnike, ki so jih psihološke raziskave opredelile kot bistvene dejavnike sreče, v drugem delu pa tudi, kako lahko vsak pri sebi vzgoji srečo. Sreča ima veliko definicij, a je običajno nekaj veliko bolj preprostega, kot si večina ljudi pod njo predstavlja. Sreča je to, da čutim svoje življenje kot skupek pozitivnih dogodkov, ljudi, ki me obdajajo, zadovoljstvo s samo sabo, je povedala predavateljica. Sreča, ki nam jo danes želi podati prodajna industrija, je nedosegljiva ali pa je dosegljiva le mladim, lepim in bogatim ljudem. Na vprašanje, ali je sreča v malih rečeh, pa dr. Arzenško-va razmišlja, da nam kot družbi gre že tako dobro, da si pod srečo vedno pogosteje predstavljamo nekaj relativno velikega in težko dosegljivega ali pa sploh nedosegljivega. Pozabili smo namreč, da so nam stvari, ki nas osrečujejo, najpogosteje na dosegu roke. Opozorila je tudi, da ljudje vedno pogosteje svojo srečo pogojujemo. Tako razmišljamo: „Srečen bom, ko bom imel/doživel/dobil/postal ..." Pri tem pa pozabljamo na to, kar je sedaj. „Erich Fromm pravi, da smo dveh vrst ljudi, kar zadeva srečo. Eni čutijo zadovoljstvo ali srečo v tistem trenutku, ko nekaj dobijo, ker se s tem na nek način identificirajo. Na drugi strani pa so ljudje, ki so srečni, kadar nekaj so, ko berejo, premišljujejo, bogatijo svojo notranjost. Fromm je menil, da je ta druga pot do sreče trajnejša v primerjavi s prvo. Kajti vedno se zgodi, da ima sosed večji avto, modernejšo ograjo ali pa lepše vrtne palčke, kar hitro postane dejavnik naše nesreče. Nikoli ne moremo imeti vsega, še huje, na dolgi rok nas vsa ta kopica stvari, ki jih imamo, ne le da nas ne osrečuje, ampak nas celo onesrečuje," je povedala dr. Arzenškova. Na vprašanje, kako je s stere-otipom, da gresta sreča in bogastvo skupaj, pa pravi: „Psiholo-ške raziskave kažejo, da ni tako preprosto. Dobro premoženjsko stanje, ki pa ga ne bi opisali z bogastvom, se povezuje z nekaterimi pozitivnimi izidi v življenju, kot so večja dolgoživost, več živorojeni otrok, manj občutenja stresa, večje zadovoljstvo z življenjem. Ljudje, ki so zares bogati ali ki zelo veliko delajo, pa običajno ne znajo več uživati v tistih vsakodnevnih radostih, nimajo časa za to, se ne znajo sprostiti. V smislu emocionalnega blagostanja bogastvo ne prinaša prednosti. Seveda ne gre posploševati, da so vsi bogati ljudje nesrečni, je pa dejstvo, da bogastvo ni dejavnik sreče." Sreča je tako subjektivna kategorija, ki nas spremlja toliko, kolikor si zanjo prizadevamo, zanjo delamo. Glavna razlika med ljudmi, ki so srečni, in tistimi, ki niso, je, kaj so tisti, ki so srečni, pripravljeni za to, da so srečni, narediti. Čakanje na čudež po navadi ne pripelje do sreče, je zagotovila predavateljica. Pot k sreči gotovo vodi preko spoznavanja samega sebe. „Pot k sreči pa se lahko začne tudi s takšnimi predavanji, saj so se udeleženci s svojim prihodom na predavanje začeli o tej temi spraševati, brskati po sebi in razmišljati, ali lahko živijo bolj srečno življenje. Ti ljudje so se aktivirali in to pomeni, da so se pripravljeni do neke mere tudi spreminjati za bolj izpolnjeno življenje." Viki Ivanuša Foto. Viki Ivanuša Ana Arzenšek pravi, da je sreča subjektivna kategorija. Foto: CG petek • 24. maja 2013 Od tod in tam Štajerski 9 Svet je majhen Berlusconi Pred dvajsetimi leti se je svet znašel sredi velikih mednarodnih sprememb. Po padcu Berlinskega zidu in klinične smrti Sovjetske zveze je ostala samo še ena velesila (ZDA) in samo ena zmagovalna družbeno gospodarska filozofija (tržni kapitalizem). V tistem času so Evropske drža ve začutile večjo svobodo. Določena državna, zgodovinska vprašanja - med katera je spadala tudi naša Slovenija - so našla svoj zaključek. Brez padca komunističnih režimov in evropskih skupnosti številni narodi na Stari celini ne bi svobodno zadihali. Vendar je zamenjava celotne slike prinesla s seboj tudi globoko spremembo v nekaterih notranjepolitičnih razmerah. V času hladne vojne je Washington močno podpiral zahodu naklonjene stranke v Italiji, kjer je bila komunistična stranka zelo močna. Italija je neposredno mejila na železno zaveso in gostila največjo komunistično stranko izven Sovjetskega sistema. Omenjeno dejstvo jo je naredilo izredno pomembno v luči mednarodnih odnosov in stabilnosti bipolarne konfrontacije. Komunisti v Rimu niso smeli priti do zmage, sicer bi se porušil celoten severnoatlantski zavezniški sistem. V trenutku, ko zunanjega sovražnika ni bilo več, so naši sosedje delno izgubili svojo pomembnost v očeh ameriških prijateljev. Washington ni videl več razloga za globlje angažiranje in posreden nadzor v tujo politično sceno, v kateri so se začele sprožati globoke spremembe. Stare stranke so razpadale. Večinsko levičarsko usmerjena sodna veja oblasti je našla končno prosto pot za obračunavanje s predstavniki oblasti, ki so petdeset let držali vajeti usode celotne države in veselo »kasirali« neuradno financiranje strank. Tako kot so Združene države finančno podpirale prozahodne stranke v Rimu, je Sovjetska zveza financirala komunistično stranko, ampak politiki na levici so se znali pravočasno spremeniti v novo stranko, medtem ko so drugi le gledali razpad lastnih. Na začetku devetdesetih je bila bivša komunistična stranka oziroma njeni predstavniki, ki so se izoblikovali skoraj petdeset let, pripravljena zmagati na volitvah in prevzeti kontrolo nad državo. Center in desnica sta bila popolnoma razdeljena in uničena. En človek je preprečil, da bi se zgoraj opisan scenarij dejansko izšel: Silvio Berlusconi. Takratni lastnik največje zasebne televizijske korporacije v Italiji, predsednik podjetja z največjim številom zaposlenih v državi, človek, ki je uspel z lastno voljo, vizijo in podjetniško žilo v povezavi s predstavniki zmerne Socialistične stranke in Krščanske demokracije se je odločil, da bo poskusil usmeriti svojo celotno energijo v povezovanje razpadajoče desnice in se zoperstaviti zmagi levice, ki je bila v njegovih očeh nesposobna, komunistično in negospodarsko usmerjenja. Uspelo mu je. Večina Italijanov mu je dala podporo. Srednji in mali podjetniki, ki predstavljajo večino italijanskega BDP, so se združili in mu naklonili podporo, ki traja - dvajset let kasneje - še danes. Silvio Berlusconi je postal žrtev številnih sodnih procesov. Javni tožilci in tožilke so ga neštetokrat, v nasprotju s kakršno koli profesionalno etiko, javno napadali in prezirali, a niti enkrat jim ni uspelo bivšega medijskega mogotca in premiera dokončno obsoditi zaradi kršenja italijanskega kazenskega pravnega reda. Šele pred dnevi so končno v Milanu prebrali sodbo, ki naj bi Berlusconija priznala za krivega pri izkoriščanju mladoletnice. Za tiste, ki so skozi zadnja leta sledili dogajanju, ima celotna zgodba precejšen pridih operete. Vodja italijanske desnice še zdaleč ni svetnik. Še zdaleč ne verjamem, da bi lahko uresničil večji del svojih gospodarskih uspehov brez »dobrega« odnosa s politiko in zagotovo ima posebno zasebno življenje, ampak sedaj, ko mu je uspelo prvič po koncu hladne vojne v Italiji izoblikovati desno-levo vladno koalicijo in tako končati desetletja dolgo civilno (politično) vojno, se pripravlja ponovno na vzpon. O tem je težko dvomiti, ne glede na dejstvo, da se sedaj del parlamenta v Rimu sklicuje na zadnjo sodbo, da bi mu preprečili nadaljnje izvolitve ali celo odvzeli mandat v senatu. Berlusconi je zelo verjetno na varni strani v trenutku, ko skupaj vladajo bivši največji sovražniki. Nihče si ne upa napasti neposredno voditelja partnerske stranke. Vsi bi se ga radi znebili, a človek je pokazal, daje pred dvajsetimi leti imel prav in da je Italija potrebovala že v tistem času to, kar je dobila v zadnjih tednih: veliko sredinsko stranko. Včasih je bila to Krščanska demokracija, danes jo sestavljata Demokratska stranka in Narod svobode, sestavljena točno iz strani pribežnikovpred dvema desetletja razpadajoče Krščanske demokracije. Vse se spremeni za to, da se nič ne spremeni. Laris Gaiser Z leve: Aleš Šteger, Vinko Mandl in Jože Rozman Ptuj • Pesniki se vračajo v naše mesto Poletje v znamenju poezije in vina Mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina, ki se je na Ptuj pred štirimi leti preselil iz Medane, bo tudi letos ob koncu poletja v naše mesto pripeljal veliko pesnikov svetovnega kova, njihovim branjem pa bo družbo delala kakovostna žlahtna kapljica. Festival Dnevi poezije in vina, ki bo četrto leto zapored oživljal ulice starega mestnega jedra Ptuja, ponovno obljublja kopico zanimivih dogodkov. Te so organizatorji festivala Študentska založba predstavili minuli teden na tiskovni konferenci v Muzikafeju. Letošnji, že sedemnajsti Dnevi poezije in vina bodo na Ptuju med 21. in 24. avgustom, kar za konec poletja napoveduje pestro dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. K nam prihaja več kot dvajset pesnikov z vsega sveta, ki se bodo ljubiteljem poezije predstavili na velikih večernih branjih na Vrazovem trgu, na zasebnih branjih v skritih, a očarljivih kotičkih mesta, ki bodo letos še številčnejša, ter na ladjici na reki Dravi, kar je popolna novost, s katero bodo poskušali branju poezije pridati dodatno čarobnost. Kot je dejal programski vodja Študentske založbe Aleš Šteger, bodo s festivalom poskušali obuditi spečo princesko, Ptuj, ki ga Šteger vidi kot mesto neizpolnjenih potencialov. Omenjeni dogodek je tako eden izmed tistih, katerih namen je revitalizirati staro mestno jedro. Festival ima več vsebinskih fokusov, posebna pozornost pa bo tokrat namenjena Sreč-ku Kosovelu, enemu najvidnejših predstavnikov slovenske moderne, ob tej priložnosti pa bodo izšla tudi njegova zbrana dela. Častni gostje festivala bodo priznani kitajski pesnik Yang Lian, francoski pesnik Michel Deguy in slovenski pesnik Josip Osti, vsi gostujoči pesniki pa bodo ob tej priložnosti skupaj z organizatorji izdali dvojezične knjižice njihove poezije. Na etiketah bodo verzi Ob vrhunskih pisateljih pa ostaja pomembna točka festivala vino. Ob številnih degustacijah, ki bodo vinolju-be popeljale v čarobni svet, organizatorji skupaj s Ptujsko kletjo pripravljajo za sam konec dogajanja festival rizlingov Ptujske kleti. Kot je na tiskovni konferenci poudaril vinski publicist Jože Rozman, bo letos na vinskem programu festivala še večji poudarek kot prejšnja leta. Gostovalo bo namreč še več vinarjev iz Podravja, gostujoči vinarji iz Primorske, degustatorjem pa bodo na voljo tudi nekatera vina iz tujine. Ta bodo postrežena na vinskem oltarju - posebni instalaciji, ki jo je ustvarila oblikovalka Stanka Vauda Benčevič. Po besedah Vinka Mandla, direktorja Ptujske kleti, bodo tudi to leto organizatorji skupaj povezali dve umetnosti: kreiranje vin in poezije. „Naš primarni namen je generirati bivanje vinarske in kulturne stroke," je pojasnil Mandl, ki je prepričan, da ravno festivali, kot so Dnevi poezije in vina, lahko Ptuj popeljejo na zemljevid svetovnih mest, ki se jih splača obiskati. Tako Šteger kot Mandl sta namreč prepričana, da naše mesto lahko največ gostov privabi z raznimi kultur-no-umetniškimi dogodki. Tako pesniki kot vinarji pa bodo glas o našem mestu v svet ponesli še z eno gesto, na etiketah novih polnitev sovinjona bodo namreč namesto receptov verzi gostujočih pesnikov. Koncerti, poezija za otroke Vinarski trg kot vsa druga prizorišča bodo privabljala tako tujce kot domačine. Za vsakogar se bo našlo nekaj, tudi za najmlajše, ki zmeraj pokažejo velik interes in z veseljem prisluhnejo otroški poeziji in pravljicam, pri čemer organizatorji sodelujejo s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, namesto vina pa najmlajšim bralcem ponudijo sok. Letošnja novost festivala so tudi tri Hude pokušnje, ki se kot uvod v osrednje avgustovsko dogajanje pletejo od februarja naprej, vsak mesec po ena in vsakič s povabljenim literatom ter vinarjem v medsebojnem druženju in pogovoru. Kot je pojasnil Jože Rozman, so te v Domu kulture v Muzikafe-ju že dodobra razvnele občinstvo, izvedli pa jih bodo tudi prve tri dni Dnevov poezije in vina v prijetnih in intimnih ambientih, z bolj poudarjeno vlogo vinarja in poezijo za spremljavo ter dopolnitev. Pomembna nit festivala tudi to leto ostaja glasba, zvrstili se bodo koncerti glasbenih skupin Manouche, Vasko Atanaso-vski, Chris Eckman ter Katarina Juvančič in Dejan Lapanje z gostoma ... Izpeljani bodo tudi številni pogovori in okrogle mize, pravljični in filmski program za najmlajše, gledališke impro predstave, sejem poezije, dobrodelna dražba in še veliko zanimivosti. Vse to pa napoveduje pester in zabaven konec poletja. Dženana Kmetec Grabe • 3. Praznik hladetine in prezvuršta Tradicionalna binkoštna jed Občina Središče ob Dravi, Turistično društvo Središče ob Dravi, Združenje rejcev prašičev Ormož in Kmetijska svetovalna služba Slovenije so organizirali 3. Praznik hladetine in prezvuršta, ki je povezan z binkoštno nedeljo, na katero so po stari tradiciji v teh krajih jedli te jedi. kapljico, ki se ji je bilo težko upreti. Ob odprtju razstave so zapeli Pevci ljudskih pesmi KD Obrež, razstavo pa je odprl župan Jurij Borko, ki je pohvalil požrtvovalnost vseh, ki so pripravili razstavo. Viki Ivanuša V Vaškem domu na Grabah so tako na binkoštno nedeljo zjutraj svečano odprli razstavo hladetine in prezvuršta kot v Središču ob Dravi in na Kogu imenujejo žolco in tlačenko. V Obrežu žolco imenujejo tudi žuletina ali migetina, na Hrvaškem pa želadja. Po Sloveniji so žolco pripravljali zlasti ob pustu in veliki noči, gospodinje v Središču ob Dravi in okolici pa so jo kuhale z drugimi lokalnimi specialitetami tudi ob binkoštnih praznikih, ob božiču, pa tudi ob večjih kmečkih praznikih in opravilih, kot je bila žetev. Tokrat so bile te lokalne dobrote, ki so jih pripravile okoliške gospodinje in nekatere kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo mesa, še posebej atraktivno pripravljene in okrašene, da so vzbujale tek obiskovalcem, ki so poleg pokušine lahko kakšen izdelek kupili tudi za domov. Na stojnicah ob vaškem domu so namreč okoliške kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo mesa kot dopolnilno dejavnostjo, pripravile bogato ponudbo najrazličnejših izdelkov. Na svojo stojnico je vabila tudi tretja Kogovska vinska kraljica Špela Borko, ki je ponujala rujno Gospodinje so za razstavo pripravile najrazličnejše tlačenke in žolce, ki so bile privlačne na pogled in okusne za pod zob. 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 24. maja 2013 Ptuj • Črni križ pri Hrastovcu Zgodba v neponovljivem ambientu V sklopu dogodkov, s katerimi bodo obogatili praznovanje 120-letnice obstoja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, se v začetku junija na turnirskem prostoru ptujskega gradu obeta zgodovinski gledališki spektakel Črni križ pri Hrastovcu. Ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki so jih zabeležili v tem delu Slovenije, bo tokrat predstavljena v produkciji Kulturnega društva Grajena, v režiji Tatjane Vaupotič Žemljic, in bo eden osrednjih in najpomembnejših dogodkov, s katerimi bo ptujsko-ormoški muzej proslavil izjemno visok jubilej, 120-letnico delovanja. Črni križ pri Hrastovcu je tragedija v petih dejanjih, s katero se je grajensko kulturno društvo izjemno uspešno predstavilo že pred osmimi leti na gradu Vurberk, ko si je predstave ogledalo več kot 5000 gledalcev. Tokrat pa bo prizorišče še bolj spektakularno, predstava bo namreč uprizorjena na turnirskem prostoru ptujskega gradu, za katerega si številni akterji prizadevajo, da bi postal redni gostitelj gledaliških predstav. Kot je pojasnil Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, gre za izjemno zahteven in pomemben projekt, ki ima tudi zanj osebno velik pomen, saj ga je ta zgodba pritegnila že leta 1988, ko je bil zaposlen v Lenartu, kjer je Agatina nesrečna usoda še danes opevana. Nesrečna ljubezen med Ivanom Friderikom Herbersteinom in Agato, ki je bila obtožena čarovništva in detomora in zato obglavljena, je zgodba, ki za seboj pusti močan pečat. Po Arihovem mnenju so jo člani KD Grajena pripravili tako dobro, da gre za spektakel, ki mu pri nas še nismo bili priča. „Gre za zgodbo, ki je nepozabna in ki je še danes živa, ljudje jo poznajo, zato je prav, da jo postavimo na turnirski prostor," je med drugim dejal direktor ptujsko-ormoškega muzeja. 30 nastopajočih, ki bodo zgodbo odigrali pod taktirko režiserke Tatjane Vaupotič Zemljič, že nestrpno pričakuje premiero, ki bo 7. junija. Sledile bodo še ponovitve v spomladanskem delu, in sicer še 8., 9., 14., 16. in 17. junija ob 20.30, drugi sklop uprizoritev pa se obeta ob koncu poletja. Dramatizacijo zgodbe je že pred 60 leti pripravila Tanja Ješovnik, Vaupotič Zemljiče-va pa jo je priredila po svoje in pripravila številne zanimivosti, ki bodo predstavi dale poseben pečat. Med drugim bodo gledalci lahko uživali v petju slovenskih pesmi v izvedbi članov pevske skupine KD Grajena, v igri pa bodo prisotni tudi konji. Na turnirskem prostoru bo samo za to predstavo postavljen montažni oder, sedišč pa bo dovolj za 500 gledalcev. Gre za logistično velik zalogaj, zato so pri realizaciji projekta pomagali tudi v Mestnem gledališču Ptuj. Tokratni dogo- Prlekija • Specialna olimpijada v Ljutomeru Veliko zmagovalcev Stadion v športno-rekreacijskem centru in dvorana v športno-izobraževalnem centru v Ljutomeru sta bila prizorišče 20. regijskih iger Specialne olimpijade Slovenije, na katerih je nastopilo okoli 200 tekmovalcev številnih šol in zavodov iz Podravja in Pomurja. Športno-rekreativno prireditev, ki je namenjena osebam z motnjami v duševnem razvoju, je pripravila podružnična osnovna šola Cvetka Golarja Ljutomer. Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali - tek na 25 metrov: Barbara Teran (OŠ Minke Namestnik - Sonje Slovenska Bistrica), tek na 50 metrov: Stanko Rajh (VDC Polž - enota Lenart), Miran Bunc (ZUDV Dornava), Rene Kekec (OŠ Cvetka Golarja Ljutomer), Tatjana Ploj (VDC Polž - enota Lenart), Tadeja Zupanič (OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj), Tina Vo-čanec (OŠ Cvetka Golarja Ljutomer), tek na 100 metrov: Marko Bratušek (VDC Sožitje Ptuj), Peter Gril (VDC Polž - enota Slovenska Bistrica), Aleš Prijol (OŠ Cvetka Golarja Ljutomer), Jernej Kocbek (OŠ Gustava Šiliha Maribor), Timi Galunič (OŠ Gustava Šiliha Maribor), Branka Sok (Društvo Sožitje Ormož), Tamara Korotaj (OŠ Stanka Vraza Ormož), Manuela Tišler (OŠ Janka Šlebingerja Gornja Radgona), Laura Roškar (OŠ Stanka Vraza Ormož), tek na 200 metrov: Milan Fašing (VDC Sožitje Ptuj), Vanja Zele-nik (Društvo Sožitje Ormož), tek na 400 metrov: Uroš Pfajfer (OŠ Gustava Šiliha Maribor), Sergeja Ostrš (OŠ Gustava Šili-ha Maribor), štafeta 4 x 100 metrov: OŠ Gustava Šiliha Maribor in ZUDV Dornava (moški) ter OŠ Stanka Vraza Ormož (ženske), skok v daljavo z mesta: Ivan Rizinger (VDC Murska Sobota - enota Gornja Radgona), Darinka Furek (OŠ dr. Ljudevi- ta Pivka Ptuj), skok v daljavo z zaletom: Anton Kerman (VDC Murska Sobota - enota Ljutomer), Darko Cedula (VDC Murska Sobota - enota Ljutomer), Primož Antolič (ZUDV Dornava), Karmen Trstenjak (Društvo Sožitje Ormož), met žogice: Ivan Petko (VDC Polž - enota Lenart), Patrik Pančor (OŠ IV. Murska Sobota), Aleksander Brence (VDC Polž - enota Slovenska Bistrica), Marta Hergu-la (ZUDV Dornava), Romana Čuš (VDC Polž - enota Lenart), Gabrijela Skamljič (VDC Polž dek je Peter Srpčič, direktor ptujskega gledališča, ocenil kot izjemno delo, ki presega okvire navadnega ljubiteljskega gledališča. Po njegovem mnenju je grajenska dramska skupina že zdavnaj dokazala, da se lahko postavi ob bok profesionalnemu gledališču. Idejo, da sodelujejo, je zato sprejel z odprtimi rokami, ambicioznost skupine pa je ocenil kot občudovanja vredno. Tudi teme, ki se jih lotevajo, se mu zdijo zelo pomembne, saj po njegovem mnenju opisujejo pomembne zgodovinske dogodke na ljudem všečen način. O sami zgodbi Srpčič pravi, da je večplastna, v gledališkem listu primerja pomen in vlogo ženske v Agatinih časih in danes ter opisuje pomen cerkve za to. „Vloga ženske pa se ponovno vzpostavlja," je prepričan Srpčič, ki poudarja, da to dokazuje dejstvo, da so danes ženske lahko uspešne, medtem, ko so leta 1599 ženske z močno energijo, kot je bila Agata, končale na grmadi. Vstopnice za dogodek, katerega medijski sponzor je družba Radio-Tednik Ptuj, so na razpolago na 20 prodajnih mestih, med drugim v TIC, na ptujskem gradu, v Miheličevi galeriji ... Dženana Kmetec - enota Lenart), Mojca Bračič (VD Polž - enota Slovenska Bistrica), Martina Klemenčič (VDC Polž - enota Slovenska Bistrica), met vortexa: Karmen Meško (VDC Sožitje Ptuj), Denis Rajh (OŠ Stanka Vraza Ormož), David Halec (VDC Murska Sobota - enota Gornja Radgona), Zoran Vajndorfer (VDC Murska Sobota - enota Murska Sobota), Milan Kramar (VDC Murska Sobota - enota Gornja Radgona), namizni tenis: Boštjan Garmut (VDC Polž - enota Park mladih), Martin Plegl (VDC Polž - enota Park mladih), Monika Petelin (VDC Polž - enota Ruše), Suada Saiti (OŠ Gustava Šiliha Maribor), elementi nogometa: Marija Be-dek, Roman Krapec (VDC Murska Sobota - enota Murska Sobota), Danilo Gjorek (Društvo Sožitje Murska Sobota). NŠ Tednikova knjigarnica Ob 70-letnici Marka Kravosa Pesnik, prozaist, urednik, publicist, prevajalec Marko Kravos (16. maj, 1943, Montecalvo Irpino, Italija) je tisto slovensko pero, ki ga odlikujejo prvine, ki jih ni ravno v obilju med Slovenci. Marko Kra-vos je pesnik in pisatelj, ki so mu vedrina, smeh, humor, hehet, prijazen posmeh in ironija zelo blizu. Tržaški pesnik je v slovenski literarni prostor vnesel dobršno mero mediteranske sproščenosti, je brati v knjigi Sto slovenskih pesnikov (Franc Zadravec in Igor Grdina. Ljubljana. Prešernova družba, 2004). V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča je dvajset književnih naslovov z avtorjem Markom Kravosom, ki je med odraslim bralnim občinstvom najprej pesnik (Pesem, 1963, Trikotno jadro, 1972, Obute in bose, 1976, Paralele, 1977, Kras, 1979, Tretje oko, 1979, Napisi in nadpisi, 1984, V znamenju škržata, 1985, Ko so nageljni dišali, 1988, Morje, obzorje in sled, 1989, Sredi zemlje - Sredozemlje, 1993, Krompir na srcu, 1996, Potrkaj na žaro, 2001, Dva bregova, 2002, Ljubezenske, 2003). Prva knjiga Marka Kravosa za mlade bralce (več v Sedem pisav: opusi sedmih sodobnih mladinskih pisateljev. Dragica Haramija, 2009) je izšla leta 1991 z naslovom Tri pravljice: ena sladka, ena rahla, ena skoraj modra, nato pa še: Začarani grad, 1993, Male zgodbe iz velikega življenja Bineta Brrvinca, 1994, Ko je zemlja še rasla, 1996, Zlati rog, 2002, Škrat Škrip, Škrap nagaja rad, 2004, Podkovani zajec in modra oslica, 2005, Trst v žepu: pogled na zgodovino od popka dol, 2006 „.Avtor je prevajan v 19 jezikov, leta 1982 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2000 pa italijansko državno nagrado za poezijo. Marko Kravos je diplomiral iz slavistike in se posvetil založniški dejavnosti, bil je tudi docent na Univerzi v Trstu ter svobodni književnik in prevajalec iz italijanščine, hrvaščine, španščine in rezijanskega jezika. Pri založništvu Mladinska knjiga je v čast pesnikovi obletnici izšel v uredništvu Nele Malečkar in z ilustracijami Klavdija Palčiča avtorjev izbor pesmi za odrasle s spremnim esejem Petra Kolška. Jubilejna izdaja je naslovljena V kamen, v vodo in naj bo pesem Poljub povabilo k branju: Na eno stran neba bel prt, na drugo noč, nad svetom skrita moč belega in črnega boga. Sredi tega, sredi vsega, ves iz morja, ves iz ognja, prhko mlad, zlat pečat, star obred, sol na jed, meso in duh, vino in kruh. Mak na ustih, moj poljub. Liljana Klemenčič 50 Jet RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Foto: CG Foto: NS Oddaja o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri. Rokomet Neboleč poraz Ormožanov Stran 12 Rokomet Kadeti Ormoža tretji, mlajši dečki Drave četrti Stran 12 Nogomet Dobljani porazili Zavrčane Stran 13 Golf Letos na Ptuju le Pro Am turnir Stran 13 Karate Rok Žganjar nastopil na članskem EP Stran 14 Fan club Borussia Ptuj - slovenski Dortmund Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíúiiajt¿ fiai na íuáouniffi ífitiíu! RADIOPTUJ «fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, S5. krog Zapravljena še zadnja možnost Aluminij - Celje 1:3 (1:3) STRELCI: 0:1 Verbič (51.), 0:2 Tomažič-Šeruga (57.), 1:2 Kurež (73.), 1:3 Hodžur-da (93. - avtogol) ALUMINIJ: Lipovac, Hod-žurda, Bingo, Topolovec, A. Medved, Spahič, Bloudek, M. Rešek (od 68. Pečov-nik), Žagar-Knez (od 55. D. Rešek), Zajc, Kurež. Trener: Edin Osmanovič CELJE: Kotnik, Korošec, Žitko, Krajcer, Vidmajer, M. Zajc, Tomažič-Šeruga (od 70. K. Medved), Plesec, Sr-dic (od 61. Cebara), Verbič, Bajic (od 87. Žurej). Trener: Miloš Rus Z zmago proti Celju bi Kidri-čani še obdržali vsaj teoretične možnosti za obstanek, a so s porazom zapravili tudi te. To je bila šesta tekma s Celjani v tej sezoni, ki so slavili tretjo zmago, tri tekme so se končale z remijem (od tega dve pokalni). V Kidričevem je šlo za dvoboj dveh mladih ekip, domačini pa so bili zelo oslabljeni - manjkali so Murko, Drevenšek, Črnic (kartoni) in Jovanovič (poškodba). Pri gostih je trener Miloš Rus na klopi pustil ka-petana Sebastjana Gobca, nadomeščal ga je Marko Krajcer (nekdanji igralec Aluminija). Kidričani so pričeli z dvema klasičnima napadalcema, kar je nakazovalo veliko željo po zmagi. Po začetnem otipavanju je kakšnih 200 gledalcev videlo lahko maščevalo v 89. minuti, ko je D. Rešek lepo podal v sredino, Kurež je z glavo poskusil iz kakšnih sedmih metrov, a je njegov strel zletel naravnost v vratarja Kotnika. Tako ni prišlo do ponovitve scenarija s tekme proti Muri (2:2), za nameček pa je v zadnji minuti srečanja v kazenskem prostoru nespretno posredoval Hodrurda in poslal žogo preko svojega vratarja v lastno mrežo - 1:3 ... Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Robert Kurež (Aluminij) je dosegel svoj 13. zadetek v sezoni, a je zaradi utrujenosti zapravil še nekaj lepih priložnosti. prvi neposredni strel na gol v 13. minuti, za domačine je poskusil Gorazd Zajc. V naslednji minuti se je sicer zatresla mreža, a je bil Kurež v prepovedanem položaju. Obe ekipi sta naredili veliko napak pri podajah, veliko je bilo tudi prekrškov na sredini igrišča, zaradi česar ni bilo tekoče igre. Nekaj razburjenja so gledalci videli ob koncu polčasa: najprej se je Gorazd Zajc v 43. minuti znašel sam pred vratarjem Kotnikom, a ni uspel žoge poslati preko njega v gol. Na drugi strani so gostje zapretili v zadnji minuti prvega polčasa, Bajič pa je žogo iz strani poslal preko gola. Drugi polčas se je začel s poskusi domačih igralcev, da bi končno prevzeli pobudo, a so bili gostje konkretnejši. V 51. minuti so izkoristili napako v obrambni vrsti domačinov, Plesec je lepo podal do Verbiča (oba sta stara 19 let), ta pa je s strelom po tleh ukanil Lipovca - 0:1. Kot po pravilu zadnjih tekem so Kidričani šele po zaostanku postali nevarnejši, a so novi hladni tuš doživeli v PRVALiGA TelekomSIovenije 1. SLOVENSKA LIGA REZULTATI 35. KROGA: Aluminij - Celje 1:3 (0:0); strelci: Kurež 72.; Verbič 51., Tomažič Šeruga 57., Hodžurda 92./avtogol; Luka Koper - Olimpija 0:1 (0:1); strelec: Kapun 25.; Rudar - Maribor 3:1 (1:1); strelci: Kašnik 20., Firer 54., Eterovic 75.; Tavares 17.; Domžale - Gorica 3:0 (0:0); strelec: G. Vuk 47., 48., 58.; Triglav - Mura 05 0:2 (0:1); strelca: Maruško 38., Bohar 85. 1. MARIBOR S5 24 s B TS:SS TT 2. OLIMPIJA S5 2G T S B9:SS BT 3. DOMŽALE S5 iB 9 ig 4i:S4 57 4. KOPER S5 14 12 9 SG:4G 54 5. CELJE S5 12 12 ii ST:ST 4S 6. RUDAR VELENJE S5 ii T it 4G:SB 4G 7. TRIGLAV S5 9 ii iS SS:4B SS 8. GORICA S5 9 ii iS 42:SS SS 9. MURA 05 S5 9 B 2G 4S:BS SS 10. ALUMINIJ S5 T S 2G S4:BS 29 Najboljši strelci: 16 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 15 zadetkov: Nikola Nikezič (Olimpija), Dejan Žigon (Gorica); 14 zadetkov: Enis Burkovič (Triglav), Mate Eterovič (Rudar); 13 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij); 12 zadetkov: Robert Berič, Goran Cvijanovič (oba Maribor) ... Robert Kurež, Aluminij: »Fantje smo si zelo želeli zmage, saj smo vedeli, da lahko samo tako še upamo na dodatne kvalifikacije in obstanek. Morda smo prav v tej preveliki želji 'pregoreli'. Ob tem imamo številčno skromen igralski kader in zgoščen ritem tekem nas je popolnoma izmučil.« Miloš Rus, trener Celja: »Misli nam že kar nekaj časa uhajajo proti finalu Pokala Slovenije (Celje - Maribor, 29. 5., op. a.). Prvi polčas je bil z naše strani katastrofalen in ob polčasu nisem našel lepih besed za igro svojih igralcev. V drugem delu smo nato z nekoliko več zbranosti, kombinatorike in odločnosti prišli do zmage. Ta ritem srečanj je za igralce strahovito naporen, zato sem naredil nekaj rošad v ekipi.« 57. minuti: po podaji Bajiča je zadel Tomažič-Šeruga (v zimskem premoru je bil v Kidričevem na preizkušnji) - 0:2. Edin Osmanovič je poizkušal tok srečanja spremeniti z vstopom D. Reška in Pečovnika, kar mu je v določeni meri tudi uspelo. Priložnosti so v tem delu imeli D. Rešek, Kurež in Zajc, a do spremembe rezultata ni prišlo vse do 73. minute. Takrat je Bloudek izkoristil napako v obrambi Celja, podal je do Pečovnika, ta pa naprej do Ku-reža, ki je z odličnim strelom končal akcijo - 1:2. Celjani bi lahko zaradi odprte in napadalne igre domačinov dosegli tretji zadetek, a so bili v zaključkih premalo zbrani. To bi se jim Nogomet • 1. SNL Aluminij nazaj v 2. ligo Ugibanj in negotovosti ni več, Aluminij se znova seli v 2. ligo. To je postalo dokončno jasno po srečanjih predzadnjega kroga, ko Kidričani tudi v šestem poskusu niso uspeli ugnati Celjanov, muraši pa so istočasno slavili v Kranju. Z drugo zaporedno zmago so varovanci Anteja Šimundže pokazali določeno kakovost in s tem zasluženo osvojili 9. mesto. Na drugi strani so Kidričani v seriji ostajali brez tako želene zmage, s čimer se je osnovni cilj, obstanek v 1. ligi, vedno bolj oddaljeval. Čeprav se je še pred mesecem zdelo, da bo ob obubožani Muri ta cilj uresničljiv, pa je naporna serija tekem (vključno s pokalnim tekmovanjem) pri Aluminiju terjala svoj davek. Le ena spomladanska zmaga (Olimpija, 25. krog) je pač premalo za obstanek med elito ... »Največje presenečenje kroga« so z zmago v Kopru pripravili nogometaši Olimpije. Ta trditev sicer ni umestna zaradi uvrstitve na lestvici (drugi je premagal četrtega), ampak zaradi tradicije, dolge več kot 25 let! Toliko časa je namreč minilo od zadnje zmage »zmajčkov« na Bonifiki. Mini presenečenje se je zgodilo v Velenju, kjer so domačini ugnali državne prvake. A tekma ni odločala praktično o ničemer, zato je lažje razumeti manjšo angažiranost igralcev Maribora, ki jih v sredo čaka finalna tekma Pokala Slovenije s Celjani. Svojo bilanco golov je dodatno obogatil Marcos Tavares, s čimer se je le še utrdil na 1. mestu lestvice strelcev. Edina nerešena dilema v 1. SNL tako ostaja končno 3. mesto in igrane v evropskih tekmovanjih. Z zmago na svojem igrišču proti Gorici so velik korak k temu cilju naredili igralci Domžal, za katere je vse tri zadetke dosegel Goran Vuk. V zadnjem krogu jim za potrditev 3. mesta zadostuje že točka v dvoboju z Muro ... Kidričani »gostje« na proslavi V nedeljo bodo na sporedu tekme zadnjega kroga, v enem izmed njih pa se bosta v Ljudskem vrtu med seboj merila stari in novi državni prvak ter stari in novi drugoligaš. To bi bila najkrajša možna najava srečanja, v katerem bodo Mariborčani še enkrat proslavili osvojen naslov državnih prvakov (gledalce vabijo na stadion z znižano vstopnino). Za Aluminij bo nastop vse prej kot lahek, v vsakem primeru pa se velja za dostojno slovo maksimalno potruditi in čim dražje prodati svojo kožo. JM 1. SNL, 36. krog: Maribor - Aluminij, nedelja, 26. maja, ob 17.30 v Mariboru m Foto: Črtomir Goznik Navijači so v sredo lahko samo nemo spremljali poraz Aluminija. 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 24. maja 2013 Rokomet • 1. A SRL (m) - Liga za obstanek Neboleč poraz Jeruzalem - Izola IP 28:31 (12:15) JERUZALEM: Žuran (8 obramb), Belec (7 obramb); Mavric, Rajšp 2, Bogadi, Žmavc 3, Radujkovic 9, Čudič 2, Gregorc 2, Hebar 1, Kolmančič 1 (1), Levanič 3, Kirič, Kljajič, Mesaric 5, Hrupič. Trener: Saša Prapotnik IZOLA: Ti. Ponikvar (8 obramb), Kevič (7 obramb); Jurič 1, Jelov-čan, Božič 10 (1), Brečko 1, Mar-kovič 3, Redžič 4, Fidel 7, Smolnik 3, To. Ponikvar 2, Gomezelj. Trener: Borut Hren SEDEMMETROVKE. Jeruzalem 3/1; Izola 2/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem -.; Izola 4 minute. IGRALEC TEKME: Dušan Fidel (Izola IP). Rokometaši Jeruzalema so se želeli od sezone 2012/13 posloviti z zmago proti Izoli, saj bi jim ta zagotovila končno 9. mesto v državi. Žal se gostiteljem 1. A SRL, Liga za obstanek 10. KROG: Jeruzalem Ormož ■ Istrabenz plini Izola 29:32 1. RIBNICA RIKO HISE 31 2. ISTRABENZ IZOLA 32 3. SVIŠ 31 4. JERUZ. ORMOŽ 32 5. SEVNICA 31 6. KRŠKO 31 28 27 26 23 14 11 Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Za nami je zaradi finančne krize turbulentna sezona. Glede na to, koliko smo letos trenirali oz. 'netrenirali', smo z 10. mestom dosegli 'plafon'. Kot ena najmanjših rokometnih sredin v državi smo že deseto leto zapored obstali v elitni druščini, ob tem mlajše selekcije dosegajo izjemne rezultate, vse več je reprezentančnih kandidatov in na lastnem kadru bo treba v prihodnosti graditi ekipo. Ormož je lepa odskočna deska za mlade igralce in tako bo tudi v prihodnosti.« Borut Hren, trener Izola IP: »S sezono smo zadovoljni, saj smo osvojili mesto višje kot minulo sezono. V prihodnji sezoni želimo stopiti še korak višje. Danes smo zasluženo ugnali pomlajeni Ormož.« ni izšlo po željah in načrtih. So pa zato prepotrebno minuta-žo, ob poškodbah Davida Bo-gadija in Anžeta Kljajiča, dobili mlajši igralci. Davorin Levanič je na igrišču prebil 40, Miha Kolmančič in Denis Hrupič 20, Damir Mavrič 10 in Lino Kirič 5 minut, in to v obdobju, ko se je lomil rezultat. Jeruzalem je odlično pričel tekmo in v 7. minuti po že šesti obrambi Boštjana Belca povedel s 5:1. Klop Izole se je odzvala z minuto od- mora, ki je prekinila uspešen niz Ormožanov in v 18. minuti je bil po dveh zapravljenih se-demmetrovkah Bojana Čudiča ter Jana Gregorca izid prvič izenačen na 8:8. Ormožanom je uspelo izenačiti še na 10:10, ves preostali del tekme pa so imeli pod nadzorom Primorci. Do odmora so si ustvarili prednost treh točk, v 37. minuti pa prvič povedli za +5 (13:18). To je bila tudi najvišja prednost Izolčanov na srečanju, ki je začela kopneti v zadnjih desetih Rokomet • Mlajše kategorije Kadeti Jeruzalema bronasti Kadetska ekipa Jeruzalema Ormoža V Celju je 18. in 19. maja potekal zaključni turnir kadetov za DP. Na Final 4 so se uvrstili domačini Celjani, Cimos Koper, Trimo Trebnje in Jeruzalem Ormož. Celjani in Koprčani so pri letniku 1996 že stari znanci zaključnih turnirjev, nova kluba na zaključnem turnirju v tej generaciji pa sta bila Trimo in Jeruzalem, ki je v Zlatorogu imel tudi daleč najmlajšo ekipo (trije 1996 letniki, sedem 1997 letnikov in sedem 1998 letnikov). Pred sezono v taboru Ormožanov ni nihče pričakoval zaključnega turnirja, pričakovanja so segala po uvrstitvi od petega do osmega mesta. Vendar je ekipa iz meseca v mesec rasla, ob tem sta se po predtekmo-vanju ekipi pridružila Jure Kocbek in Blaž Kuzmič (oba iz Radgone), ki sta kakovosti ekipe dodala le še piko na i. Igralci Jeruzalema so v predtekmovanju osvojili prvo mesto, v polfinalni skupini B pa so zasedli drugo mesto. Na Final 4 so Ormožani zaigrali odlično in zasluženo osvojili bron v državi, državni prvaki so postali celjski rokometa-ši. Medalja v kadetski konkurenci že nekaj pomeni in dokazuje, da se za prihodnost ormoškega rokometa ni bati. Jeruzalem - Cimos 24:26 (13:15) Ormožani so bolje pričeli tekmo in mrežo Koprčanov zadeli skoraj v vsakem napadu. Žal pa obramba Ormožanov ni bila na želenem nivoju, ob tem sta vratarja T. Cvetko in Kuzmič tekmo končala pri 8 obrambah, kar pa je premalo na tako pomembnem srečanju. Rezultati: Celje PL - Trimo 29:14 (15:3), Jeruzalem - Cimos 24:26 (13:15), Trimo -Cimos 21:22 (10:13), Celje PL - Jeruzalem 26:26 (13:14), Jeruzalem - Trimo 22:15 (11:9), Celje PL - Cimos 23:18 (12:7). Končni vrstni red: 1. Celje PL 5, 2. Cimos Koper 4, 3. Jeruzalem Ormož 3, 4. Trimo Trebnje 0. Naj igralec: Gal Marguč (Celje PL). Naj strelec: Rok Cvetko (Jeruzalem Ormož; 22 zadetkov). Naj vratar: Tomaž Cvetko (Jeruzalem Ormož). Sedmerica turnirja: vratar: Tomaž Cvetko (Jeruzalem Ormož), levo krilo: Blaž Husar (Celje PL), desno krilo: Gal Marguč (Celje PL), levi zunanji: Jaka Malus (Celje PL), desni zunanji: Grega Krečič (Cimos Koper), srednji zunanji: Miha Kolmančič (Jeruzalem Ormož), krožni napadalec: Matic Štum-berger (Jeruzalem Ormož), najboljši obrambni igralec: Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož). Za kadete Jeruzalema so bron osvojili: Tomaž Cvetko, Blaž Kuzmič; Rok Cvetko 22 (3), Miha Kolmančič 18 (6), Jure Kocbek 13 (4), Matic Stumberger 7, Vid Lukman 5, Matic Topo-lovec 2, Nejc Sandor 2, Miha Kavčič 1, Dejan Kociper 1, Boštjan Žižek Cvetko 1, Rene Pla-vec, Dominik Ozmec, Tilen Kosi, Gašper Horvat, trenerja Uroš Krstič in Franc Sandor. Cimos je na koncu izkoristil vse napake tekmecev in se veselil pomembne zmage. Jeruzalem - Celje Pivovarna Laško 26:26 (14:13) Letos sta ekipi Celja in Jeruzalema odigrali že vrsto odličnih in napetih tekem. Tako je bilo tudi tokrat. Na koncu bi obe ekipi lahko zmagali tako, da je remi bil najpravičnejši. Ormožani so vodili s 25:24 in 26:25 ter imeli napad za 27:25. Pri izidu 26:26 so imeli igralci Jeruzalema za zadnji napad celo minuto, vendar so spet izgubili žogo in gostitelji so imeli celo priložnost za zmago, vendar je poskus Malusa iz dvanajstih metrov zaustavil Kuzmič. Remi proti Celjanom (državni prvaki pri MDB, MDA, SDB, SDA) je izjemen dosežek. Tako blizu, pa tako daleč od zmage so bili Or-možani ... Jeruzalem - Trimo 22:15 (11:9) Obramba Jeruzalema je bila iz tekme v tekmo čvrstejša. Prednost v 1. polčasu bi morala biti bistveno višja, saj so Ormožani zapravili tri protinapade in kar 9 strelov v napadu. Za razliko od preteklih tekem pa je v golu s 14 obrambami blestel Tomaž Cvetko, eno obrambo je dodal še Blaž Kuzmič. V napadu kljub tesnemu pokrivanju odličen Rok Cvetko, naveza Miha Kolmančič - Matic Stumberger je bila nezadržna. Zmaga nad Trimom je Jeruzalemu prinesla veselje ob osvojitvi bronaste kolajne v državi. ku minutah. Skopnela je na 27:29, ob tem so gostitelji imeli priložnost preko Nejca Žmavca (odhaja v Maribor) priti le na gol zaostanka, vendar je vratar Dragan Kevič z obrambo preprečil preobrat. Prvi strelec tekme, Peter Božič, je s svojim 10. zadetkom zapečatil usodo Jeruzalema na tej tekmi. V soboto, 1. junija, se bodo Ormožani od sezone poslovili s tenis piknikom. Nekateri fantje se bodo poslovili od ormoškega dresa, nekateri ostali v njem. V klubu pravijo, da bodo podobno kot ostali klubi v 1. SRL zmanjšali proračun, obenem pa sestavili konkurenčno ekipo za obstanek tudi prihodnje leto. Tako so jeruzalemčki (najbrž jih zadnjič tako poimenujemo) v jubilejni deseti zaporedni sezoni v elitni druščini osvojili 10. mesto, kar je najslabša uvrstitev v vseh teh letih, a še vedno uvrstitev, s katero so v malem mestu Ormož zadovoljni. UK Namizni tenis • Zagiping V zagrebškem vrvežu V soboto in nedeljo je v Zagrebu potekal jubilejni, 60. Zagiping - eden največjih turnirjev v tem delu Evrope za mlajše kategorije. Pisana mednarodna zasedba preko 850 igralcev iz 16 držav (prvič tudi iz Kitajske, Kanade in Švice) daje turnirju posebej pečat, mladi pa se lahko merijo z vrstniki iz praktično celotne Evrope in tudi širše. Najprej so na vrsti tekme po kvalifikacijskih skupinah, sledijo finalne skupine, na koncu pa še glavni turnir na izpadanje. Že dolga leta se tega festivala mladih igralcev in igralk udeležujejo mladi člani NTK Ptuj, zadnja leta pa tudi NTK Šternam-tik Cirkovce. Ptujčani so imeli na turnirju sedem svojih predstavnikov, najboljšo uvrstitev pa je v svoji kategoriji mlajših kadetinj dosegla Katja Krajnc, ki se je uvrstila med 16 najboljših. Stopničko nižje (med 32 najboljšimi) sta tekmovanje končala Anja Bezjak (mladinke) in Marsel Šegula (najmlajši kadeti). Preko kvalifikacij so se prebili tudi Eva Gojkovič, Sara Štumberger, Jernej Masten Toplak in Sašo Malovič, a so obstali na drugi stopnički. V ekipnem delu je Marsel igral skupaj z Rokom Trtnikom (Arrigoni), Anja z Isabelle Ba-rukčič (PPR), Katja pa z Nušo Daniela Tomanič Butkovska (Šternmatik Cirkovce) in Katja Krajnc (NTK Ptuj) Vogrinčič (Muta) - vsi so osvojili 2. mesto v svojih skupinah, napredovali pa so le zmagovalci. Še številčnejšo ekipo so imeli v zagrebškem Domu spor-tova Cirkovčani - nastopilo je kar devet njihovih članov. Najboljšo uvrstitev (med 16) je dosegla Daniela Tomanič But-kovska v kategoriji najmlajših kadetinj. Žan Napast in Darko Hergan sta bila med mladinci med 32, podobno tudi Ina Un-ger med mlajšimi kadetinjami. V skupinah so tekmovanje končali Iva Unger, Nika Belaj, Ema Šmigoc Jaša Lozinšek in Tomaž Strelec. V ekipnem delu sta moči združili Daniela Tomanič But-kovska in Ana Kovačec (Kema Puconci) in se prebili med najboljših 8. JM Rokomet • Mlajše kategorije Dravini mlajši dečki B četrti v državi Ekipa mlajših dečkov B ptujske Drave Foto: Tomaž Godicelj Da je letošnja sezona za roko-metaše Drave res kot iz sanj, so na najlepši možen način pokazali tudi mlajši dečki B, ki so kot svoji starejši mladinski kolegi prav tako nastopili na »final 4«, s to razliko, da so se varovanci Aleša Benči-ča merili za naslov najboljšega v državi. Fantje so na koncu, tudi zaradi »višje sile«, osvojili 4. mesto, kar pa je kljub vsemu izjemen uspeh. Po koncu tekem se v taboru modrih s tem nihče ni pretirano obremenjeval, kljub vsemu da je ostalo malo grenkega priokusa, saj zadnji rezultati kluba v vseh selekcijah dokazujejo, da je smer RK Drava prava. V Ivančni Gorici so se za naslov najboljšega v soboto, 18. 5., merile tri dolenjske ekipe in Ptujčani. Slavila je domača ekipa pred Ribnico, 3. je bila Krka in 4. RK Drava. Na prvem srečanju so domačini proti Ptujčanom povedli s 5:0, nakar so se gostje približali, toda vseeno je domačim uspelo visoko slaviti, tudi po zaslugi sodnikov. Proti Ribnici so Ptujčani vseskozi zaostajali, dvakrat celo za pet, toda pri izidu 15:14 so se vrnili v igro, do konca tekme pa so na žalost zadeli le še enkrat. Srečanje s Krko je bilo sila izenačeno, čeprav so modri v prvem polčasu povedli za dva gola, na koncu pa sta ekipi remizirali. Veliko navdušenje med mladimi roko-metaši pa je zavladalo ob koncu, saj je pokale in medalje med drugim podeljeval selektor slovenske rokometne reprezentance Boris Denič. Mladi varovanci Aleša Ben-čiča so tako vnovič dokazali, da se ne Ptuju dobro dela z mladimi rokometaši ter da letošnji uspehi niso naključni. tp Aleš Benčič, trener: »Ekipe so bile precej enakovredne, kar je vidno iz rezultatov. Le na prvi tekmi Sviš - Drava ni bilo tako, saj se je ekipa Drave nekoliko zmedla in padla pod vpliv celotnega dogajanja na igrišču in okoli njega. Vsaka od ekip bi lahko zasedla katerokoli mesto, a je naša ekipa RK Drava na žalost igralcev in trenerjev zasedla 4. mesto.« Rezultati Dravinih tekem »final foura« v Ivančni Gorici: RK Sviš Ivančna Gorica - RK Drava Ptuj 18:9 (10:4) RK Drava Ptuj - RD Ribnica RH 15:18 (8:11) MRK Krka - RK Drava Ptuj 12:12 (5:6) Drava, MDB: Lazic Luka, Nikl Miha, Mršek Matija, Stampar Staš Juliano, Silak Matej, Godicelj Žiga, Pšajd Jaka, Miklošič Jure, Pogelšek Tomaž, Peternik Timi, Planinc Luka, Ribič Rok, Lovren-čič Žan, Popošek Jaka. Trener: Aleš Benčič, pomočnik trenerja in predstavnik ekipe: Aleš Planinc. Foto: Host petek m 17. maja 2013 Šport Štajerski 13 Golf • Igrišče za golf Ptuj Letos le Pro Am turnir Na ptujskem igrišču za golf je bil v prejšnjih petih letih organiziran turnir serije Alps Tour, imenovan Slovenian golf open. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev so se organizatorji letos odločili, da tega največjega slovenskega turnirja ne izpeljejo. Kljub temu niso popolnoma opustili misli na turnirsko dogajanje in so pripravili t. i. Alps Tour Pro Am turnir. Na njega so povabili kar nekaj najboljših golfistov serije Alps Tour in nekatere bivše zmagovalce ptujskega turnirja, ki so prišli iz Velike Britanije, Irske, Španije in Nemčije. Ob teh vrhunskih mojstrih se je na domačem turnirju ponovno predstavil Matjaž Gojčič, ki je dejal: »Turnir je bil tokrat namenjen predvsem druženju amaterskih igralcev golfa s profesionalci. Žal organizatorjem letos ni uspelo pripraviti profesionalnega turnirja, tako da je bil tokratni Pro Am turnir namenjen bolj temu, da se ohrani tradicija organiziranja velikih golf turnirjev. Vsekakor menim, da v Sloveniji potrebujemo takšen turnir in upam, da ga bomo v prihodnosti lahko ponovno organizirali.« Gojčiču tokrat v precej vetrovnih razmerah na igrišču ni šlo najbolje: na 18 luknjah zelo dobro pripravljenega igrišča se je sicer pomerilo šestnajst četvork. Glede na razne faktorje so organizatorji preračunali vse udarce v rezultate in dobili naslednji vrstni red: zmagala je četverica Brendan McCarroll, Miran Babnik, Marko Štirn in Ivo Stomilovič, 2. mesto so osvojili Diego Suazo, Miha Majhenič, Darko Rebernik in Ivan Gajšek, tretjega pa Florian Fritsch, Sabina Markoli, Stanko Skok in Stanislav Petek. Kljub manjšemu tekmovalnemu naboju so se lahko slovenski igralci marsičesa naučili od profesionalcev, ki so v veliki večini prikazali odlične udarce, oziroma prave golf mojstrovine. Le upamo lahko, da bodo organizatorji v naslednjem letu zbrali dovolj sredstev in bo Ptuj ponovno gostil turnir serije Alps Tour. David Breznik Matjaž Gojčič deveti v Avstriji Prejšnji teden je bil v sklopu turnirjev serije Alps Tour 2013 Izveden Gosser Open. V Avstriji je prvič letos na profesionalnem turnirju nastopil tudi Matjaž Gojčič. Ptujčan je zaigral odlično, saj je v treh dnevih odigral 208 udarcev (68, 74, 66), kar je osem udarcev pod parom igrišča. S tem rezultatom je na koncu osvojil zelo dobro 9. mesto. Še s šestimi udarci manj je slavil Irec Brendan McCarroll. Športne novičke Tenis • 2. liga (m) Igralci TK Terme Ptuj so pretekli konec tedna začeli nastopati v letošnjem ligaškem tekmovanju. V enotni 2. ligi so bili v prvih dveh krogih neuspešni, saj so najprej prepričljivo izgubili (1:6) v Ljubljani pri ekipi TK Rival (na igrišču z umetno podlago), v drugem pa so v izenačenem obračunu na domačih igriščih klonili proti ekipi TK Konjice (3:4). Vrstni red po dveh krogih: Rival, Brezina 6, Konjice, Velenje, Krško, Benč sport 3, Rogatec, Terme Ptuj 0 točk. Dan slovenskega tenisa V Ljubljani je potekala tradicionalna prireditev Dan slovenskega tenisa, na kateri je v konkurenci od 8 do 11 let skupno nastopilo kar 300 otrok. Med njimi sta bili tudi predstavnici ptujskega kluba Nika Strašek in Nina Pliber-šek. Nina je bila v konkurenci U-10 prepričljivo najboljša, saj je v treh zaključnih dvobojih izgubila le eno igro. Nika je po porazu v 1. krogu glavnega turnirja nadaljevala nastope v tolažilnem delu žreba. JM Judo • Bistrica Open Judo klub Impol je v soboto izvedel turnir Bistrica Open 2013, ki ga je organizator z letošnjim letom poimenoval po njihovem olimpijcu Stanku Topolčniku. Na tatamiju so se borili mlajši dečki in deklice (U-12) ter starejšo dečki in deklice (U-14). Judo klub Drava Ptuj je na tekmovanje, ki je štelo za Slovenski pokal, poslal sedem svojih judoistov. Najuspešnejša je bila Samanta Kajnih, saj je z dvema zmagama pri mlajših deklicah slavila v kategoriji do 44 kg. Uspešno so se odrezali tudi mlajši fantje: v kategoriji nad 60 kg je Jure Vogrin osvojil bronasto medaljo, prav tako pa se je brona veselil tudi Mitja Vučina v kategoriji do 42 kg. Kljub dobrim borbam je bil Jaša Dajčman peti, nastopili so še Žan Letonja, Dominik Pongrac in Jure Mislovič. V Slovenski Bistrici je nastopil tudi član JK Gorišnica Filip Laura, ki si je v svoji kategoriji priboril 2. mesto. David Breznik Kegljanje Po drugem krogu borbenih iger je v vodstvu ekipa Dravca II., ki ima majhno prednost -17 kegljev - pred prvo ekipo Podlehnika, ta pa še manjšo pred prvo ekipo Dravce. Nasploh so ekipe letos zelo izenačene, kar obeta zanimivo nadaljevanje tekmovanja. REZULTATI 2. KROGA: Dravca II. - Talum II. 349:311, Optimisti Lovec - Elektro 316:289, Deta Center - DU Ptuj 247:336, Podlehnik I. - Podleh-nik II 336:287, Dravca I. - Invalidi 321:314, Kombajnisti - Talum I 300:282, Optimisti Vajda - Prijatelji 329:221. Vrstni red po 2. krogu: Dravca II. 707, 2. Podlehnik I. 690, 3. Dravca I. 678, 4. Optimisti Lovec 661, 5. DU Ptuj 660, 6. Optimisti Vajda 652 . . . 13. Deta center 547, 14. Prijatelji 463 podrtih kegljev. Danilo Klajnšek Nogomet • 2. slovenska liga Dobljani porazili Zavrč Roltek Dob -Zavrč 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Krcic (37.), 2:0 U. Klopčič (89.) ROLTEK DOB: Vezirovič, Mirtič, Kukavica, D. Meašno-vic, Krcic, Goropečnik, M. Klopčič (od 89. U. Klopčič), Lunder (od 85. Prašnikar), Češnjevar, Kunstelj, Simič (od 60 Račic). Trener: Damjan Romih ZAVRČ: Fink, Gabrovec, Sambolec, Roškar, Kokol, Letonja (od 55. Kelenc), Du-golin, Buzeti (od 55. A. Čeh), Golubar (od 70. Murat), Ma-tjašič, Benko. Trener: Viktor Trenevski V predzadnjem prvenstvenem krogu sta se v Dobu pomerili prvo- in drugouvrščena ekipa 2. lige, Zavrčani pa so vknjižili šele tretji poraz v tem letu in prvi po kar 23 krogih. Pred pričetkom srečanja so domači nogometaši gostom pripravili »šampionski špalir«, kar je bila lepa gesta, čeprav na igrišču nato do prvaka lige niso pokazali prevelikega spoštovanja in so ga z dvema zadetkoma zasluženo premagali. Viktor Trenevski v osrednji Sloveniji ni mogel računati na kaznovana Sandija Čeha in Denisa Kuserbanja, obenem pa je dodobra prevetril zasedbo. To se je v igri belih nedvomno poznalo, saj kljub nekaterim lepim priložnostim igra Zavr-ča ni bila taka kot na nekaterih prejšnjih preizkušnjah. V 7. minuti je poskusil Matjašič, a je njegov strel z roba kazenskega prostora zletel preko vrat. Na nasprotni strani je z enako mero vrnil Lunder in zgrešil. V 15. minuti je Matjašič zapravil še eno priložnost, potem ko se je znašel sam pred domačim čuvajem mreže, a si je dal predolg predložek. Sledile so minute domačinov: najprej je od daleč poskusil Goropeč-nik, nato pa so igralci Rolteka povedli. Po kotu je žoga v gostujočem kazenskem prostoru Foto: Črtomir Goznik Uroš Gabrovec (Zavrč, beli dres) preletela vse nogometaše, na drugi vratnici pa jo je iz bližine v prazno mrežo potisnil Krcic in postavil izid polčasa. V drugem delu so gostje zaigrali podjetneje tudi na račun menjav, vendar zadetka niso dosegli. V 62. minuti je Kelenc zapravil idealno priložnost, ko se je znašel sam pred Vezi-rovičem, vendar je bil ta uspešnejši. Kmalu zatem pa je bil z glavo neuspešen še Benko. Ko je v 72. minuti Kokol zadel še vratnico, je postalo jasno, da bodo Štajerci tokrat težko slavili. V sami končnici je lep zadetek dosegel U. Klopčič in s tem zadetkom postavil izid srečanja 2:0. V soboto bo veselo, prihajajo okrepitve iz Hrvaške Vse tekme 27. kroga bodo odigrane v soboto, 25. 5., in čeprav bodo nekatere še imele tekmovalni naboj, bo v ospredju prav gotovo tisto v Zavrču. Beli so že po tekmi z Garmi-nom Šenčurjem postali prvaki, toda v soboto znova obljubljajo zmago. S to bi se na najlepši možen način poslovili od svojih zvestih navijačev in jih povabili na tekme tudi v naslednji, prvoligaški sezoni. Kljub porazu proti Dobu je vzdušje v ekipi dobro, vsi že komaj čakajo sklepno dejanje sezone in nato kratek oddih. Zavrč se bo proti Novomeščanom predstavil brez kaznovanega Andreja Dugolina in že dalj časa poškodovanega Nina Kouterja. Poskrbljeno bo za lačne in žejne, vse skupaj pa bo v Zavrču zabavala vsem dobro znana godba Pepi krulet. V vsakem primeru se splača priti v završki Športni park, obeta se namreč dobra tekma, po njej pa veliko slavje prvakov 2. lige. Sicer pa v Zavrču ne želijo ničesar prepustiti naključju in že snujejo načrte za prihodnjo sezono. Kot je pred dnevi napovedal župan Miran Vuk, se bo Zavrč med drugim v prijateljskih obračunih pomeril s Crveno zvezdo in Partizanom, v načrtu pa so tudi nekatere druge atraktivne preizkušnje. Seveda je jasno tudi to, da smelih ciljev Zavrč ne bo zmogel doseči brez okrepitev. Glede na bližino Hrvaške se zdi rešitev kot na dlani, obenem pa se je treba zavedati, da bo naša južna soseda s 1. julijem Atletika • Atletski klub CP Ptuj Domjanova v Italiji pometla še z mednarodno konkurenco V italijanskem mestu Bressa-none, po nemško Brixia, so se minuli konec tedna zbrale reprezentance 15 ekip na tradicionalnem atletskem mitingu. Na mitingu nastopajo reprezentance mlajših mladincev, letos jih je nastopilo 15: Emilia Romagna, Furlanija Julijska Krajina, Lombardija, Lazio, Marche, Piemonte, Toscana, Trentino, Veneto, AltoAdige, Baden/Wurttemberg, Bavarska, avstrijska ekipa Oberoster-reich, švicarska ekipa Ticino in reprezentanca Slovenije. Nastopili so tudi nekateri posamezniki iz Vorarlberga in avstrijske atletske selekcije. Ekipe so se pomerile v 30 atletskih disciplinah, fantje v 16, dekleta pa v 14. V močni mednarodni konkurenci se je izkazala Veronika Domjan, najboljša mladinska atletinja iz Atletske- ga kluba Cestno podjetje Ptuj. Kilogramski disk je zalučala kar 47,50 metra in premagala vso konkurenco, kljub izre- ... r Foto: Črtomir Goznik Najboljša ptujska mladinska atletinja Veronika Domjan pospešeno stopnjuje formo pred velikimi mednarodnimi tekmovanji. vstopila v EU kot polnopravna članica, tako da njeni nogometaši ne bodo imeli več statusa tujcev. Predvsem zaradi tega so pred vrati prvaka 2. lige trije nogometaši iz Hrvaške, in sicer gre za Maria Brlečica, Josipa Fučeka (oba nazadnje Split) in Nevena Vukmana (nekdaj kapetan Varteksa, zdaj Kazah-stan). V igri za prestop je tudi vratar Dravinje Matej Radan, ostala imena pa so zaenkrat še zavita v tančico skrivnosti. tp 2. SNL REZULTATI 26. KROGA: Roltek Dob - Zavrč 2:0 (1:0), Krka - Dra-vinja Kostroj 1:0 (1:0), Garmin Šenčur - Bela krajina 3:4 (2:1), Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje 1:2 (0:0), Krško - Šampion Celje 3:1 (2:1) 1 ZAVRČ 26 19 4 3 68:25 61 2. ROLTEK DOB 26 17 3 6 57:27 54 3. KRKA 26 16 5 5 63:23 53 4. KRŠKO 26 9 7 10 37:41 34 5. K. RADOMLJE 26 9 6 11 38:42 33 6. ŠAMPION CELJE 26 10 2 14 32:47 32 7. GAR. ŠENČUR 26 8 7 11 37:46 31 8. ŠMARTNO 1928 26 8 3 15 28:51 27 9. BELA KRAJINA 26 7 4 15 24:50 25 10. DRAVINJA K. 26 4 5 17 32:64 17 dno neprijaznim vremenskim razmeram, kajti tekmovanje je kar osem ur potekalo v močnem dežju in vetru. »V Brixi smo imeli zelo slabo vreme in ta rezultat je res dober. Dan mi je bil namenjen in diski so kar leteli. Ker sem zmagala za skoraj 10 metrov pred naslednjo zasledovalko, in to v tujini, je občutek res dober,« je v svojem slogu, ki izžareva mladostniško energijo, povedala Domjanova, ki je za slovensko reprezentanco dosegla eno od šestih zmag. V nadaljevanju sezone, kjer jo čaka kopica mitingov in tekmovanj na najvišji mednarodni ravni, pa napoveduje še boljše rezultate. Konec tedna sledi mednarodni miting v Slovenski Bistrici, nato pa še najmočnejši slovenski miting v Velenju. Konec junija pa se začenja niz velikih tekmovanj za Domjanovo: najprej bo nastopila v članski državni reprezentanci v Litvi, nato pa v juliju še na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v ukrajinskem Donjecku in na olimpijskem festivalu evropske mladine v nizozemskem Utrechtu. Uroš Esih 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 24. maja 2013 Karate • Evropsko prvenstvo na Madžarskem Rok Zganjar nastopil na EP Med 9. in 12. majem je na Madžarskem potekalo letošnje člansko evropsko prvenstvo v karateju. Slovenska reprezentanca je na tem tekmovanju dosegla zgodovinski uspeh, saj je v ekipni konkurenci osvojila bronasto medaljo. To je prva tovrstna medalja za slovenski karate. Člani bronaste ekipe so bili Juš Markač, Matija Matijevič, Danijel Rihtarič, Sebastjan Budihna, Filip Španbauer, Rem Marič in Mladen Railič, naloge selektorja je opravljal Damir Vrbanič. Na EP je med posamezniki nastopil tudi član Karate do kluba Ptuj 20-letni Rok Žganjar -tekmoval je v kategoriji do 60 kg. Za mladega športnika je bilo to prvo veliko člansko tekmovanje, na katerem je nastopil. V 1. krogu se je pomeril z izkušenim borcem iz Belgije, Rapfaelom Pirasom, za katerega je bil to že 14. zaporedni nastop na velikih tekmovanjih. Belgijec je slavil in se uvrstil v naslednji krog. »To je bil moj prvi nastop za člansko reprezentanco, zato sem si zelo želel dobrega rezultata. Morda sem prav zaradi te (pre)velike želje izgubil uvodni dvoboj, čeprav je bil izjemno izkušeni Belgijec visoka ovira. Borba je bila sicer zame zelo težka, saj je tekmec visoko uvrščen na svetovnih karate lestvi- Rok Zganjar (Karate do klub Ptuj) je v dresu reprezentance nastopil na EP na Madžarskem. cah. Sicer je bilo vzdušje v ekipi na Madžarskem odlično, predvsem seveda zaradi zgodovinskega uspeha in osvojene medalje,« je o nastopu na EP povedal Rok, o svoji dosedanji poti pa je dodal: »Od leta 2000 do lanskega septembra je bil moj trener v ptujskem klubu Andrej Cafuta. Lani sem odšel na študij v Maribor, zato zaradi lažje logisti- ke treniram pri Karate klubu Radvanje. Tam je moj trener Damjan Horvatič, v klubu pa je še nekaj reprezentantov, zato so treningi zelo kakovostni.« V Budimpešti je v vlogi sodnika nastopil tudi Andrej Cafuta, ki je že izkušen mednarodni sodnik. To je potrdil tudi tokrat, saj je bil med tistimi, ki so sodili finalne borbe posame- znikov. »To je bilo zame posebno priznanje, saj sicer finalne borbe večinoma sodijo sodniki iz držav, v katerih ima karate daljšo tradicijo. Na tekmovanju je sicer sodilo več kot 100 sodnikov, v ožjem izboru za zaključne borbe pa nas je ostalo le kakšnih 25,« je po vrnitvi v Slovenijo povedal Andrej Cafuta. JM Radenci • 33. maraton treh src Kenijec in Romunka zmagovalca maratona Sončno sobotno jutro je v Radence znova privabilo številne ljubitelje atletike in rekreativnega teka, ki so se podali na tekmovanje v različnih disciplinah že 33. maratona treh src. Prijavljenih je bilo 5558 tekačev, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je uspešno premagal progo v dolžini 21 km. Po pričakovanju sta najvišji uvrstitvi pripadli kenijskima tekmovalcema - na 42 km (maraton) je zmagal Elisha Sawe Kiprotich (2:25:46), na 21 km (polmaraton) pa Jemutai Kiplimo (1:04:34). Zmagovalka pri tekačicah je bila Romunka Daniela Elena Cirlan (2:41:55). Slovenska prvaka v polmara-tonu sta postala Anton Kosmač (1:07:45) in Mateja Kosovelj (1:19:06). V maratonu sta najboljši domači uvrstitvi s četrtima mestoma dosegla Miran Dovnik (2:47:17) in Katja Kegl (3:29:55). Miran Dovnik (na posnetku) iz Slovenske Bistrice je maraton v Radencih tekel prvič in bil kot najhitrejši Slovenec v cilju zelo zadovoljen: »Veter je bil dokaj neugoden. Začel sem Maratona v Radencih se je skupno, v vseh kategorijah, udeležilo preko 5500 tekačev. nekoliko počasneje, nato iz kilometra v kilometer pospeševal ter lovil tekače pred seboj. Kenijci bodo na vrsto prišli drugo leto. Trasa mi je ugajala, zagotovo bi bilo v brezvetrju še bolje...« Med paraplegiki na 21 km je že peto leto zapovrstjo slavil Marko Sever (39:28), ki je predlani postavil tudi rekord proge - 37:13. Organizatorji so v Radencih pripravili še tradicionalen pohod po okoliških gričih, veveričkin in srčkov tek za najmlajše ter humanitarni tek, prireditev pa so končali v večernih urah s koncertom skupine Billy Dixieland Band in nastopom hrvaškega pevca Petra Graša. NŠ Nogomet • U-9 Kidričani drugi v Domžalah NK Domžale je bil organizator močnega in kakovostnega turnirja mladih nogometašev v konkurenci U-9, na katerem so nastopili tudi mladi nogometaši Aluminija iz Kidričevega (na fotografiji desno). Slednji so tekmovanje začeli v predtekmovalni skupini 1, kjer so osvojili prvo mesto. Najprej so igrali 1:1 s kranjskim Triglavom, nato pa premagali sovrstnike ljubljanske Olimpije 2:1, Vrhnike 2:0, Brinja 6:0 in Radomelj 2:1. V četr-tfinalu so se premagali Muro 05 iz Murske Sobote, v polfinalu pa še Rudar Trbovlje z 2:1. V finalu so morali priznati premoč kranjskemu Triglavu, saj so izgubili 0:3. V močni in kakovostni konkurenci je to veliki uspeh mladih nogometašev Aluminija, ki jih je uspešno vodil trener Sašo Gajser. Za Aluminij so igrali: Tilen Ahec, Domen Zajšek, Tai Kmetec, Žan Jevšenak, Alen Ostroško, Tibor Knaus, Miha Galun, Domen Škri-njar, Nejc Medved, Vid Koderman. Danilo Klajnšek Ekipa Aluminija U-9 Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 36. KROGA - NEDELJA ob 17.30: Maribor - Aluminij, Celje -Luka Koper, Mura05 - Domžale, Olimpija - Triglav, Gorica - Rudar Velenje 2. SNL PARI 27. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zavrč - Krka, Dravinja Ko-stroj - Krško, Šampion - Šmartno 1928, Kalcer Radomlje - Garmin Šenčur, Bela krajina - Roltek Dob 3. SNL - VZHOD PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Koroška Dravograd - Šmarje pri Jelšah, Zreče - Odranci, Avto Rajh Ljutomer - Rakičan, Čada - Malečnik; NEDELJA ob 17.30: Agroservis Beltinci - Kovinar Štore, Grad - Tromejnik G Sukič 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 27. KROG: Aluminij - Celje (v petek ob 17.00) I. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 27. KROG: Aluminij - Celje (v petek ob 15.00) LIGA U-14 27. KROG: NŠ Poli Drava - NŠ R. Koren Dravograd (v soboto ob II.00), Rudar Velenje - Aluminij (v nedeljo ob 11.00) MNZ PTUJ - SUPER LIGA PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: 1A Avto Gerečja vas - Stojn-ci, Središče - NŠ Drava Ptuj, Hajdina - Carrera Optyl Ormož; NEDELJA ob 14.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Boč Poljčane 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rogoznica - Majšperk, Dornava - Skorba; NEDELJA ob 10.30: Videm - Markovci, Lovrenc - Tr-žec; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Podvinci DS Galun 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 16. KOGA: Cirkulane - Leskovec, Pragersko - Makole, Slovenja vas - Hajdoše, Podlehnik - Pragersko; NEDELJA ob 17.00: Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik - Grajena VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 19. KROGA - PETEK ob 18.00: Grajena - Videm, Cirkulane -Polskava, Pohorje Oplotnica - Hajdina, Apače - Skorba VETERANI 40 PARI 16. KROGA - PETEK ob 18.00: Lovrenc - Ormož, Pragersko - Podvinci, Leskovec - Gorišnica, Tržec - Podlehnik, Zgornja Polskava - Markovci Kikboks • Na Ptuju finale DP V nedeljo, 26. maja, bo na Ptuju v organizaciji KBV Ptuj potekal finale državnega prvenstva v kikboksu v disciplinah semi kontakt, glasbene forme in low kick. Finalne borbe bodo v dvorani Center na sporedu ob 17.00, predtekmovanja bodo potekala od 11. do 17. ure. Judo • Državno prvenstvo na Ptuju Judo klub Drava Ptuj v sodelovanju z Judo zvezo Slovenije organizira državno prvenstvo za mlajše člane in članice (U-23). Tekmovanje bo v soboto od 10. ure naprej potekalo v dvorani Center na Ptuj. Od 14. ure naprej bo na sporedu še državno pasovno prvenstvo za leto 2013. DK, JM, DB Nogomet • Mlajše selekcije Mlajše deklice U-12 V Mariboru je potekal sedmi krog tekmovanja deklic v konkurenci U-12. Dekleta MSM Ptuja, ki se borijo za drugo mesto, so v prvem srečanju premagale vodeči Teleing Pomurje. Da so ostala na 3. mestu, je kriv »samo« remi proti Fužinarju. Dekleta iz Dornave so dosegla dva remija. REZULTATI 7. KROGA - MARIBOR: MSM Ptuj - Teleing Pomurje 1:0 (0:0), Dornava - Fužinar 1:1 (0:1), Maribor - Teleing Pomurje 0:1 (0:1), Fužinar - MSM Ptuj 0:0, Maribor - Dornava 0:0 1. TEL. POMURJE 14 8 3 3 36:9 27 2. MARIBOR 14 6 7 1 12:5 25 3. MSM PTUJ 14 6 6 2 14:6 24 4. DORNAVA 14 2 3 9 8:25 9 5. FUŽINAR 14 1 5 8 4:29 8 MSM PTUJ: Maša Šibila, Viktorija Vidovič, Lara Kozoderc, Tina Hvalec, Eva Vidovič, Vita Žolek, Ana Majerič, Saša Mlakar, Špela Pernek, Nika Fijan,Taja Lončarič. DORNAVA: Neli Hofman, Nika Čuček, Aneja Lorbek, Mišel Cizerl, Ines Sok, Maša Zemljič, Karmen Kostanjevec. Liga U-14 REZULTATI 26. KROGA: Aluminij - Celje 3:1, Železničar - NŠ Poli Drava 0:3, Farmtech Veržej - Žalec 2:0, Kovinar Tezno - Rudar Velenje 2:4, NŠ r. Koren Dravograd - Krško 0:2, Mura 05 - Ljutomer 2:0, Šam-pion Celje - Nissan Ferk Jarenina 2:2, Pobrežje - Maribor 0:7 1. MARIBOR 2. ALUMINIJ 3. MURA 05 4. KRŠKO 5. CELJE 26 23 2 25 21 4 26 18 2 25 17 4 26 17 3 6. RUDAR VELENJE 26 16 2 7. NŠ POLI DRAVA 26 13 3 10 8. ŠAMPION CELJE 26 12 4 10 9. FARM. VERŽEJ 25 113 11 10. POBREŽJE 26 11. DRAVOGRAD 26 12. FERK JARENINA 26 13. ŽALEC 26 14. KOVINAR TEZNO 26 15. LJUTOMER 26 16. ŽELEZNIČAR 25 1 174:10 0 117:19 6 80:17 4 79:30 6 111:35 8 95:28 49:46 73:53 33:46 39:49 42:54 29:45 30:93 3 4 19 19:120 3 2 21 24:183 0 2 23 9:177 9 4 13 9 2 15 5 6 15 5 1 20 DK Foto: NS petek • 24. maja 2Q13 Šport, zanimivosti Štajerski 15 Fan club Borussia Dortmund Ptuj - slovenski Dortmund Ustanovni člani Kluba navijačev Borussie Dortmund, ki so se v soboto zbrali na Hajdini. Trening kamp Rogla Priprave reprezentance V soboto, 18. maja, je v baru Kavalo v Športnem parku na Spodnji Hajdini zaživel slovenski Klub navijačev Borussie Dortmund. Glavni organizacijski sili pri tej ustanovitvi sta bila Matija Brodnjak in Niko Robinščak ki rumeno-črno barvno kombinacijo že dalj časa nosita na sebi in v srcu. »Pred petimi leti sva se z Nikom povsem po naključju pogovarjala o nogometu in oba presenečena ugotovila, da navijava za isti klub - Bo-russio Dortmund. S časom sva predvsem s pomočjo spleta in facebooka ugotovila, da nas je v Sloveniji še več, največ prav na Štajerskem. Plod vsega tega je bilo lansko srečanje v Drbe-tincih pri Marti in Albinu Dru-zoviču na njihovem Športnem parku, kjer smo se navijači Borussie v nogometni tekmi pomerili z navijači Bayerna, kasneje pa uživali v kulinaričnih dobrotah. Pri tem nam je veliko pomagal tudi Marko Bezjak - naš rokometni reprezentant iz Ormoža,« je povedal Matija, ki je bil v preteklih letih največkrat glavni pobudnik potovanj na tekme rumeno-črnih: »Posebej moram izpostaviti udeležbo na proslavi naslova nemških prvakov leta 2011. Celotno mesto je bilo v rume-no-črnih barvah, ljudje so se iskreno veselili uspeha svojega kluba. Noro in nepozabno!« »Pri Borussii gre za pristen odnos na relaciji klub-navijači in prav to je tisto, kar je pri vsej zgodbi najbolj fascinantno. Ko se vsi na Westfalenstadionu dvignejo na noge, navijajo in pojejo klubske pesmi, potem je to nekaj najlepšega, kar lahko doživiš ob nogometu,« je povedal Niko Robinščak, ki je postal prvi predsednik Kluba navijačev Borussie Dortmund v Sloveniji. »Na začetku si želimo postopoma razširiti bazo članstva in povečati prepoznavnost predvsem preko spletne strani in facebooka. V najkrajšem možnem času si želimo, da nas pri Borussii sprejmejo v množico uradnih fan clubov. Zagotovo pa bomo organizirali oglede posameznih tekem v živo in skupinske oglede preko malih zaslonov, prvo že v soboto.« Po vsem povedanem ni čudno, da je Dejan Obrez ob prenosu tekme Lige prvakov dejal, da je Ptuj slovenski Dortmund. Ker dobro pozna Matija, natančno ve, zakaj ... Jože Mohorič Kot vsako leto je bil tudi letos na Rogli trening kamp v različnih borilnih veščinah in športih. Treninge kikboksa oz. point fightinga je vodil večkratni WAKO svetovni in evropski prvak Drew Neal iz Anglije, light contact in full contact naš večkratni WAKO PRO svetovni prvak in trener reprezentance Slovenije v light contactu Tomaž Barada, boks naš šampion Dejan Za- Drugič v letošnji kasaški sezoni je ljutomerski hipodrom gostil najboljše slovenske ter nekatere uvožene kasače iz petih klubov. V šestih točkah sporeda je nastop 47 kasačev spremljalo okoli 700 gledalcev, ki so videli kar pet zmag domačinov. Osrednja dirka je bila namenjena spominu na Marka Slavi-ča st., dolgoletnega odličnega vec in trener Dirk Dzemski iz Nemčije, MMA odlični borec iz Hrvaške Zelg Galešič, tea kwon do priznani hrvaški trener Edi Viškovic, izraelsko borilno veščino krav maga Nizozemec Van De Mortel in tae bo-bian boks odlična Bianca Barada Tapilatu. Na kampu so sodelovali tudi kikboks člani reprezentance Slovenije iz Ptuja ter ostali zainteresirani, saj je bil kamp od- rejca in tekmovalca, člana KK Ljutomer. Udeleženih je bilo osem triletnih slovenskih kasačev, slavje pa je pripadlo lanskoletni državni prvakinji, kobili Itty na vajetih Slaviče-vega vnuka Mitje. Zelo izenačena ciljna ravnina je bila v znamenju dvoboja Itty - Lider (Franc Lovrenčič, Lenart), ki se je končal v prid Slavičevega kasača. Zadnji dve nedeljski prtega tipa in se je lahko prijavil vsak zainteresirani. Letos je sodelovalo več kot 250 članov in članic različnih starosti in iz različnih evropskih držav. Iz KBV Ptuj so sodelovali Lara Vuzem Vajda, Timi Sitar, Patrik Šulek, Simon Kaisers-berger, Luka Vindiš, Nejc Po-pošek, Gašper Mlakar in Vito Curin. Sodelovala pa sta tudi predsednik Kikboks zveze Slovenije Vladimir Sitar in trener v KBV Ptuj Edvard Štegar. Tridnevne treninge so opravili z odliko in se vrnili na Ptuj polni energije in volje za nadaljnja tekmovanja. Franc Slodnjak preizkušnji v Ljutomeru sta pripadli domačinu Reneju Hanžekoviču, ki je najprej z Leonidasom OZ ugnal vso konkurenco 5- do 10-letnih ljutomerskih kasačev, za tem pa navdušil še v dirki z mednarodnimi kasači, kjer je z Vic Attackom ob zmagoslavju dosegel tudi izvrsten kilometrski čas - 1:15,7. NŠ .Baratón • * -začnemo KSfcS**. Ptujčani z Drewom Nealom, trenerjem iz Anglije Foto: Franc Slodnjak Bowling • DP za mlade do 21 let Ptujčani med najboljšimi v Sloveniji ■ Vb ■ V soboto, 17. maja, je v Bowling centru Ptuj potekalo državno prvenstvo za mlade do 21 let. Pravico nastopa so imeli igralci in igralke, registrirani kot mladinci ali mladinke, ki v tekoči sezoni še niso dopolnili 21 let. Nastopilo je 16 igralcev iz 5 slovenskih klubov. Barve domačega Bowling kluba Ptuj so zastopali Rene Vidovič, Sašo Vidovič in Timi Kramar. V kvalifikacijah so igralci odigrali 4 igre, 12 najboljših se je uvrstilo v finale. Med Ptujčani je najboljši rezultat v kvalifikacijah s 672 podrtimi keglji dosegel Timi Kramar, v finale pa sta se uvrstila tudi Rene in Sašo Vidovič. Timi je v dodatnih 3 igrah še izboljšal svoj rezultat in na koncu zasedel 5. mesto, Rene in Sašo pa sta na koncu osvojila 11. oziroma 10. mesto. Po pričakovanjih je naslov državnega prvaka do 21 let pripadel Ninu Stenku, ki je s povprečjem 210,57 podrtih kegljev na igro brez težav premagal vso konkurenco. Nino je tudi sicer uspešno nastopal v prvi slovenski bowling ligi, saj Foto: Črtomir Goznik Sašo Vidovič, Rene Vidovič in Timi Kramar (BK Ptuj)_ je s povprečjem 194,32 podrtimi keglji na igro zasedel 5. mesto v članski konkurenci. ČG Konjeniški šport • Kasaške dirke, Ljutomer Spominsko dirko dobil Mitja Slavič REZULTATI - prva dirka, za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 1000 evrov, 2100 metrov: 1. Perl ina (Miroslav Antolič, Ljutomer) 1:20,0, 2. Gingersnap (Franc Lovrenčič, Šentjernej) 1:20,1, 3. Pikon Vita (Mojca Nushol, Ljutomer) 1:20,2; druga dirka, za 3-do 14-letne slovenske kasače z zaslužkom do 3000 evrov, 2100 metrov: Morfej Peški (Janez Dolinšek, Stožice Ljubljana) 1:18,0, 2. Apollo (Franc Lovren-čič, Slovenske Gorice Lenart) 1:18,3, 3. Fortuna HD (Daniel Heric, Ljutomer) 1:18,3; tretja dirka, za 3 do 14-letne kasače z zaslužkom do 20.000 evrov, 2140 metrov: 1. Melissa (Jože Sagaj ml., Ljutomer) 1:18,4, 2. Porshe MP (Peter Zadel ml., Stožice Lju- bljana) 1:18,6, 3. Glori Sage (Matevž Fras, Ljutomer) 1:18,8; četrta dirka, za 3-letne kasače, memorial Marka Slaviča st., 2100 metrov: 1. Itty (Mitja Slavič, Ljutomer) 1:22,5, 2. Lider (Franc Lovrenčič, Slovenske Gorice Lenart) 1:22,6, 3. Prenda (Jože Osterc, Ljutomer) 1:23,6; peta dirka, za 5- do 10-letne ljutomerske kasače, 2100 metrov: 1. Leonidas OZ (Rene Hanžekovič) 1:17,0, 2. Florko (Darko Sodec) 1:17,0, 3. Rambo (Branko Seršen, vsi Ljutomer) 1:17,4; šesta dirka, za 3- do 14-letne kasače, 2100 metrov: 1. Vic Attack (Rene Hanžekovič, Ljutomer) 1:15,7, 2. Revira-de (Milan Žan) 1:15,8, 3. Ajax Boko (Matej Osolnik, oba Komenda) 1:17,2. 16 Štajerski Nasveti petek • 24. maja 2Q13 Kuharski nasveti Rabarbara Z botaničnega stališča je rabarbara zelenjava, vendar njene dolge peclje v kuhinji uporabljamo kot sadje. Od rabarbare uporabljamo le podolgovate listne peclje, ki jih pred uporabo operemo in olupimo. Najpogosteje jo uporabljamo od zgodnje spomladi do julija. Posebej okusni so podolgovati, čvrsti, sočno mesnati rabarbarini peclji, ki niso predebeli in so rahlo obarvani. Rabarbara je prekisla, da bi jo uživali surovo, zato jo kuhamo, dušimo ali pečemo. Pečemo in dušimo jo z dodatkom večje količine sladkorja ali z dodatkom sladkega sadja in različnih sadnih izdelkov. Tako pogosto pri pripravi rabarbare uporabljamo tudi marmelado ali džem, z okusom rabarbare se posebej dobro ujema jagodna in malinova marmelada. Med dušenjem in pečenjem rabarbara spusti veliko soka, zato je primerna za vključevanje v suha testa, ki so zardi tega sočnejša in okusnejša. Tako jo pogosto pripravljamo z biskvi-tnim in krhkim testom. Pred pripravo rabarbaro pogosto narežemo na en do dva centimetra dolge koščke, in če so peclji predebeli, jih pre-režemo še na polovico. Krhki peclji se hitro zmehčajo, zato jih pečemo in dušimo okrog 20 minut, če jih kuhamo, pa le 2 do 3 minute in jih kasneje lahko uporabimo kot sladko ali slano prilogo. Če želimo pripraviti slani ali sladki ra-barbarin pire, jo pretlačimo skozi gosto cedilo, da pire ne vsebuje tankih nitk. Posebej je rabarbara primerna za pripravo kremnih sladic in pen, po okusu pa se lepo poda s cimetom, pomarančo, limono in grenivko. V svetu poznajo kar nekaj značilnih jedi iz rabarbare, tako v Veliki Britaniji pripravljajo dušeno rabarbaro s pomarančo in ingverjem, v Nemčiji je značilna pita z jagodami in rabarbaro, v Franciji pogosto pripravljajo kolač z rabarbaro z dodatkom breskev in ima značilno biskvitno mrežo, v Italiji pripravijo sladki rabarbarin pire, ki ga vročega prelivajo čez sladoled, na Madžarskem poznajo kompot, ki mu dodajo kislo smetano. Pri nas pogosto pripravljamo rabarbarin kompot, zavitek, pito, ki je lahko iz biskvitnega ali krhkega testa. Zraven tega bi rabarbaro lahko pripravili tudi kot dobro prilogo zraven svinjskega in perutninskega mesa, kot dušeno v lastnem soku z dodatkom šerija in zgoščeno s tekočo sladko smetano ter začinjeno s soljo, poprom in ingverjem, lahko bi pripravili tudi zapečeno rabarbaro skupaj z mladim krompirjem, tako da jo narežemo na daljše trakove, v po-maščeni pekač damo najprej plast narezanega krompirja, prekrijemo s plastjo očiščene in narezane rabarbare, začinimo s soljo in poprom in ponovno prekrijemo s krompirjem. Krompir zalijemo z razredčeno kislo smetano in v pečici spečemo. Tako pripravljeno lahko ponudimo kot prilogo zraven svinjine ali kot samostojno jed. Rabarbarin kolač iz krhkega testa pripravimo tako, da najprej pripravimo krhko testo iz 25 dekagramov gladke moke, Foto: Črtomir Goznik Rabarbarin kolač dodamo 10 dekagramov sladkorja, ščep soli, 1 rumenjak, 4 žlice kisle smetane in 8 deka-gramov masla ali margarine. Sestavine na hitro ugnetemo v gladko testo in ga damo počivat na hladno 20 minut. Da dobimo bolj gladko testo, uporabimo sladkor v prahu. Med tem časom operemo in olupimo rabarbaro in jo narežemo na dva centimetra dolge kose, ki jih po sredini prerežemo. Damo jih v večjo posodo in jih prelijemo z vrelo vodo. V vodi rabarbaro pustimo 2 do 3 minute. Nato jo odcedimo, dodamo 15 dekagramov sladkorja, sladkamo lahko tudi po okusu in premešamo. Pekač dobro namažemo z maslom ali margarino potresemo z ostro moko in vanj damo razvaljano testo. Večje testne krpe težko prenesemo v celem kosu, zato lahko testo prerežemo in ga v pekaču ponovno sestavimo. Testo nekajkrat prebodemo z vilicami, nanj damo pripravljeno rabarbaro in po vrhu potresemo 2 do 3 žlice sladkih drobtin. Sladke drobtine lahko zamenjate tudi s krušnimi. Tako pripravljeni kolač damo v pečico, ki smo jo ogreli na 180 °C in pečemo 15 minut. Med tem časom pripravimo preliv iz 3 jajc, 1 žličke jedilnega škroba, 10 dekagramov sladkorja in 2 decilitrov kisle smetane. Naštete sestavine med sabo temeljito premešamo in jih vlijemo na rabarbaro po petnajstih minutah pečenja. Nato kolač pečemo še 15 do 20 minut. Ohlajen kolač po želji sladkamo in ponudimo zraven čaja ali kave. Okus kolača lahko izboljšamo, če testo premažemo z jagodno marmelado in potresemo z mletimi mandlji. Če boste pripravljali kolač v večjem pekaču, sestavine za testo podvojite, da vam ne bo zmanjkalo testa. Pripravimo lahko tudi rabar-barino rižoto, ki jo pripravimo tako, da sesekljamo eno večjo čebulo in jo na rahlo prepraži-mo na manjši količini maščobe, nato dodamo riž in ga zali-jemo s slano vodo, dodamo še manjšo količino na kocke narezanega korenja in luščenega graha. Rahlo solimo in pokrito dušimo 10 minut. Nato primešamo na male koščke narezano in očiščeno rabarbaro. Rabarbare naj bo količinsko toliko, kot je graha in korenja skupaj. Rahlo solimo in dušimo do mehkega. Pred serviranjem dodamo še nariban parmezan in sesekljan zeleni peteršilj. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato. Vlado Pignar Tačke in repki Garje na kozi pri mačkah Lastnica treh muc s Ptuja sprašuje, kako bi se znebila garij pri mucah. Lastnica sklepa, da imajo garje, saj imajo kraste po koži na glavi in vratu, ena od njih tudi po tačkah. Muce se praskajo do krvi in si ne najdejo miru, nervozne so in tudi slabše jedo. Koža je na spraskanih mestih rdeče barve, na nekaterih mestih so tudi gnojne naslage. Lastnica navaja, da imajo muce čista ušesa in se ne praskajo po njih, saj jim ušesa redno čisti. Gospa sprašuje, ali se lahko tudi sama naleze mačjih garij in kako naj ukrepa, da bi pozdravila svoje živali. Najpogostejši povzročitelji garij po koži muc so garjavci vrste Sarcoptes. Tipično je, da se težave začnejo najprej po glavi, od koder se širijo naprej po telesu. Same garjavce pogosto najdemo na koži živali, vendar ne pride do kliničnega izbruha bolezni. Muce se nalezejo garij pri stiku z obolelimi živalmi, najpogosteje so to brezdomne mačke. Povzročitelji se naselijo v koži živali, kjer se začnejo razmnoževati in v njej povzročajo mikroskopsko majhne poškodbe. Pri tem početju povzročajo močan srbež pri živali, ki si s praskanjem povzročijo še hujše poškodbe na koži, pojavijo se kraste in vnetni procesi na koži. Če žival ni ustrezno zdravljena, se proces hitro širi po površini kože živali in prav tako se širi v globlje plasti kože, tako da je klinična slika obolele živali lahko zelo resna in privede tudi do smrti živali. V obolela razpraskana mesta na koži vdrejo bakterije, ki povzročijo gnojno vnetje kože, ki se brez ustreznega in pravočasnega zdravljenja konča tragično za žival. Lastnici obolelih mačk svetujem obisk v ambulanti za male živali. Najprej bo treba postaviti pravilno diagnozo in ugotoviti, ali so vzrok težavam Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Foto: Emil Senear njenih živali resnično garje. Diagnoza se postavi z izolacijo povzročitelja, ki ga dobimo iz vzorca, odvzetega iz kože živali. Diferencialno diagnostično lahko pride v poštev še vnetje kože zaradi alergije na pik bolh, alergije na hrano, sa-mopoškodovanja kože zaradi vnetih ušes, ugriznih poškodb na glavi in ostalega. Zdravljenje je popolnoma uspešno, če ga le začnemo pravočasno. Treba je uničiti povzročitelja v koži živali in sanirati sekundarni vnetni proces. V hujših primerih je potrebno dalj časa trajajoče zdravljenje z antibio- Kmetijska svetovalna služba Kakovostno pridelana krma, osnova za gospodarno prirejo mleka in mesa (2) Obe bolezni se pojavita tudi pri pomanjkanju fosforja. Fosfor sodeluje pri nastajanju kosti, dosti pa ga je tudi v drugih telesnih tkivih. Fosfor sodeluje kot sestavina nukleinskih kislin, vezan je v beljakovinah, fosfolipidih in deluje kot pufer v celicah, krvi in drugje. Vsebnost kalija v travi variira, kar ni samo odvisno od založenosti tal s kalijem, temveč tudi od drugih faktorjev, kot so pH, tip tal itd. Trava teži k tako imenovani luksuzni konzumaciji, kar pomeni, da če bodo tla obilno založena s kalijem, bo tudi trava vsebovala večje količine kalija. Pri prehrani goveda so problematični predvsem viški kalija, ki lahko pri kravah molznicah povzročajo poporodno mrzlico (parezo) in posledično zaostanek posteljice. V povprečju naj bi travna silaža vsebovala 35 g/kg suhe snovi kalija, zgornja meja je 50 g, silaža pa naj ne bi vsebovala manj kot 25 g kalija. Natrija naj bi bilo v povprečju v travnih silažah 2,5 g/ kg suhe snovi, spodnja meja je 1 g/kg, zgornja pa 6 g/kg. Naše zemlje ne vsebujejo prav veliko natrija. Natrij daje krmi okus in vpliva na ješčnost krme. Včasih so pašo pred kravami solili, da so krave rajši zauživale travo. Še danes velja, da je dobro v hlevu po krmi posoliti, saj bodo krave zaradi tega zaužile več krme. Krmni obrok dopolnjujemo z mineralno-vitaminskimi mešanicami. Minerali se v mešanicah nahajajo v mineralni obliki. Minerali v tej obliki slabo prehajajo skozi črevesno sluznico. Izkoristek mineralov v mešanicah je nizek, v nasprotju z minerali, ki so vezani v organsko spojino, zato je zelo pomembno, da žival dobi čim več mineralov z osnovno krmo. Ph oziroma kislost ter amoniačni dušik nam povesta, kako je potekal proces vrenja v silažnem kupu. Oba parametra je treba ocenjevati vedno v povezavi s suho snovjo. Višja kot je suha snov, višji je lahko pH. Silaže, ki imajo suho snov pod 30 %, morajo imeti pH pod 4,2, nasprotno pa silaže, ki imajo suho snov 35 % in več, lahko imajo pH 4,6, nad 40 % pa celo višjega od 4,8. Amoniačni dušik nam pove, koliko beljakovin se je razgradilo do amoniaka (maslone kislinski mikroorganizmi) v toku siliranja. Običajno imajo silaže, ki vsebujejo veliko suhe snovi (pol uvele travne silaže), vsebnost amoniačnega dušika pod 5 %, dobre travne silaže naj bi imele vsebnosti pod 8 %. Silaže, pri katerih je amoniačni dušik med 9 in 15 %, so slabe, med 16 in 20 % zelo slabe. Silaže, ki imajo visok amoniačni dušik, so slabega vonja in jih živali nerade konzumirajo. Pri procesu siliranja mikroorganizmi prevrevajo sladkorje v organske kisline: -mlečno kislino -ocetno kislino -masleno kislino. Od poteka siliranja je odvisno, koliko katere kisline bo nastalo v procesu fermentacije. Pri normalnem poteku siliranja mlečnokislinski mikroorganizmi prevrejo sladkorje v mlečno in ocetno kislino. Tako imenovani ho-mofermentativni prevrejo sladkorje do mlečne kisline. Pri tem procesu nastanejo minimalne izgube. Homofermentativni mlečnokislinski mikroorganizmi poleg mlečne kisline tvorijo še ocetno. Pri tem se porabi nekaj več energije, je pa taka silaža manj dovzetna za kvarjenje po odprtju silosa. Plesni in kvasovke namreč mlečno kislino uporabljajo za hrano, kvasovke povzročajo gretje silosa in neprijeten zatohli vonj. Plesni v silaži so nevarne, saj lahko tvorijo mikotoksine, ki so škodljivi za živali. Oboji se razvijajo ob prisotnosti zraka. Idealno razmerje med mlečno in ocetno kislino je 3-5 : 1. Ocetna kislina v kombinaciji z masleno znižuje ješčnost silaže. Maslena kislina je nezaželena in je mora biti v silaži čim manj. Dobra silaža vsebuje manj kot 0,2 % maslene kisline v sveži masi, ali pod 0,1 % v suhi snovi. Maslenokislinske bakterije razgrajujejo sladkorje in mlečno kislino ter beljakovine. Produkti razgradnje beljakovin so amini in amoniak, ki dajejo silaži neprijeten vonj in okus. Zaradi razgradnje mlečne kisline, ki je močna kislina, pride do znižanja pH, oziroma do nezadostnega zakisanja silažnega kupa. V takih silažah je nevarnost razvoja listerij, ki so še posebej nevarne za drobnico. KGZS Zavod Ptuj Kmetijska svetovalna služba Igor Tumpej, univ. dipl. ing. zoot. Nadaljevanje prihodnjič tiki. Vztrajnost se izplača, saj se obolele živali pozdravijo do konca. Z ustrezno kasnejšo preventivno terapijo, kot je uporaba kožnega nanosa zdravila v obliki ampul, poskrbimo, da se bolezen ne ponovi. Mačje garje so nenevarne za ljudi, prav tako niso nevarne za pse. So popolnoma ozdravljiva bolezen, čeprav včasih izgledajo obolele muce prav grozno, vendar s pravilno izbrano in pravočasno začeto terapijo se simptomi hitro umirijo in rane zacelijo. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 24. maja 2013 Tednikove akcije, nasveti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Ptuj dočakal prve tri (rjave) obvestilne table Po dveh letih intenzivnih prizadevanj so bile pred prvim majem letos končno postavljene prve tri obvestilne (rjave) table Ptuj - zgodovinsko mesto. V MO Ptuj so sicer predvidevali, da jim bo uspelo pridobiti še več lokacij za te table, žal brez uspeha. Kot je povedala Klavdija Petek, višja svetovalka v oddelku za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj, so v teku tudi aktivnosti za postavitev drugih turističnih obvestil signalizacije na javnih cestah, začeli pa so tudi priprave na označitev nepremične kulturne dediščine na območju MO Ptuj. O izvedbi tega projekta se pogovarjajo in usklajujejo tudi z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, saj tudi večina zgodovinskih mest še nima spomenikov označenih skladno z novim pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, kar mora biti dokončano v letu 2021. Z DARS in DRI je MO Ptuj uskladila ključne lokacije za postavitev turistične obvestilne signalizacije na avtocestnih izvozili. Konkretno gre v tem trenutku za tri lokacije za postavitev obvestilnih tabel. Nekaj tabel je postavljenih na podravski AC pred izvozom št. 4 (Hajdina) iz obeh smeri (Maribor in Zagreb), na pomurski AC pred izvozom št. 3 (Sv. Trojica) pa je postavljena samo ena tabla iz smeri vožnje Garje se pogosto pojavijo v domovih za ostarele, otroških vrtcih, šolah, študentskih domovih, hostlih ... Torej povsod tam, kjer se srečuje veliko ljudi. Še posebej pogoste so v času vojn. Prisotne so v nerazvitih kot razvitih državah, prizadenejo pa ljudi vseh ras in socialnih slojev. Stalno so navzoče tudi v Sloveniji. Najpogosteje se s srbcem okužimo s tesnim telesnim stikom (koža na kožo), na primer med spolnim odnosom ali ležanjem v isti postelji z okuženo osebo. Posredni prenos z uporabo istega perila, posteljnine, brisač je možen, vendar redkejši. Pri kratkotrajnih dotikih, kot je na primer rokovanje, do okužbe običajno ne pride. Srbec je obvezen zajedavec, kar pomeni, da v naravi brez gostitelja preživi največ do 4 dni. Samica je dvakrat večja od samca in zraste v dolžino do 0,5 mm. Srbci ne skačejo, kot nekateri zmotno mislijo, pač pa se plazijo po koži s hitrostjo 2,5 cm/min. Samčki se nahajajo samo na površju kože, kjer iščejo samičke za oploditev. Oplojene samice se nato zarijejo v povrhnji Murska Sobota-Maribor. Na tabli je ob dovoljenih simbolih še napis Ptuj - zgodovinsko mesto, v slovenskem in angleškem jeziku. Aktivnosti za postavitev tabel so trajale dve leti. Potrebno je bilo izvesti javno naročilo za izbiro izvajalca za izdelavo, montažo in postavitev omenjenih treh turističnih obvestilnih tabel za mesto Ptuj na avtocestnih odsekih. Kot je povedala Klav- sloj kože, kjer delajo do 1 cm dolge zavite rove. V rovih izločajo iztrebke in ležejo jajčeca. Dnevno izležejo 2-3 jajčeca. Rove kopljejo samo samice in v njih nekje po treh mesecih poginejo. Iz jajčec se po enem tednu izležejo ličinke. Le-te gredo iz rova ponovno na vrh kože, kjer se 2-4-krat levijo in prelevijo v bubo. Čez mesec dni se buba prelevi v odraslega srbca. Samic je dosti več od samcev. V povprečju ima okužena odrasla oseba na koži 12 samic. Človeški srbec najraje prizadene tanko, mehko kožo na dija Petek, izvajalcev za izvedbo teh storitev ni veliko, od države si morajo ti izvajalci pridobiti soglasja o izpolnjevanju tehničnih pogojev za izvedbo navedenih storitev. Po izbiri izvajalca so skupaj z izvajalcem ter s predstavniki DARS in DRI opravili skupen terenski ogled mikrolokacij za postavitev tabel. Po ogledu na terenu pa je bilo treba pred samo postavitvijo tabel pri- maloporaščenih delih telesa. Najpogosteje se naseli na koži med prsti, pod pazduho, na pregibni strani komolcev in kolen, na zadnjici, ob spolovilih, na dojkah, na popku, za ušesi, pri manjših otrocih tudi na dlaneh in podplatih. Na omenjenih mestih se pri okuženi osebi pojavi srbenje, ki je še posebej hudo ponoči. Vzrok je alergijska reakcija na iztrebke samičk. Ker se koža ponoči v postelji segreje, postanejo samičke aktivnejše in zato izločajo še več iztrebkov. Bolnik se zaradi srbeža praska, na ta način pa si prenaša prši-ce in poškoduje kožo. Na koži bolnika so vidni nekaj mm dolgi, rdeče-rjavi zaviti rovčki. Na vsakem koncu rovčka je za proseno zrno velika, rdeče-rja-va bunčica, ki je pravzaprav začetek oziroma konec rovč-ka. Začetni del rovčka pokriva krasta, v slepem koncu rovčka pa leži samička. Zaradi pra- praviti tudi statični izračun nosilnih konstrukcij in pripadajočih temeljev za vsako izbrano in usklajeno mikrolo-kacijo. Sredstva za postavitev tabel so zagotovili v proračunu MO Ptuj. Kot je povedala Petkova, je pripravljen že tudi osnutek elaborata, ki ga usklajujejo z Javnimi službami Ptuj, DRI ter poslovnimi subjekti, za postavitev ostale turistične obvestilne signalizacije na javnih cestah na območju MO Ptuj, skladno s pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in tehničnimi pogoji DARS in DRI. Po potrditvi elaboratanas čaka postopek izvedbe javnih naročil za izdelavo in postavitev tabel. Sredstva za turistično obvestilno signalizacijo na občinskih cestah so prav tako zagotovljena v proračunu Mestne občine Ptuj, na postavki Turistična in druga obvestilna signalizacija. Prav tako pa potekajo tudi že začetne aktivnosti za označitev nepremične kulturne dediščine na območju MO Ptuj. Označevanje kulturnih spomenikov poteka na podlagi Pravilnika o označeva- skanja so na koži prisotne še opraskanine. Po nekaj dneh lahko zaradi opraskanin pride do dodatne, sekundarne bakterijske okužbe. Garje dokazujemo z mikroskopskim pregledom po-strganih kožnih sprememb. Potrdimo jih z najdbo pršice ali jajčec. Bolezen je ozdravljiva, vendar je treba natančno upoštevati navodila zdravnika. Za zdravljenje obstaja več različnih mazil. Pred nanosom vsakega zdravila se je treba okopati z milom v vroči vodi. Mazilo se nanese na hladno, suho kožo, nikoli takoj po kopeli. Namazati se je treba po celotnem telesu, z izjemo glave in vratu. Če se mazilo po nanosu izmije, ga je treba ponovno nanesti. Delovati mora 24 ur. Treba se je obleči v sveže perilo in zamenjati posteljnino in brisače. Drugi, tretji in četrti dan si bolnik ponovno namaže mazilo, vendar brez predhodnega kopanja. Peti dan se ponovno okopa in obleče sveže perilo in preobleče posteljnino. Umazano perilo se opere v pralnem stroju. Tistega, kar se ne da oprati, se lahko zapakira za 3 ali več dni v plastične vrečke ali se 4-5 dni zrači. V tem času pršice zagotovo poginejo. Treba je tudi pregledati in zdraviti vse ljudi, ki so imeli z obolelim tesne stike, saj obstaja velika verjetnost, da so okuženi, tudi če še nimajo kožnih sprememb in srbeža. nju nepremičnih kulturnih spomenikov, ki določa način označevanja ter obliko in vsebino oznak na spomenikih in ga je treba uveljaviti do konca leta 2021. O izvedbi tega projekta se predstavniki MO Ptuj pogovarjajo in usklajujejo tudi z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, saj tudi večina zgodovinskih mest še nima spomenikov, označenih v skladu z novim pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov. Sredstva za izvedbo navedenega projekta bo treba zagotoviti v proračunu Mestne občine Ptuj, je še povedala Klavdija Petek. Nagrado za pravilen odgo- Srbenje kože včasih kljub zdravljenju traja še 2-3 tedne. Vzrok za to so lahko mazilo, ki draži kožo, ali ostanki izločkov in mrtvih pršic, ki se vor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Milenka Petek, Zechnerjeva ulica 3, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da je letošnji projekt mladih ob vstopu v EU potekal pod naslovom Spoznavanje držav EU. Danes sprašujemo, kdaj bo osrednja slovesnost ob 120-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi (tretja petletka) Borisa Miočinovica in Aleša Gačnika, ki jo je založila družba Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 31. maja. še niso popolnoma izločili iz kože. Če pa srbenje vztraja še po treh tednih, je potreben posvet z zdravnikom. Barbara Frank, dr. med. Duševno zdravje Razvoj inteligentnosti Andreja je nekje prebrala, da se polovica bodoče otrokove inteligentnosti razvije že do njegovega četrtega leta in da lahko starši vplivajo na ta razvoj. Ker ima dvoletnega sina, jo zanima, na kaj mora biti pozorna in kako mora ravnati, da bo lahko učinkovito vplivala na razvoj sinove inteligentnosti? Res je, strokovnjaki, ki proučujejo razvoj človekove inteligentnosti, opozarjajo predvsem na štiri vidike v otrokovem obdobju do četrtega leta in na te vidike naj bo Andreja pozorna in jih upošteva. • Z otrokom se moramo čimveč pogovarjati, pri čemer moramo paziti, da otrok čimbolj razširi svoj besedni zaklad. Paziti moramo, da otrok dobi v tem času čimbolj jasne pojme o stvareh in pojavih iz svoje okolice in da se nauči sklepati. Zato morajo biti starši v pogovoru z otrokom čimbolj jasni in morajo uporabljati dovolj bogato besedišče.Izogiba-ti se morajo kratkim in nedokončanim stavkom, enozložni-cam ter govoru v obliki kretenj. Vsak odgovor otroku mora biti čim bolj jasen, točen in vzorčno dovolj utemeljen, pa tudi razlaga našega ravnanja mora biti takšna. • Otroku moramo v tem obdobju dati čimveč priložnosti za neposreden stik z zunanjim svetom, in sicer preko igračk, slik, predmetov, knjig, televizije ipd. Nekateri otroci že zgodaj brez siljenja težijo k branju in dobro je, če jim razložimo pomen črk, številk in njihovo izgovorjavo. • Otrok naj čim bolj pogosto (vsaj pet minut dnevno) rešuje besedne, slikovne ali tehnične probleme in pri tem naj bi se čim več z otrokom ukvarjali očetje. • Razvoj inteligentnosti je boljši, če so odnosi med starši in otroki demokratični in topli ter taki, da spodbujajo k dosežkom. mag. Bojan Šinko Obvestilna tabla na podravski avtocesti Zdravstveni nasveti Garje Garje ali srbečica je kožno nalezljiva bolezen, katere najpomembnejši povzročitelj je drobna pršica, imenovana človeški srbec ali po latinsko Sarcoptes scabiei. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj bo osrednja slovesnost ob 120-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož? Ime in priimek: _ Naslov:____ Davčna številka: 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 24. maja 2013 Slo glasbene novice Anu je novo ime na slovenski glasbeni sceni. Mlada, živahna in optimistična vokalistka s prepoznavnimi kodri prihaja iz Velenja. Čeprav ni obiskovala glasbene šole, sije že od malega želela postati pevka. Tako so bile 'žrtve' njenih navideznih nastopov vse domače kuhalni-ce in krtače za lase. V srednješolskih letih je sodelovala z različnimi zasedbami, ima pa tudi nekaj mednarodnih izkušenj, saj seje predstavila na nekaj nastopih po Nemčiji. Pa vendarle je tisti pravi začetek prišel leta 2012, ko je spoznala basista - prav tako Velenjčana -Miho Korena, s katerim sta že ustvarila prvi singel Dekle z naslovnice, za katerega v kratkem napovedujeta videospot, pripravljata pa tudi material za njen prvenec. •k-k-k Zoran Predin in Coverlover predstavljajo uradno himno prihajajočega Evropskega prvenstva v košarki, ki ga bo letos gostila Slovenija. Avtor skladbe je Zoran Predin, naslovljena pa je V ritmu Triglava (rad imam košarko). Kot pravi Predin, je bitje njegovega srca povezalo Triglav, simbol slovenstva, in košarko, njegov najljubši šport: »Srce, ki trikrat utripne, nariše Triglav in se sliši kot tapkanje žoge. Srca vseh slovenskih navijačev bijejo za slovensko reprezentanco, se pravi, da bijejo v ritmu Triglava. Če v tem ritmu zapojemo uradni slogan Eurobasketa 2013, se zasliši Rad i - mam - ko - šar - ko! Pesem vabi vse, ki imajo radi košarko, da se nam pridružijo.« Zasedba Coverlover Predina spremlja že kar nekaj časa. Skupaj so posneli uspešnici Nova okupator-ka in Hudič, sodelovali so na številnih koncertih, sedaj pa torej predstavljajo še uradno himno Eurobasketa. MZ Glasbeni kotiček D ■ET I 1 O -A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. DAVID GROM - DINAMIT J®f®M POIŠČI ME 8. CARPE DIEM - PESEM O TEB 7. HAMO & ■ TRIBUTE 2 LOVE - ROŽICE 6. AVTOMOBILI - BAR POZABE 5. SOULGREG - RAD RAZUMEL BI 4. PAPIR - OBJEM 3. KINGSTON & PERO LOVŠIN - DEKLETA 2. ŠPELA GROŠELJ - ČEŠNJA NA TORTI 1. JAN PLESTENJAK - VEČJA OD NEBA Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Kreslin predstavlja Čarobnice Vlado Kreslin predstavlja novi album, trojne Čarobnice, ki so neke vrste nadaljevanje Kreslinčic, ki jih je izdal pred 11 leti. Trojni album Čarobnice prinaša tri ure zimzelenih uspešnic, nepozabnih duetov in koncertnih posnetkov. Čarobnice bodo poslušalca začarale z novimi verzijami že poznanih skladb, z edinstvenimi dueti, od prekmurske muzike do sevdaha in bluesa, predstavljena pa bo tudi še kakšna nepoznana skladba. Na Čarobni-cah je zbranih 50 pesmi. Prva plošča postreže s Kreslinovimi zimzelenimi, kot so Z Goričke-ga v Piran, Od višine se zvrti, Poj mi pesem in O, Vrba. Na tej plošči najdemo tudi tri do zdaj še neobjavljene skladbe. Prva med njimi je romantično no-stalgična skladba z naslovom Tisti bejli grm, ki je trenutno Kreslinov aktualni single. Vlado pesem prepeva v duetu s svojim očetom Milanom Kre-slinom. Pred tridesetimi leti sta prepevala o tisti črni kitari, danes pa torej o tistem belem grmu. »Ko sem bil še Vladek, sem bil prepričan, da tisti bej-li jasminov grm pod njenim oknom diši samo zame. Zdaj vem, da je tako dišal in cvetel že davno prej mojemu očetu ...« o skladbi pravi Vlado in dodaja: »Pesem sem zasnoval pred kakim letom in z očetom sva si jo neobvezno popevala po prekmurskih družinskih kosilih. Letos spomladi smo v studiu Gala Gjurina pesem posneli v enem dihu.« Skladbo Tisti bejli grm sta Vlado in Milan Kreslin prvič predstavila v živo v četrtek, 16. maja, točno opoldne v gostilni Druga violina na Starem trgu v Ljubljani, kjer je potekala tudi predstavitev troj- Foto: Sonja Garnitsching / Music24.si Kreslinove uspešnice so zbrane na trojnem albumu Čarobnice. nega albuma Čarobnice. In medtem ko so na prvi plošči Čarobnic zbrane Kreslinove zimzelene, so na drugi plošči zbrani dueti, v katerih je pevec sodeloval z drugimi glasbenimi izvajalci. To so med drugim sodelovanja z zasedbama Parni valjak in Indexi, Severo Gjurin, Neisho, Radem Šerbedžijo, Nenom Belanom, Chrisom Eckmanom, Mary Co-ughlan in drugimi. Na tretjem ploščku pa Kre-slin predstavlja legendarno skladbo iz televizijske serije Čisto pravi gusar in še nekaj starih glasbenih biserov. Med temi so tudi posnetki iz koncertov - s Severo Gjurin v skladbi Od višine se zvrti, Bel-tinško bando v pesmi Daj mi Micka pejneze nazaj, Mešanim pevskim zborom Krka v pesmi Še je čas, Allanom Taylorjem v skladbi Daleč je moj rojstni kraj in še nekaterimi drugimi. Čarobnice so izšle pri Založbi Kreslin. Novi kolektivizem je oblikoval ovitek, ki ga krasita fotografiji Polone Eržen. Za končno zvočno podobo in produkcijo je poskrbel Gal Gjurin, za lektoriranje Eva Strmljan Kreslin, distribucijo albuma pa je prevzela založba Dallas. MZ Filmski kotiček Iron Man 3 Ko je leta 2008 vzletel prvi Iron Man, je prijetno presenetil vse, od gledalcev, kritikov, najbolj pa najbrž studio, saj ni nihče pričakoval, da bo manj znan, takorekoč tretjerazredni stripovski junak v podobi takrat še relativno neznanega Roberta Downeyja ml. čez nekaj let postal nosilni lik več milijard vredne franšize celotnega vesolja Marvelovih su-perjunakov. Film je premogel Iron Man Three Igrajo: Robert Downey Jr., Guy Pearce, Gwyneth Paltrow, Don Cheadle, Rebecca Hall, Ben Kingsley, Jon Favreau, Paul Bettany, James Badge Dale, William Sadler, Yvonne Zima Režija: Shane Black Scenarij: Drew Pearce in Shane Black po stripih Stana Leeja, Jacka Kirbyja, Dona Hecka in Larryja Lieberja Žanr: akcijska domišljijska pustolovščina Dolžina: 130 minut Leto: 2013 Država: ZDA idealno mešanico resnosti in lahkotne zabave ter iskrive sa-moironije, v kateri se je glavni igralec počutil kot riba v vodi, zato smo dobili popoln poletni film. Da je bila ta formula zgolj naključen uspeh, je potrdil drugi del, ki je izgubil to krhko ravnotežje. Avtorji so v paniki, kako ga vendarle poustvariti, sklepali, da bo najbrž bolje ponuditi še več vsega, kar pa je običajno recept za hitro upe-hanje franšize. In res, to še najbolj dokaže tretji del, kjer so avtorji in novi režiser in stari scenarist Shane Black vse skupaj zreducirali na nekaj osnovnih gradnikov. Pravzaprav samo na dva, ki so ju navili do skrajnosti: zabavno karizmo glavnega igralca in akcijo od začetka do konca. Vse, kar je vmes, gledalec pozablja že med gledanjem. Dogaja se nekaj, nekaj, nekaj, na koncu pa je polurna akcija brez pre-stanka, ki je čista posledica trenda Transformerjev, zato je posledično prav enako utrudljiva, do te mere, da ob izhodu iz kina vemo le, da smo na koncu videli en dolg akcijski prizor. Vse ostalo do takrat že izpuhti, tudi sijajna igralska stvaritev Bena Kingsleyja, v kateri je očitno izjemno užival. Vsebinsko je film seveda prazen, saj se je izgubilo še tisto malo družbene satire iz prvega dela, razen morda resnice o glavnem 'zlobnežu', ki odpira zanimive zaključke o tem, kako bogate elite potrebujejo sovražnika, ki ga ne smejo nikoli premagati, ampak le imeti pod nadzorom. Če takšnega sovražnika ni, si ga pač izmislijo, čemur smo včasih priča tudi v slovenskem političnem prostoru. To je edina kolikor toliko zanimiva plat Iron Mana 3, ki pa je film žal ne izkoristi. Raje se sprijazni s tem, da je bobneča igrača za odrasle otroke, je pa zato vsaj v tej kate- goriji seveda vrhunska in prav nemarno uživaška, čeprav na koncu film moškim pač dopove, da ne morejo imeti obojega. Lahko imajo svoje moške igračke ali pa žensko, ki jih ljubi, oboje pač ne gre. Zato morda lahko zaključek filma razumemo tudi kot prispodobo odraščanja nedoraslega moškega ali pa kot smrt pravega dedca, odvisno, s katerega stališča gledate. Če smo po prvem delu morda nestrpno pričakovali vsebinsko usmeritev franšize, tokrat grenko ugotavljamo, da nas to ne zanima več, saj je jasno, da se zadeva ni premaknila nikamor. Je pač le otroški film po otroškem stripu. Matej Frece J OVEN (21.3. - 20.4.) Sreča se bo skrivala v majhnih rečeh. Največjo pozornost v tem tednu boste doživeli v ljubezni -toda plesali boste po taktu srčnega izvoljenca. Na delovnem mestu bo paleta novosti in ugodnih priložnosti. Finančno bo čas namenjen prenovi. In ne pozabite se sprostiti. BIK i, (21.4. - 20.5.) * Paziti se boste morali napačnih odločitev. Zadeve bo treba pogledati z drugega zornega kota. Delo na vrtu bo vaša strast in priložnost za uspeh. Uspehi ne delovnem mestu bodo nekoliko počasnejši -toda počasi se daleč pride. S svojim znanjem boste radi pomagali ljudem v stiski. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Odkrili boste, kaj vas veseli in vam je blizu. Prihaja obdobje, ko se bodo neke stvari končale in se odpirajo novosti. Vsak konec je nov začetek. Pestro in nekoliko nemirno bo v službi - težko bo, če ne boste dosegli svojih pričakovanj. Pogovori prinašajo čarobnost in prijetnosti. V V. RAK (21.6. - 22. 7.) Ljubezen prinaša čarobnost in čut za romantiko. Radi boste pomagali ljudem, ki bodo v stiski. Pomembno bo, da si postavite meje in pravila igra. Na delovnem mestu boste morali kovati še vroče železo. Moč uspeha se bo skrivala v pogovoru in pomoč vam bodo w LEV (23.7. - 22.8.) Ognjena energija vam bo v pomoč pri opravljanju zastavljenih nalog in obveznosti. Hrepeneli boste po svoji sreči in ustvarjali magnetič-nost. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z energijo. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot vezanim. DEVICA " (23.8. - 22.9.) Vaša učiteljica bo narava in uživali boste na svežem zraku. Popaziti boste morali, da si ne boste zadali preveč nalog. Na delovnem mestu vas bodo privlačile skrivnosti. Končno bo čas, primeren za prerez in da se boste odločili, kaj boste potrebovali in česa ne. Bodite ume- petek • 24. maja 2Q13 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC NAS ESEJIST IN NOVINAR (BOŽIDAR) Štajerski TEDNIK NAS PISATELJ (JOSIP) HERCEGOVEC AKVARIJSKA RIBICA TRSOV LES OLJNA REPICA NAS SLIKAR SUBIC AM. PISEC (HERMAN) GLAS URE NEMŠKI PISATELJ (HEINRICH) NEUGODJE, ZADREGA REFREN EDO MOHORKO MANJŠE SANI ZA SPRAVILO SENA V DOLINO UŽIVANJE HRANE RIBISKA PALICA ŽITNI PLEVEL, KOKOLJ NASA ALPSKA SMUČARKA DABIČ NOSILNI TRAK MERILNA NAPRAVA ZA KRIVE ČRTE LETALISČE ŽABJA NOGA POGLED, VIDEZ UKANITEV JED LASAGNA KLADA, TNALO EVA GSPAN VELIK ARKTIČNI JELEN FANT IZ KAPITANOVIH« VODNI JAREK NEMŠKI ZOOLOG (ALFRED) VODJA MENIHOV DRAŽILNO NASLADILO RAVNINA ALES VALIČ MESTO NA HONŠUJU ANGLESKO PIVO ŽUPAN POD FRANCOZI ZDRAVILO 100 PRIPADNIK RIMSKE CERKVE MAVEC, SADRA NINO ROBIČ KALCIJ NOVO MESTO NASELJE PRI VELIKIH LASČAH NOSILEC, NOSAČ MLADIČ, KI SE SESA REKA V SVICI INDIGO (ZASTAR.) RAZTELEŠE-VALKA UGANKARSKI SLOVARČEK: BOELL = nemški pisatelj (Heinrich, 1917-1985), BREHM = nemški zoolog (Alfred, 1829-1884), CECATNIK = mladič, ki še sesa, INTKA = zastarel naziv za indigo, KNEJ = naselje pri Velikih Laščah, ROJE = vodni jarek, SRNKA = drugo ime za gobo rjavi ježek, TONČ = fant iz romana Miška Kranjca Kapitanovi. ■e^iuoieue 'e^iu 'aiey '^juieoeo 'oasou Tauy '^n 'sdjg '^loie^ounj 'a|e 'oueSeN 'ubabj 'av 'ie>i 'wnaig 'guoi 'soi 'efuezei '^jiun 'p^adse 'wojpojae 'jauuoujajj^ 'edsaA 'par'Je^is '9|||A|9|AI 'ega| 'e^da '^oipo 'o^jog :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 25. maj: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). NEDELJA, 26. maj: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 27. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 28. maj : 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 29. maj : 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka- rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 30. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Ju-kič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Sku- pni nočni program (Radio Celje). PETEK, 31. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). Skupni nočni program iz studia Radia Ptuj. V soboto, nedeljo in v ponedeljek, 24., 25. in 26. maja, med 00.00 in 5.00 uro v živo. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Čas bo namenjen bilanci. Notranji nemir bo posledica stresa. Bližnjic na delovnem mestu ne bo ŠKORPIJON STRELEC (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) vali. Ljubezen prinaša novosti in ugodnosti. Iz ozadja vas bo spremljalo optimistično razpoloženje in dobro se vedno z dobrim po- (24.10. - 22.11.) Upanje vam bo dalo moč. Obeta se zelo raziskovalen teden. Ljudje bodo prihajali in odhajali. Močno bo izstopala trma in pomembno bo, da najdete svojo srečo in ugodne priložnosti. S svojo energijo boste usmerjali potek dogajanja na delovnem mestu. Odzovite se klicu narave! Na delovnem mestu se vam bodo odprle nove poti. Imeli boste celo paleto idej in zamisli. Hrepeneli boste tako po pohvali kot priznanju. Ljubezenska sreča bo namenjena tako vezanim kot samskim. Teden boste preživeli na pustolovski način in osvajali nova obzorja. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Ugotovili boste, da resnica sega preko tistega, kar lahko vidite in občutite. Narediti boste morali osebno bilanco. Svoje notranje občutke bo veljalo zapisovati. Spremljala vas bo nevidna nitka sreče in tako boste zadanim obveznostim kos. Varujte se pretirane trme VODNAR (1l. l. -18.2.) Pričakovati je, da se bo kolo usode zasukalo v vašo korist. Tako boste pravzaprav dosegli več. Prejeli boste priznanje in se rešili tistega, kar vas bo bremenilo. Privlačile vas bodo novosti in osvajali boste na veliko. Kljub vsem obveznostim si boste morali privoščiti nekaj več užitka. RIBI (19.2. - 20.3.) Morje bo valovilo in prinašalo romantična doživetja. V tišini boste prejeli določene odgovore. Na platno usode boste znali vnesti svetle in harmonične barve. Več časa boste namenili sebi in verjeli boste v pravilnost lastnih odločitev. Bližnjic tudi tokrat ne bo. V samopomoč vam bo intuicija. 20 Štajerski Od tod in tam petek • 24. maja 2013 Lenart • Kmetijsko-obrtniški sejem 2013 Napoveduje se bogat sejem KOS 2013 Danes se bo svečano odprl letošnji, že tretji, Kmetijsko-obrtniški sejem na hipodromu Polena v Lenartu. Trajal bo od 24. do 26. maja, njegova osrednja tema pa bodo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Sejem organizirata Konjeniško društvo Slovenske gorice in Moneta, d. o. o. Sejem želi ponuditi severovzhodnemu delu Slovenije možnost predstavitve na področjih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, čebelarstva in vinogradništva. V sodelovanju s kmetijskimi službami in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije skušajo predstaviti obstoječe dejavnosti in možnosti, ki se ponujajo na tem področju. Organizatorji to temo propagirajo in negujejo vsa leta, saj se zavedajo, da je na kmetijah dopolnilna dejavnost priložnost za izboljšanje ekonomskega stanja ter trdnejšo in pomembnejšo pozicijo kmetije. Tudi minister za kmetijstvo Dean Židan, ki je v preteklosti že bil gost sejma, vedno poudarja pomen dopolnilnih dejavnosti in zaskrbljenost, da se sredstva, namenjena za to, še vedno bistveno premalo izkoriščajo, da bi bilo občutiti korenito spremembo. Odprtje sejma bo danes ob 10. uri z otvoritvenim programom, ki ga pripravljajo na Osnovni šoli Lenart. Ob 15. uri bo ocenjevanje ponujanih vin na sejmu. Na lanskem ocenjevanju se je najboljše odrezal vinogradnik Marko Šebart z rumenim muškatom. Večer bo od 18. ure naprej zabavno-glasbeno obarvan s prireditvijo Čez zelene griče in se bo končal z zabavo in plesom. V soboto ob 10. uri je tekmovanje v kuhanju štajerske kisle župe. Lanski odziv kandidatov je bil zelo dober in letos pričakujejo še več udeležencev, ki se bodo želeli pomeriti z lanskoletnimi zmagovalka- Lani je bil sejem zelo dobro obiskan. Foto: arhiv organizatorja mi iz KGZS Lenart. Popoldne bodo na vrsti strojne demonstracije domačega podjetja Agroremont od Sv. Trojice ter predstavitev in demonstracija drobnice. V nedeljo ob 10. uri pa bodo prvič na sejmu izbrali županovo vino. Župan Janez Kram-berger je privolil v spremembo lokacije izbora, s čimer je sejem KOS 2013 podprl in se skupaj s svojimi sodelavci operativno vključil v organizacijo sejma. Sledila bo slavnostna podelitev diplom in priznanj regijskega ocenjevanja vin, za katerega organizatorji želijo, da bi se vanj vključilo čim več vinogradnikov iz širšega slo-venjegoriškega področja, nam je povedal Franc Lovrenčič. V nedeljo bodo sejem obiskali tudi oldtimerji in konjenica, nedeljsko popoldne pa bodo namenili raznim poslovnim srečanjem. Organizatorji so zadovoljni z odzivom razstavljavcev, ki napovedujejo živahen sejem, upajo pa tudi, da se bodo približali lanskemu številu obiskovalcev. Sejem, ki je brez vstopnine, si je ogledalo okoli 15.000 obiskovalcev Viki Ivanuša Podlehnik • Pohod in podelitev priznanj Čez drn in strn na Gorco V soboto, 18. maja, so se številni člani Turističnega društva Podlehnik, skupaj z mnogimi simpatizerji in ljubitelji čudovite narave, odpravili na že 14. organizirani pohod po občini Podlehnik. Pot so pohodniki začeli pred nekdanjim motelom v Zaklu. Preko sto udeležencev pohoda so nekaj čez deveto uro na pot pospremili mili zvoki mladih harmonikarjev. Z zbirališča je pot vodila po regionalni cesti do odcepa za Jablovec in Rodni Vrh. Po dobrem kilometru hoje so bili pohodniki že deležni prvega okrepčila, ki ga je kar ob poti pripravila družina Mlakar. Pohodniki so nato pot nadaljevali po ozki dolini proti Jablovcu, kjer so na dvorišče domačije povabili Vaupotičevi in pogostili z oblino malico, ki so jo pripravili z družino Podgoršek. Na vrhu Jablovca je sledil kratek postanek ob lepo urejenem „vrhu" Viktorja Bigeca, ki je po stari navadi na okenske police idilične hiške nastavil čudovito haloško kapljico. Med veselim kramljanjem so pohodniki pot nadaljevali po makadamski cesti do pastoralnega doma na Rodnem Vrhu. Tam jih je pričakala prava haloška južna (kosilo). Marljivi člani TD so v sodelovanju z občino Podlehnik za vse pohodnike pripravili bograč. V prijetni senci cveto- čih akacij in ostalega zelenja so uživali tudi ob prijetnih zvokih harmonikarjev, nato pa so se pohodniki počasi odpravili naprej do naselja Gorca, vmes pa so se ustavili še pri vinogradniku Martinu Žumru in Mirku Glavaču. Do muzeja so poho-dniki prišli še pravočasno, saj se je okrog pol tretje ure pričel priložnostni kulturni program, ki je bil namenjen nagovorom in razglasitvi rezultatov letošnjega ocenjevanja vin. V programu so poleg ljudskih godcev Haloških veseljakov sodelovale še članice Društva ljudskih pevk iz Jablovca pri Podlehniku. Po pozdravnih besedah predsednika društva Milana Vidoviča je o aktivnostih ocenjevanja vin spregovoril častni občan občine Podleh-nik Ludvik Maučič. Na ocenjevanje je prispelo 50 vzorcev, od katerih je bilo 10 izločenih. V ocenjevanje dana vina naših haloških vinogradnikov in vinogradnikov iz Prlekije so bila takšne kakovosti, da nobeno izmed njih ni bilo ocenjeno z bronastim priznanjem. Tako je bilo od 40 vzorcev podeljenih 13 srebrnih in 27 zlatih priznanj, kar je izjemen in svojevrsten dosežek. Najboljše ocene in prva tri mesta so v okviru srebrnih priznanj dosegli: Dušan Pajnkihar z Rodnega Vrha 13, za rumeni muškat, Vinogradništvo Jus, Gorca 35, za laški rizling in Branko Plajnšek z Gorce 59 za šipon. Med zlatimi priznanji so najboljše ocene in prva tri mesta zasedli: Kmetija Pajnkiher, Bo-lečka vas 5 c, za laški rizling - izbor; Stanko Plavčak, Podlehnik 2 a, za šipon - pozna trgatev in Dušan Pajnkihar z Rodnega Vrha 13 za traminec. Za vse aktivnosti se je organizacijskemu odboru TD za ocenjevanje vin iskreno zahvalil tudi župan občine Podlehnik Marko Maučič. Ob tej priložnosti je tudi čestital prejemnikom priznanj. Ob koncu prireditve sta bila pohodnikom predstavljena tudi najmlajši in najstarejši udeleženec tradicionalnega 14. pohoda po poteh občine Podlehnik. Ivo Ban Ptuj • Vojo Veličkovic o mestnem jedru Svoj dan bodo dočakale tudi Evridike Vojo Veličkovic, ki se je pred 59 leti iz Beograda preselil na Ptuj, kjer si je ustvaril tudi družino, o Ptuju razmišlja pogosto veliko bolj kot Ptujčani. Za polnjenje starega mestnega jedra je v preteklosti dal že veliko zamisli, veliko jih je dočakalo tudi že svoj epilog. Nekatere pa še vedno čakajo, kot prireditve v lokalih na potezi Slomškova, Murkova, Slovenski trg, Prešernova in zunaj njih, v zameno za neplačilo uporabe javnih površin za potrebe poletnih gostinskih vrtov. Zgodba o dogodkih, ki bi jih na tem območju prirejali tudi drugi nosilci dejavnosti najmanj enkrat mesečno, je stara več kot deset let. Mestni oblastniki se nanjo niso odzvali. Umetnikov in drugih ustvarjalcev, ki so pripravljeni nekaj narediti za svoje mesto, tudi brezplačno, je veliko. Le motivirati jih je treba. Če bi jo uresničili, bi bilo na tem območju najmanj šest do osem dogodkov v vseh letnih časih, kar bi zagotovo pregnalo siceršnje popoldansko in večerno mrtvilo, ki vlada na tem območju. Ptujska noč, ki traja le dva dni, bi se lahko s temi dogodki močno raztegnila. Osmega junija si bodo Ptuj-čani lahko ogledali najnovejše upodobitve znanih Ptujčank v intarziji, rednih obiskovalk kava bara Orfej v Prešernovi ulici na Ptuju, ki se bodo pridružile 12 Orfejem izpred dveh let, ko so bile redne obiskovalke malo užaljene, celo več, napele so mu ušesa, ker jih že takrat ni upodobil. Skladno z grškim mitom o Orfeju in Evridiki jim je Vojo Veličkovic takrat zagotovil, da bodo tudi one, ki dajejo posebni pečat temu lokalu ob sobotah in tudi med tednom, prišle na vrsto. Zdaj je njihov dan vse bližje. Srečanje ob predstavitvi Evri-dik v intarziji bo potekalo kot srečanje, druženje prijateljev, ki se vsakodnevno srečujejo ob kavici in pijači, ki medsebojno delijo veselje in včasih tudi žalostne zgodbe vsakdana posameznikov in skupnosti. Osmega junija bo zadišalo tudi po mesnih dobrotah, kar gre zasluga dvema mesarjema, Finguštu iz Spodnjega Gaja pri Pragerskem in Lahu iz Cirkovc. Za peko pa bo poskrbel Gastro. Vojo pravi, da se bodo tega dne obiskovalcem Orfeja zagotovo pridružili tudi številni drugi, od domačinov do turistov, ki so pred dvema letoma toplo pozdravili že Orfeje in se jim množično pridružili na njihovem takratnem srečanju. Pritegnila jih je množica, dogajanje v Orfeju, na njegovi terasi in v hodniku pred lokalom. »Zakaj se nekaj takega ne bi dogajalo večkrat na Ptuju,« se sprašuje mojster intarzije. Voja Veličkovica pri vseh teh dogodkih vodi staro mestno jedro, ki je prelepo z vsemi svojimi potenciali, ki niso izkoriščeni, da ne bi samevalo, zato je treba nekaj narediti, da bo živelo, pravi. Mesto oziroma njegovo mestno jedro je treba odpreti Ptujčanom in turistom. Tudi z malo ali celo brez denarja se da narediti veliko, če se skupaj povežejo ljudje dobre volje in dejanj. Upodobitve Evridik v intar-ziji so zahtevale skoraj štiri mesece efektivnega dela. Na tej poti ga je tudi tokrat spremljalo mizarstvo Žlahtič, ki je zaslužno za zaključni lesk njegovih najnovejših intarzij. Vojo upa, da je toliko dober v intarziji in kot umetnik, da se bodo Evri-dike prepoznale in da bodo s svojo podobo zadovoljne. MG Vojo Veličkovic: „Po Orfejih tudi Evridike ..." Foto: Črtomir Goznik Foto: arhiv TD petek • 24. maja 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Rabljeni na ROCKVRDU KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA PTUJ dirigent FREDI SIMONIČ ^^^jvS gost DAVID MATICI Sobota, 25. 5. 2013, ob f900l ŠPORTNA DVORAi OSNOVNE ŠOLE LJUISKIVRT /^^zaščita l////ar osebna varovalna oprema VSE NA ENEM MESTU PO SUPER PROIZVODNIH CEN NOVI LETNI MODELI -softshell jakne -telovniki -polo, T-shirt majice -zaščitni plašči -hlače, bluze -predpasniki -čevlji, škornji -rokavice -čelade -reflektivni telovniki TAKOJ IZDELAMO LOGOTIP ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, tel: 02/ 779 71 11, info@zascita-ptuj.si Delovni čas maloprodaje med 7. in 16. uro ICCRADIOPTUJ 89,8»98,2010473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net Napovednik, tudi na www.siptv.si 00:00 Video strani 8:00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9:10 Ravija MPZ Slavčkov gaj v Lenartu 11:30 Utrip Iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani 18:00 Koncert 0PZ Kamenčki 19:35 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Dan OŠ Markovci 09:10 ŠKL 10:00 Koncert 0PZ Kamenčki 11:30 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Oddaja ŠKL 18:50 Glasbena oddaja 20:00 Florjanova maša v Stojnclh 21:10 UjBmi sanje 22:40 Polka Majolka 23:30 Video strani 00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja 9:00 VBČer ljudskih pBsmi in plesov na Hajdini 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 9. Marijafest na Ptujski Gori - 2. del 12:00 Od kleli do kleti, s prijatelji 13:00 Revija Mladinskih pevskih zborov 2. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 ŠKL 17:00 Revija plesnih skupin 18:30 Koncert 0PZ Kamenčki 20:00 Starše - Samopodoba, samospoštovanje 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani 00:00 Video strani 8:00 9. Marijafest na Ptujski Gori -1. del 9:30 Oddaja ŠKL 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 12:20 Video strani 18:00 9. Marijafest na Ptujski Gori - 2. del 20:00 Florjanova maša v Stojncih 21:10 Dan OŠ Markovci 22:20 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 24. maja 2013 AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR f 02 2283020, 031 658 679 | -NOVA VOZILA FORD 1 - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S - KREDITI NA POLOŽNICE J BREZ POLOGA 1 - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE ZNAMKA LETNIK CENA « OPR. BARVA SEAT ALTEA XL I.S TDI, 5 VRAT, DR JŽ. AVTO 2001 9490,00 OPRAVUENVEUIG SERVIS SRERRNAKOV. CHEVROLET LACETTl 1.41S V, 5 VRAT 2001 4.190,00 KUMA, RIEGL, 4 AIRBAGI, I.LAST. SREBRNA KOV. CimOEN C11.0SX.3VRATA 2011 0.990,00 TOV.GARANCUA 0012/2013 BELA CriROEN XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE 2002 1.990,00 KURUU>0T.RAtJ>0TRSERV.KNJ. SREBRNA KOV. AUDI A6AVAffT3.0V6TDIT1PTnONIC 2005 12900,00 QIBATRRCMBSNJE.PARK SENZORJI SREBRNA TO. FUT SCUDO VAN IJ TD COMBI FURGON 2ND 1310,00 MOŽNOST POVRAČILA DDV BELA FORD C-MAX 1.6 TREMI 2006 5.990,00 KUMA ELPOMIK SIEKE1.0GLÍDAL SREBRNA KOV. FORD RESTA 1.4 COMFORT, S VRAT, SID 2606 5.790,00 AUIPUTJEGL, KLIMA MODRA KOV. FORD FIESTA 1.25 TREND. 5 VRAT 2609 1)10,00 AVT. KLNU, POTOV. RAČUNAL SOUEEZEZELEHA KOV. FORD SMAX ZD TITANIUM, SIO 2606 9.190,00 PAIIOPRAMSKA STREHA SRERRNAKOV. FORD RESTA 1.4TREND, 5 VRAT 2609 7.190,00 BLUETOOTH, AVT.KUMAJUJIPIAT. MODRAVISION KOV. OPEL MERIVA 1.EI SLO 2604 4.990410 1.USDIIK, IE 69.761 KM SRERRNAKOV. FORD FOCUS 1.6 KAHAVAH 2061 8.110,00 0004 ZMMSKE GUME H A PLAT. SRERRNAKOV. FORD FOCUS ECOBOOST- AVIO LETA NOVO OD 13.610,00 ZELO NIZKA PORABA!!! ČRNAJREDRNAKOV. FORD FUSION ti, COMFORT, 5 VRAT 2606 6.190,00 AVT. KLMA, ALU PLATJVT. RAČ. T. SIVA KOV. OHL CORSA 1.218V,5VRAT 2603 2.110,00 IE 73JIOO km. 1.LAST., ZELO LEP SREBRNA KOV. FORD HANIUM 1.2 2610 1)10,00 AUI PUT, MEGL, AVT. KUMA ČRN0RDEČA FORD KUGA TRBID 2.0 TDCI 4X2-AKCUA NOVO 0019.520JI0 PODALJŠANA GARANCIJA BELA, LUNAR SKV KOV. PEUGEOT 1061.1 POP ART. 5 VRAT 2602 1.310,01 EL POMIK SISEU CENTH. ZAKL ZLATA KOV. HONDA ACCORD 205 VRAT 1969 1.110,01 ALU PIAT, USNJE, NAVIGACIJA ČRNA MITSUBISHI 1200 2.5D, SLO 1969 6.700,00 4X4, VLEČJQJUKA,ROLRAIUUJMA ČRNA-SIVA KOV. PEUGEOT 2011.4MILLESIM,5 VRAT 2010 7.110,Ol SONČNA STREHA, TEMP0MAT TEMNO SIVA KOV. PEUGEOT COUPE RCZ 1.6, SLO 2010 19.500,01) BIXEH0N, ŠP.P0DV. ALU D0Dr.. ČRNA RENAULT DUO 1.2 FIDJI, 5 VRAT 1991 510,00 RAONHCD, T0NIHANA SIH0A RDEČA RENAULT MEGANE 1.5 DCI PRIVIIEGE GRAWIOUR 2604 3.510,00 AVT.KUMA, SENZORJI ZA DEŽ TEMNO SIVA KOV. RENAULT MEGANE 1.5 DCI, 5 VRAT 2604 3.110,00 KUMA, EL PAKET, MEGIENKE SRERRNAKOV. RENAULT MODUS U DCI. 5 VRAT, EIAN 2609 0.300,00 POT. RAČ, KUMA, MEGLENKE SV. MODRA KOV. RENAULT SCENIC 1.9 DQ 2602 3.I904IO ALU PUT, KUMA, MULTIF.VOUN SREBRNA KOV. SEATLEUN 1.45VRAT.SL0 2603 3.710,00 ABS, KUMA, 1.IASINK ZIATAK0V. VWG0lf1.5,5VRAT1RENDUK 2604 5.510,01 KUMA.I.lASTJtnRJ. SERV.KNJ. SREBRNA KOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avta.nat/avtomobilipr PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Do konca februarja -20% gotovinski popust Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenf) Oprema Barva PEUGEOT PARTNER 2.0 HDI FURG0N 2006 2.990,00 € PRVI LAST. BELA PEUGEOT MONOSPACE 3081.616V PREMIUM PACK 2008 6.990.00C SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN BEETLE 1.6 2000 3.350,00 € SEFtV. KNJIGA ČRNA VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 2.0TDI DSG 2009 11.800,00€ AVT. DELI. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.5 DCI AUTH. PACK 2004 2.990,00 c PRVI LAST. KOV. SREBRNA OPEL ASTRAI.416V N-J0Y 2005 4.800,00€ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V EXPR. C0NF. 2006 4.150.00C PRVI LAST. KOV. MIŠJESIVA RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS 2008 10.900.00C SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE 2003 10.900,00 c USNJE KOV. SREBRNA CHEVROLET LACETH 1.416V SE 2009 4.490.00C SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT 2006 2.990,00 c KLIMA KOV. SV.ZELENA NISSAN C0MF0RTALMERA TIN01.816V 2001 2.950,00c KLIMA KOV. SV.ZELENA FIAT MULTIPLA1.616V SX100 1999 1.950,00 c KLIMA KOV. ZLATA SEAT IBIZA 1.9 SDISIGN0 2002 2.970.00C AVT. KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 406 2.0HDI BREAK 1999 2.130,00c KLIMA KOV. MODRA HONDA CIVIC 1.7 VTI AVT. 2003 3.200,00c SERV. KNJIGA BELA RENAULT ESPACE 2.2 DCI PRIVILEGE 2006 5.600,00 c SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ B180 CDI 2005 9.490.00C KLIMA KOV. ČRNA MICR0CAR MC 1 2004 4.300,00C ALU PLAT. KOV. SV. MODRA PEUGEOT 3071.616V D-SIGN 2007 6.300,00C 84.000 PREV. KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. o OMiklavž). C. C. ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A4AVANTTDIDPF BUSINESS 2010 15.390,00 NÄVI. SREBRNA AUDI A4 2,0 TDIDPF EBUSINESS 2010 16.280,00 NÄVI. SIVA BMW SERIJA 3:3180 TOURING 2004 4.980,00 KLIMA KOV. ČRNA BMW SERIJA 3:318D TOURING CONFORT 2010 13.980,00 KLIMA SREBRNA CITROEN C31,4 HDI CONFORT 2010 7.750,00 KLIMA BELA FORD FOCUS 1,6 TDCI TREND 2010 7.980,00 KLIMA BELA HYUNDAI ¡201.2 DYNAMIC 2010 6.880,00 KLIMA BELA OPEL VECTRA KARAV. ESSENTIA 1,9 CDTI 2006 5.280,00 KLIMA ČRNA PEUGEOT 308 CC 1,616V THP 2012 17.580,00 SPORT PACK BELA PEUGEOT 407 CONFORT PACK 1,6 HDI 2009 7.980,00 KLIMA SREBRNA RENAULT CU01,5 CI 2010 6.280,00 KLIMA BELA RENAULT K0LE0S DYNAMIQUE 2,0 DC1150 2008 9.850,00 4X4 KOV. BELA RENAULT MEGANE GRANT. 1,5 DCI DYN. PLUS 2008 6.280,00 KLIMA ČRNA SEAT ALTEA XL STYLANCE 1.9 TDI 2008 8.880,00 KLIMA KOV. ČRNA ŠKODA OCTAVIA COMB11,9 TDI ELEGANCE 2009 10.280,00 SL0. KOV. SIVA VW GOLF TRENDL 1,6 TDI BLUEMOnON TECH. 2011 11.280,00 KLIMA KOV. SV. MODRA VOLKSWAGEN PASSAT CC 2,0 TDI DPF DSG 2010 18.980,00 KLIMA SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI PETKOV VEČER Bodite nocoj O družbi oddaje ....... Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si nUTOMOBfU : GARANCIJO Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ESnmH 3Ä [MMHËΠC^ÄÖT^MÖP W.VJ I MtTil 3M1 NM O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA mm LETNIK CENAc 0PR. BARVA FORD C-MAX1.6 TDCi 2005 CrtROEN XSARA PICASS01.6 Hdi 2010 AUDI A6 2.7 TOI 2005 BMW 520 d Fl 0 AVTOMARC 2011 CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi 2008 OPEL ASTRA KARAVANI.7 CDTi 2007 OPEL INSIGNIA SPORTS tOURER 2.0 CDU 2010 CHEVROLET AVE01.4 2007 CITROEN C3 PICASS01.6 Hdi 2010 AUDI ALLR0AD 2.5 TDIQ 2003 PEUGEOT 307 KARAVAN 2.0 Hdi 2003 RENAULT SCENIC 1.5 DO 2007 BMW 318 d T0UFIING 2009 FORD C-MAX1.6 TDCi 2009 OPEL VECTRA 1.9 CDTi 2006 BMW 318 d T0URING 2004 RENAULT MEGANE1.5 Dci 2008 Vso zalogo vozil najdete 5.490 KUMA SLO KOV. MODRA 7.990 1 .LASTNIK TEMPOM BISERNO BELA 9.990 AVT.KUMA-SLO METALIC SREBRNA 32.990 VSA OPREMA KOV. MODRA 8.990 AVLKUMA METAUCSIVA 6.490 PRVI LASTNIK METALIC SREBRNA 13.490 VSA OPREMA BISERN0BELA 2.990 KUMA-SL0 METALIC SREBRNA 9.490 AVT.KLIMA BISERNO BELA 7.490 4X4 SLO VSA OPREMA METALIC SIVA 2.990 AVT.KLIMA METAUCSIVA 6.790 AVT.KLIMA METALIC ZLAtA 13.990 VSA OPREMA METALIC ČRNA 8.990 1 .LASTNIK BISERNO BELA 6.990 C0SM0 METALIC ČRNA 5.490 KUMA METALIC ČRNA 6.290 1 .LASTNIK-SLO METALIC SREBRNA na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ www.avto-prstec.si Ob menjavi vetrobranskega stekla PODARIMO BON 20 EUR za nakup v trgovinah Spar in Interspar. LCDTV gratis ob nakupu novega vozila na leasing Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 iPoiHuïajtz naí na íüEtounEm ijiíztul RADIOPTUJ na ¿ftletu^ www.radio-ptuj.si ? Naročite Stajers, z brezplačno prilogo mF Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCIl.NICA ZA v Štajerski | Ime in priimek: I Naslov: _ i i Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. www.ted nik.si petek • 24. maja 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037. KAM NA PTUJU na kakovostno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929. ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo.arnus.si. Brezplačni odvoz odpadne električne in elektronske opreme ter odkup odpadnih računalniških komponent. Gsm 040 22 88 22, www.ekologo.si. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. Prireditvenik KUPIM teleta simentalce, stare od štirinajst dni do štirih mesecev. Tel. 031 532 785. PRODAM svinje od 140 do 160 kg. Tel. 755 23 21. PRODAM race indijske tekačice; prehranjujejo se s polži. Tel. 041 259 525, popoldan. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. KOSILNICO BCS, širina kose 127, in traktor Vladimirec 30 KM, kot nov, prodam. Tel. 031 207 112. PRODAM prikolico za prevoz živine, cena 350 €. Tel. 040 163 104. PRODAM odojke od 25 do 30 kg in 150-kg svinjo. Tel. 051 245 811. PRODAM opaž, ladijski pod, bruna, kamen škriljavec, dostava. Tel. 051 890 761. PURANE in purice, sedemtedenske za nadaljnjo rejo, prodajamo z možnostjo dostave. Rešek, Starše 23, Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. NEPREMIČNINE PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Lončarič Aleksander, s. p., Hajdina. DOM-STANOVANJE V NAJEM dajem dvosobno stanovanje (lahko je manjši poslovni prostor, npr. frizerski salon), eno trosobno in eno štirisobno stanovanje, delno opremljeno, lokacija Bukovci, ob glavni cesti, vsa stanovanja so brez stopnic in imajo garaže. Tel. 040 213 122. KOPER - APARTMAJI do 4 osebe 245 €/teden, do 6 oseb od 315€ /teden, poleg urejenega brezplačnega kopališča. Kontakt 041 337 744. VIR PRI ZADRU oddam dvosobno apartma za štiri osebe, prosto junij in avgust, oddaljenost od morja cca 150 m. Tel. 031 742 714. ODDAM poslovni prostor v izmeri 90 m2 z možnostjo najema skladišča v izmeri 200 m2. Lahko najamete samo skladišče. Gsm 041 328 461. VIR PRI ZADRU - apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugodni najem. Tel. 00385 91 593 4752. ODDAM 3-sobno stanovanje, 73 m2, v Bukovcih, opremljena kuhinja in kopalnica. Mesečni najem 300 €. Gsm 041 639 074. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM malo rabljeno kuhinjo ali menjam za vino ali meso v višini 120 €. Tel. 02 685 5071 ali 070 287 601. Petek, 24. maj 8:00 Ormož, Grajska pristava: muzejske delavnice, predstavitev likovne razstave in izdelovanje grafik, do 12:00 9:00 Ptuj, Qlandia: na ogled so ekstramobili ŠC Ptuj 9:00 Stoperce, Dom krajanov: 21. kmečki praznik v Stopercah, ocenjevanje suhomesnatih izdelkov in ocenjevanje vina ob 17:00 10:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: znanstveni simpozij Aktualnost in živost Potrčevega literarnega opusa, ob 100-letnici pisateljevega rojstva 15:00 Ormož, Mestna graba: Festival športa in veter v laseh - doživetje s športom proti drogi, MCO 17:30 Majšperk, Kulturno-poslovni center: Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin; Burka o jezičnem dohtarju, GS KD Slomšek Slovenska Bistrica 18:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: 15. občinski praznik, srečanje ljudskih pevcev 19:00 Ptuj, Ranca: Vikend mladosti, razstava 3D - UM; 20.00 koncert Nox Acoustic 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: 38. območna revija komornih skupin, JSKD 19:00 Tržec, Etnografski muzej, Djočanova kmetija: 10. občni zbor Etnografskega društva Tržec 20:00 Majšperk, Kulturno poslovni center: Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin; dramska sekcija PD Cirkovce, Ana Migrena 20:00 Ptuj, Terme: Dan mladosti z glasbeno skupino Rock Partyzani in nočno kopanje Sobota, 25. maj !:00 9:00 9:00 9:00 9:00 Ormož, grajska pristava: Teden vseživljenjskega učenja Ljudske univerze Ormož, muzejske delavnice, nadaljevanje delavnice izdelovanja grafik Destrnik, pri gasilskem domu: 15. občinski praznik; kolesarjenje po mejah občine; 15:00 slavnostna seja občinskega sveta; odprtje likovne razstave ob 15:30; odprtje investicij ob 17:00 Pavlovski Vrh Libanja: Dan odprtih vrat Pavlovski Vrh Libanja Ptuj, CID: Jaz tebi - ti meni, second-hand izmenjava oblačil in dodatkov v sklopu 14. festivala prostovoljstva, do 13:00 Ptuj, Mestni park in tržnica: Vikend mladosti; animacije za otroke v parku; na tržnici - turnir v poulični košarki; 20:00 modna revija Sanje Veličkovič 10:00 Draženci, igrišče-jama: 10. srečanje etnografskih in korantovih skupin 10:30 Grajena, Mohorkova graba: Glasbena pravljica 14:00 Stoperce: 21. kmečki praznik v Stopercah, blagoslov traktorjev, predstavitev pašniške in gozdarske opreme, ogrevanja na bio maso, v organizaciji Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce 15:00 Stoperce, Dom krajanov: 21. kmečki praznik v Stopercah, predstavitev LD Stoperce, kulturni program, tekmovanje v košnji in gozdarskih veščinah ob 16.30, razstava 17:00 Turnišče, Kulturna dvorana: srečanje ljudskih pevcev in godcev ob 9-letnici delovanja ljudskih pevcev in godcev Turnišče 18:00 Destrnik, športna dvorana OŠ: osrednja prireditev ob 15. občinskem prazniku 19:00 Studenice, Samostan: grajski večer, koncert Mariachi la Paloma, domače dobrote Društva kmetic Studenice in arabska hrana in izdelki 20:00 Majšperk, Kulturno poslovni center: Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin; Šus teater KD Draženci, Kripl; 21.50 podelitev priznanj in zaključek 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII: Okusi piva - Pivovarna Laško 21:00 Ormož, grad, Unterhund: Koncert ob 25-letnici delovanja Pridigarjev, Kak Unterhund, Pridigarji 21:00 Ptuj, Mestna tržnica: koncert Pihalnega orkestra Ptuj, Pop, Rock in Rock'n'roll, dirigent Fredi Simonič, gost David Matiči Nedelja, 26. maj 10:00 Destrnik, župnijska cerkev: župnijska slovesnost ob godu sv. Urbana s sveto mašo 10:30 Zavrč, dvorana: 6. srečanje starejših in bolnih občanov Zavrča; sveta maša in kulturni program ob 12:00 s pogostitvijo in družabnim srečanjem 15:00 Ptuj, Mestno gledališče: predavanje Petja Janžekoviča na temo Božanska komedija - Vice Ponedeljek, 27. maj 19:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII: stand up Matjaža Javšnika Torek, 28. maj 9:00 Ptuj, Mestni stadion: 34. kros cicibanov in cicibank Vrtca Ptuj in 6. medobčinski kros z mednarodno udeležbo 18:00 Hajdina, v pritličju občinske stavbe: predavanje »Registracija dejavnosti, možne in najbolj ustrezne oblike« in predstavitev projekta OŠ Hajdina »Kupujemo, trgujemo, se srečujemo« Mestni kino Ptuj Petek, 24., sobota, 25., in nedelja, 26. maj: 17:00 Duša; 19:15 Hyde park na reki Hudson; 21:00 Na cesti KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM ječmen in suho luščeno koruzo, tel. 02 783 32 41. PRODAM vola in telico za zakol. Tel. 031 788 502. KUPIM traktor, lahko Zetor, Ferguson, Ursus ali podobno. Tel. 041 680 684. www.tedni k.si ■ Program TV Ptuj NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mosliček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Naj viža stoletja, 1. del, nastopajo: Štirje kovači, Fantje treh dolin, Ansambel bratov Poljanšek, ansambel Nagelj, Vitezi polk in valčkov, Ansambel Franca Miheliča, ansambel Slapovi, ansambel Gašperji. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Iva- MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE Eno leto je preteklo, solz nešteto je izteklo. Solze grob so premočile, a tebe, dragi mož, ati, tast in dedi, niso prebudile. V SPOMIN Milan Horvat S TRNOVSKEGA VRHA 10 30. 8. 1959-26. 5. 2012 Nihče ne ve, kako težko je biti sam, mi vsi te zelo pogrešamo. Vsi tvoji: žena Marjana, sin Milan z ženo Milenko, hčerka Lidija s Silvom in tvoja vnuka Anej in Mia Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, matere in babice Elizabete Tomanič IZ HAJDOŠ 58 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede, gospe za molitev, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: njeni najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... SPOMIN 22. maja mineva 20 let, odkar si nas za vedno zapustila, naša mama, tašča, babica in prababica Terezija Polanec IZ DRSTELJE 20 Vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate z lepimi mislimi - iskrena HVALA. Hčerka Tončka z družino ter ostale hčerke in snaha z družinami RADIOPTUJ 50 let www.radio-tednik.si Stjyemlai 89,8 98,2 104,3 Mb jPoiluiajte nad tuli na ipletu,: www.ralio-ptwj.ii DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO URE RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 Kidričevo • Po 15 letih so spet dobili pekarno Pekarna Strnad odprla svojo sedmo poslovalnico Družinsko podjetje Pekarne Strnad iz Oplotnice, kjer se s pekovsko tradicijo ukvarjajo že 22 let, je odprlo svojo poslovalnico v Kajuhovi 5 v Kidričevem, kjer so uredili slaščičarno ter prodajalno kruha in pekovskih izdelkov z delikateso. Kot je pojasnil lastnik in direktor družinskega podjetja Vili Strnad, so poslovalnico na Kajuhovi 5 v Kidričevem odprli v ponedeljek, 29. aprila. Poleg poslovalnic v Mariboru, Slovenskih Konjicah, Oplo-tnici, Stranicah, Poljčanah in Slovenski Bistrici je slaščičarna s prodajalno kruha, pekovskih izdelkov in delikateso v Kidričevem že njihova sedma poslovalnica. Krajani Kidričevega in okoliških krajev so veseli, saj so po 15 letih ponovno dobili svojo pekarno, v kateri vsak dan zadiši po svežem kruhu, pekovskih izdelkih in slaščicah. Ponujajo tudi razne sendviče in delikatesne izdelke, posebej pa so znani po tem, da po naročilu na željo strank pripravljajo tudi torte raznih oblik in velikosti za vse priložnosti. V družinskem podjetju Pekarne Strnad je zaposlenih že 55 delavcev, naj- več pekov in prodajalcev, direktor Vili Strnad pa se začetkov vedno rad spominja: »Naši začetki segajo v leto 1991, ko smo s ponosom pokazali prve domače hlebčke kruha. V letu 2002 smo pričeli peči še torte, kekse, potice in slaščice. V Oplotnici je dnevno odprta slaščičarna in kavarna, kjer se lahko naši gostje v prijetnem in toplem prostoru posladkajo brez slabe vesti. Naša dostavna ekipa skrbi, da sta dnevno sveži kruh in pekovsko pecivo, potice in slaščice vselej prisotni v domačem kraju in bližnji okolici. In ker 'dober glas seže v deveto vas', oskrbujemo še večino trgovcev, gostiln in vrtcev v bližnji okolici. Ker smo manjša družinska pekarna, se tudi lažje in hitreje prilagodimo. Radi prisluhnemo željam in potrebam naših kupcev, saj je tako doseženo obojestransko zadovoljstvo. Naši izdelki Foto: M. Ozmec V Pekarni Strnad v Kidričevem ponujajo vsak dan svež kruh ter pekovske, slaščičarske in delikatesne izdelke. so brez dodanih aditivov. Večino jih še vedno izdelujemo ročno, na primer koruzni kruh pripravljamo na tradicionalen način, tako da pri pri- pravi testa poparimo koruzno moko. Surovine dobavljamo od slovenskih dobaviteljev najvišjih kakovosti. V naši pekarni želimo prepoznavnost Gerečja vas • Jubilejna, 10. Košnja trave nekoč Od povorke do golaža Minulo nedeljo je bila v Gerečji vasi na Nemčovem travniku v organizaciji Društva žena in deklet Gerečja vas ter PGD in VO Gerečja vas letos tradicionalna že 10. Košnja trave nekoč. Pred samim pričetkom je potekalo slovesno uradno odprtje letošnje prireditve z nagovorom predsednice DŽD Gerečja vas Magde Intihar, ki jo je popestrila tudi ljudska pesem domačega mešanega pevskega zbora, slavnostni govornik ob uradnem odprtju je bil župan občine Hajdina Stanislav Glažar, ki je v svojem nagovoru pohvalil namen in organizacijo tovrstne prireditve v smislu obujanja starih običajev, ki pa imajo tudi družaben namen. Pred pričetkom košnje je sledilo še odkritje tradicionalnega kozolca z obeležjem letošnje tradicionalne prireditve, ki je dalo letošnji prireditvi še poseben pomen. Sama prireditev se je pričela s povorko izpred gasilskega doma, na čelu katere so si sledili na travnik najprej kosci, nato konjska vprega z vozom, ki je med drugim pripeljala tudi grabljice, sledila ji je kolona starodobnih kosilnic in traktorjev vse do najnovejše tehnologije za košnjo in spravilo sena. Po končanem slovesnem uradnem odprtju prireditve se je pričela tradicionalna ročna košnja sena, travnik pa so do konca pokosili še strojniki z vso razpoložljivo mehanizacijo. Po končani košnji so moški na tradicionalen način, s konji in »lojtrnim« vozom, napolnili kozolec oz. strve, ki jih je posebej za letošnjo jubilejno izdelal domači mojster, tudi član domačega mešanega pevskega zbora Franci Panikvar in so dale nedeljski prireditvi še poseben tradicionalni pridih. Po končanih opravilih na travniku so se vsi sodelujoči okrepčali z golažem, ki ga je letos na obrobju travnika kuhalo že kar 18 moških ekip v tekmovalni kategoriji pod budnim očesom in izbranim okusom strokovne ocenjevalne komisije, po oceni katere je naj golaž za leto 2013 tokrat skuhala ekipa kuharjev podjetja povečati s pestro in kakovostno ponudbo kruha, pekovskega peciva, testenin in slaščic, s katerimi bomo še naprej zadovoljevali želje naših potrošnikov v Sloveniji. Poslanstvo podjetja temelji na nudenju kakovostnih izdelkov in zadovoljitvi potreb najzahtevnejšim kupcem, fleksibilnosti, inovativnosti in ohranjanju tradicionalnih postopkov, skrbi za socialno varnost in izobraževanju zaposlenih.« Naj dodamo, da izdelke pekarne Strnad že nekaj let poznajo tudi mnogi Ptujčani, saj jih občasno prodajajo tudi v svoji mobilni prodajalni na ptujski tržnici. Domačini Kidričevega in bližnje okolice pa bodo bolje vedeli, da je nova pekarna Strnad v prostorih nekdanje prodajalne zelenjave in mesnice sredi naselja. -OM »Benčovi pubeci«. Da je bilo okrepčila za vse dovolj, so poskrbele tudi domače članice ne samo s svojim golažem, temveč tudi z obilico peciva, s katerim so se posladkali vsi obiskovalci prireditve, zadovoljne organizatorice pa ocenjujejo, da je letošnja prireditev presegla svoj ne samo tradicionalni, temveč tudi družabni namen. Ml Na čelu koscev, kot že tradicionalno, sta bila bivši in sedanji župan občine Hajdina. Črna kronika Poškodovana na Lampiončkih 22. maja okoli 8.25 je bila policija na telefonsko številko 113 iz UKC Maribor obveščena, da pri njih zdravijo 20-letno Mariborčanko, ki je bila poškodovana na prireditvi Lampiončki 2013. Policisti in kriminalisti so z ogledom kraja dejanja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da je poškodovani Mariborčanki, 21. 5. 2013, okoli 22. ure, na ploščadi, v neposredni bližini UŠC Leona Štu-klja, v oko priletel neznani ostri predmet in ji ga poškodoval. Njene poškodbe so opredeljene kot huda telesna poškodba. Policisti in kriminalisti so ugotovili, da poškodba najverjetneje ni nastala namerno, storilec tega dejanja pa je še vedno neznan. Policisti zato prosijo vse priče tega dogodka, da obvestijo policijo, če o dogodku karkoli vedo, na telefonsko številko 02/220-86-30, interventno številko policije 113 ali pa na anonimno telefonsko številko 080/1200. Našli konopljo Policisti Policijske postaje Šentilj in vodnik službenega psa Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor so 19. maja na podlagi odredbe Okrajnega sodišča v Maribor opravili hišno preiskavo pri 46-le-tniku iz Pernice. Med preiskavo so policisti našli in zasegli skupno 102 rastlini konoplje, ki je razglašena za prepovedano drogo. Policisti bodo zoper navedenega 46-letnika podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 1. odstavku 186. člena Kazenskega zakonika. Dva požara na Ptuju 20. maja okoli 3. ure so zagoreli sekanci, zloženi pred vhodom v kurilnico podjetja na Dornavski cesti na Ptuju. Požar so pogasili gasilci PGD Ptuj. Policisti, ki so opravili ogled kraja požara, so ugotovili, da je bil požar podtaknjen. Materialna škoda znaša okoli 8.000 evrov. Isti dan okoli 3.30 pa je zagorel še objekt lovskega društva Spuhlja. V požaru je pogorelo celotno ostrešje ter sprednji desni del koče. Policisti, ki so opravili ogled kraja požara, so ugotovili, da je bil objekt požgan, in sicer je neznani storilec na dveh mestih zanetil ogenj na opažu. Materialna škoda znaša okoli 10.000 Napoved vremena za Slovenijo Če je na Pavla (26.) jasno nebo, 8/13 dobra bo letina - staripojo. Maj ponudba lignjev 6,90 7,90 toriaranta, ob 4 ravi 3a, pttj Ocvrti ali z žara, s prilogo Polnjeni s pršutom ali jurčki, s prilogo eur eur 02 788 OO 28 Danes se bo od zahoda postopno pooblačilo. Čez dan bo deževalo predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji, zvečer pa tudi drugod. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo na severozahodu države spustila do okoli 1000 m nadmorske višine. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 12, ob morju do 15, najvišje dnevne od 7 do 15 stopinj C. V noči na soboto bodo padavine ponehale, delno se bo zjasnilo. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v zahodni Sloveniji bo deževalo. V noči na nedeljo in v nedeljo dopoldne bo večinoma oblačno z občasnim dežjem. V nedeljo popoldne se bo delno zjasnilo, nastajale bodo posamezne plohe. Še bo hladno za ta čas. Foto: JL