L sto 1VM štev. 206
('u^tninu pavSaiiruiia.
V L;ubl|&n!, torek dno 4. ooptembra.	cgna vso Din
.i , ju
r iv« .. a*n
llliiajt ot> ♦ atutrat.
sune mesečno 12-80 Din ta inozemstvo 25'— m •eobveio*
Ogf»w po tarif«.
Uredništvo:
»Hkiottlfceva centa St >6,1 Talcion M. 71
5k za gospodarstvo, prosveto m politiko
Kačua pri postu. čekov, »vodu štev. 11,812.

Ljubljana, 3. septembra.
Vznemirljive vesti, ki so tekom rjerajšujega dne ln današnjega dopol-<!ncva prihajale o razvoju grško-ituli-jauskega konflikta in napovedovale telo direktno oboroženo vmešavanje naše države, so bile nocoj zamoujane z optimist! CnojJimi poročili. Menimo, da ima prav informator nažega beograjskega dopisnika, ki zatrjuje, da bo upor končan morda preje nego si mislimo. Ne dvomimo, da bo konfcn z naj-občutneišim diplomat: "nlrn porazom Italijo, katerega posledice so ne dajo {e povsem pregledati in oceniti.
Dogodki, ki so so zadnjo dni odrivali v južnem delu Jadranskega morja, ostanejo tako — nadajmo so — epizoda, ki pa je nad vse karakteristična. Konflikt Italije z Grško jo dni laškemu fašizmu povod za prvi njegov veliki in odkriti diplomatičui nastop. Pred vso Evropo, prod celim svetom so sedaj razkrita stremljenja in razgaljene metodo italijanskega novega odrešilnega nauka. To, kar mi Jugoslo-veni doživljamo na lastni koži in kar jo Italija znala tako spretno maskirati pred ostalim svetom, imajo sedaj ev-ropejski državniki v odprti igri pred reboj. V nebrzdanem imperijalizmu za-fleduje fašistovska Italija svoj cilj, da si osvoji Jadransko morje kot Izključno posest, zagospoduje v Mediteraniju in postane predominantna sila za ves bližnji orijent. Zdi se, kakor da je bil obžalovanja in obsodbe vredni brutalni umor italijanske komisije ob gr?kn-p.lbanski granici fa-šistovski politiki dobrodošla prilika, da pristopi k uresničenju svojih visokoletečih ciljev. Ev-ropojska zgodovina pozna pa malo flučajev tako brezvestnih in vsakega moraličnega zadržka prostih postopkov, kakor je sedanja akcija Italije, ki gazi najslovosnejše mednarodno obveze. Napram Jugoslaviji izigrava Italija že leta jasne določbe rapallske po-g'xlbe In nas skuša ogoljufati še za one trohice pravic, ki so r.am ostalo po kapitulaciji leta 1920., v konfliktu i Grčijo je prekršila pogodbo iz leta 1864., v kateri tudi ona otoku Krtu slovesno priznava nevtralnost. Kar pa jo še važnejše, fašistovska Italija Je naravnost ostentativno pogazlla svoj podpis na oid pogodbi, ki jo mnogi f-matrajo za najdragocenejši uspeh krvave svetovne vojne, na etatutn Zveze narodov, ki Izrecno prepoveduje sa-molastno razčiščavanjo konfliktov med Sanicami Zveze ter predpisuje, da se taorajo vsi spori, ki bi mogli povzročiti prelom med posameznimi član! Zvozo, predložiti razsodišču al! pa Zveziriomu ■vetu v odločitev. Italijansko - grški konflikt je bil prvi tipični slučaj za intervencijo Zveze narodov. Značilno je, tla je fašistovska Italija, ki se tako rada hvali, da jo v prvi vrsti onih, ki hočejo Evropi vrniti trajni mir in red, bila prva, ki je broz pomisleka prekršila določbe glavnega garancijskega zakona za mir in red v Evropi. Evropski narodi ne bodo mogli,preko tega dejstva in revizija naziranja o Mussolinije-vi Italiji jo neizogibna. Ogorčeni odmev dogodkov v angleški javnosti, ki jo dosedaj tako rada simpatizirala z Italijo, nas v tem mnogo bolj potrjuje nogo energične geste angleške vlade, ki hiti varovati ogrožene angleške interese v Sredozemskem morju.
Z našega Jugoslovanskega stališča raemo biti italijanski diplomaciji hvaležni. Kar naša diplomacija nikoli nI znala, prikazati svetu ciljo in metode italijanske politike in pridobiti nekoliko več simpatij v obrambi življenjskih Interesov našega naroda, to Bcdaj oskrbujojo rimski gospodje. Seveda se s tem naši državniki ne ekskulpirajo. Medtom ko angleški zunanji minister po sprejetju prvega alarmantnega poročila prekine svoj dopust, hiti v Pariz, se vrača v London in žo odrejuje 'lofinitivno 6tališSe Anglijo, se naš g. Ninčld vozi neznano kod (videli so ga zadnje dn! na Bledu) ln naš lonrton-Fki poslanik Be, od vlado poklican domov, šota po beograjskih ulicah. Tn vendar gre za življonjska vprašanja naše države. Točno je, da bi izkrcanje italijanskih čet v Albaniji in nadaljevanje italijanske akcije na Grškem ofrrožalo eksistenco naše države in nas Pililo k najdalekosežnejšim odločitvam. Naša diplomatlčna situacija ne more l'iti diktirana od kakršnihkoli or.irov na Grško, do katere ne bomo našli v ■Jugoslaviji nobenih simpatij, ona Je Izključno odvisna od ozirov na svobodo in neodvisnost naše lastne domovine pred ekapanzivnimi načrti od leve in 'lesne. Jutri bo pod kraljevim predsedstvom vlada definitivno sklepala o nadaljnjem postopanju Jugoslavijo na-nram Italiii in na smemo dvomiti da
Potres uničil Ceirf milifona
NAJVEČJA SVETOVNA KATASTROFA. - NAJBOGATEJŠE JAPON-SKE POKRAJINE RAZDEJANE. - GLAVNA MESTA RAZRUŠENA. | (Glej tudi poročilo na 2. strani!)
Delna mobilizacifa v lialifi
DVA LETNIKA POKLICANA POD OROŽJE. - OB JUGOSLOVAN-S KI MEJI MOBILIZIRANA FAŠIST O VSKA MILICA. - GRČIJA PRIPRAVLJENA K VOJNI.
London, 3. septembra, s. rotres na | Japonskem je opustošll na 350 km dolgi Mi večino mest med Tokiom In Osalto. Prizadete so najbogatejše pokrajine. Mesto Vokohama je f>!lo v S minutah popolnoma razdejano. Mesto Tokio je v plr,-menih. Veliko Število poslopij se je podrlo. 7.gorela so vsa časopisna poslopja razen Usta *Nlhl-Nlkti, centralno poslopje ccsarskeza gledališča ln dva največja kolodvora mesta. Pri razpada stolpa Asa kuza je bilo 700 oseb ubitih. Večina mostov js razrušenih, teko da prebivalstvo ni moglo niti beiall.
Shanghai, 3. septembra, s. V Tokiu in Yokohaml je poslalo okoli 100 tisoč ljudi irtev potresa. Mesto Athamo jo popolnoma razrušeno. 7 tisoč ljudi le mrtvih. Nad Toltlom je razglašen prekl sod.
Po zadnjih vesteh ]c bilo uničenih tudi več železniških vlakov, ki »o vozili proti Tokiu. V Yofco!iami se io dvignilo inorle. Listi potrjujejo 1 |e zgorela tudi mikadova palača. Prizadeli so vsi mestni deli razen okraja Shlba.
ŠTEVILO ŽRTEV NARAŠČA.
Pariz, 3. septembra, j. Iz Japonske prihajajo nove žalostne vestL Število žrtev je vedno večje. V Tokio In Yo-kohsmi štejejo že 200 tisoč mrllčev. Valovi, ki so najprej pljusknili ua suho In potem nazaj v morje, so potegnili na tisoč« ljudi s seboj. Požar v Tokiu še nI pogašen. Tudi vulkani še vedno delujejo. V nedeljo so zaznamovali nove potresne sunke.
Boje se, da Je število žrtev doseglo četrt milijona ljudL
Politična situacija
SEJA MINISTRSKEGA SVETA. — DVANAJSTIN SE NE BO KONEC. POGAJANJA S KLERIKALCI.
Beograd, 3. septembra, r. Noooj jo bila od 18. do 19.80 ure soja ministrskega sveta pod predsedstvom dr. Jankoviča. Finančni minister je poročal, da jo Izdelal predlog za preračun 1923./24., ter je prodložll finančni zakon; ker pa so mora proračun pretresati v posobnl sekciji finančnega odbora, so bo Beji ple-numa finančnega odbora dno 10. Ecptera-bra predložil le zakon o povišanju taks. Dvauajstlne bodo sledile vea ča«, dokler se ne sprejme proračun.
Nato jo minister za trgovino in industrijo poročal o posotu na 8. ljubljanskem velesejmu. DMje so se roševala vprašanja posameznih resortov ter odobrili krediti pojedinim ministrstvom.
Ves ostali dol soj« j« b)! posvečen vprašanju zunanje politike, pred vsem
okupaciji Krfa po Italijanih ln reškomu
vprašanju.
Prihodnje dni se bo v vladi razpravljalo o nadaljevanju pogajanj s klerikalci. Kakor so zatrjuje, jo dr. Korošeo Izročil radikaiskim posrednikom formulirane pogoje, pod katerimi bi bil pripravljen podpirati vlado. Gre prod vsem za to, da Be zaslgura klerikalni stranki odločilni vpliv v Sloveniji
Beograd, 8. soptembra. r. »Novi Hst» napada danes vlado, zakaj pregovarja z dr. Korošcem, češ, da je dr. Korošeo enako kot Radič odgovoren za separatistični pokret ln da se niti on niti dr. Spaho nista odrekla vodstvu v federalističnem bloku. Dr. Korošeo je samo Izkoristil zmedenost zaradi Radičevega boga ter si prizadeva, da liltSS zamenja s klerikalno organicad^U
Jugoslavija in grško-ifali-fanski konflikt
KAKO PRESOJAJO POLOŽAJ V BEOGRADU.
Beograd, 8. septembra, p. Vaš dopisnik Jo govoril danes z višjim funkcionarjem v ministrstvu za zunanje stvari glede grško-ilalijanskega koullikta. Ta funkcionar Je Izjavil: <Dasi v tem trcnutlui Izgleda, da so odnošaji med Grčijo in Italijo zelo napeti, vendar bo predpostavlja v diplomatskih krogih, da se bo spor likvidiral zelo hitro, morda prej kakor se minil. Niti Grčija, niti Italija nimata ne volje, ne Interesa, da se odnošaji popolnoma pokvarijo, kar bl bilo le v škodo obeh strank. Pažnje vredno Je držanje velikih sil, ki *o se to pot takoj zainteresirale za stvar, kar Jo veliko pomoglo k temu, da so ambicije Grško ln Italije brzo splahnlle. Posebno zadovoljno se opaža, da se je Anglija v tem vprašanju tako odločno eksponirala, ker noče, da bi se motilo ravnotežje sil v Sredozemskem morju, francoska vlada je bolj pasivna, toda tudi ona se zavzema za to, da se vsa stvar mirno likvidira. Anglija v tem trenutku Intervenira pri Zvezi narodov, da se spor poravna ter predlaga, d« Grčija sprejme vse zahteve Rimu, da pa Italija ne vztraja pri onih točkah, ki kršijo grško suvereniteto. Najboljša rešitev bi bila ta, da bl se preko dogodka prešlo molče.
MINISTRSKI SVET POD KRALJEVIM PREDSEDSTVOM.
Beograd, 8. septembra, r. Za Jutri Je sklicana seja ministrskega sveta, ki se bo vršila pod predsedstvom kralja. Na soji ■:,e bo razpravljalo o grško-italijanskom konfliktu ter bodo storjoni »aključki o nadaljnjem postopanju Jugoslavijo. Situacija se smatra zn jako resno. Na seji ae bo nadalje pretresalo vprašanje sporazuma o Reki ln se utrjuj«, da bo vUda odobrila predloge paritetne komlBlje.
GRŠKE IN ITALIJANSKE INTERVENCIJE V BEOGRADU.
Beograd, 8. septembra, p. Grška vlada Je dones po svojem poslaniku poslala naši vladi noto, kakršno Je predložila vsem zavezniškim državam. V noti Izjavlja, da
se bo naša diplomacija energično pridružila politiki onih, ki smatrajo, da se Evropa ne sme vkloniti fažistovski morali.
In še eno: Pred vlado se nahaja de-finitiven predlog glede ureditve reškega vprašanja. Mi menimo, da danes ni j povoda se požuriti z odločitvami, ki bi I mosrle biti orenacliena
Je spor z Italijo predložila Zvezi narodov ln protostlra proti okupaciji grškega ozemlja po Italiji, kateri očita, da Je po-gazila mednarodne pogoje.
Danes opoldne Jo posotll g. Panto Ga-vriloviča Italijanski odpravnik poslov gospod Sumonte, ki je ponovil svoje obžalovanje radi pisanja boograjsklh listov v sporu med Grčijo ln Italijo, češ, da Je v listih polno žalitev za Italijo.
PROTUUGOBLOVANSKH DEMONSTRACIJE V MILANU.
Rim, 8. septembra, n. V soboto to se vnovič vršile v Milanu velike protlgrške demonstracije, ki so se deloma razvile tudi proti Jugoslaviji. En dol množice Je s klici proti Jugoslaviji hotel vdreti pred jugoslovanski konzulat, kar pa so kara-blnerjl šo v zadnjem hipu preprečili.
l®o©s4ritev mariborske stavke
Vhod mariborskih delavnlo Južne železnice Je včeraj zjutraj zastražllo vojaštvo ln zabranilo vstop Strajkujočim, katerim jo bilo obenem javljon celoten odpust iz službo. Kdor pa je hotel delati so je lahko Javil, Strajk je kljub tomu trajal tudi včeraj v celem obsegu, ker so ni nihče javil na delo.
V Mariboru je nadalje izbruhnil štrajk delavstva v novi tovarni tkalnici Doktor ln drug na dosnem brogu Drave. V vodstvo štrajka bo 6e silili klerikalci s svojo strokovno zvezo. Delavci zahtevajo 80 odst. povišanje mezd in 8-umi delavnik.
Od druge strani nam k Strajku poročajo:
Tajnik delavsko zbornloe dr. Likar, je poskušal včeraj s tajnikom Z. N. 8. O. g. Hlebcem Intervenirati glede stavke r žoloznišklh delavnicah, a se je poskuB posredovanja ponesrečil. Novi generalni ravnatelj Deroko posredovalcev sploh nI sprejel. Ker Je mllltarizaclja že ukinjena, so končne zahteve železničarjev r mariborskih delavnicah sledeče: odprava nadurnega dela, ukinitev represallj napram žolozničurjein ln izpolnitev zahtev, stavljenih v resolucijah od 11. ln 16. marca. Pasivna rezistenea traja dalje in se grozi razširiti tudi na kurilnico. Ljubljanski železničarji eo sklenili, mariborsko gibanje aktivno podpirati, če ne pride v kratkem do sporazuma.
Parir, 3. seplembra. n. Iz Rima poročajo, da je italijanska vlad* pripravila mobilizacijo dveh vojaških letnikov. Ob jugoslovanski meji mobilizirajo Italijani take sTano narodno milico.
Atene, 8. septem. n. Italijanski admiral Polllai je zaprl OtrautoUo ožino za vso grške ladje. Neka italijanska podmornica Jo pri Krfu zaplenila grški parobrod <Georgios». Italijansko oblasti so zadrža. le v laških pristaniščih vso tamkaj so nnhajajočo grške ladje.
Aten«, 8. seplembra. a. V Izredni seji je včeraj ministrski svet sklenil sledečo:
nom položaju, ki ga Je ustvarila Italija. Vsa grška javnost jo silno vznemirjena, zlasll ker se nad grškim ozemljem pojnv-ljnjo laški aeroplanl.
GRČIJA 2E V NAPREJ SPREJEMA ODLOCITHV ZVEZO NARODOV.
Pariš, 8. septembra, s. Iluvos javlja: Grška vlada predlaga, da nsj se Bkllč« mednarodna komisija, ki naj izvrši preiskavo glede odgovornosti za umor italijansko misije. Daljo izjavlja grška vlada, da Jo pripravljona sprejeti vsako odločitev poslaniško konference, odnosna Zveze narodov.
Ako bl Zveza narodov ne moglo dovoljno zaščiti suvorenttele svojega člana, grške državo, potem bo Grčija prlolljen«, da se j MORILCI ITALIJANSKE KOMISIJA proti Italijanskim napadom sama hraui ■{	IZSLEDENI?
oboroženo silo. Za vno slučaje jo vlada i Beograd, 3. avgusta, p. Iz Tirane s« storila primerno voJaSTte ukrope. Vonizo- javlju, da je grška vlada prišla na sled los jo dobil unlog, da se takoj poda v Pa-1 morilcem italijanske komisije. Poroča se. rlz In London ter tam Informira franco- j da je bilo v Janjini Izvršenih mnogo ar»-sko ln angleško dtplomnoijo o nevzdrt-1 taci].
Velika in Mala antanta proti Italiji
ANGLIJA VZTRAJA NA SVOJEM ODPORU. - SOLIDARNOST MA-LE ANTANTE. — PRED DIPLOMATICNO KAPITULACIJO ITALIJE?
Pariz, 3. septembra, n. V soboto zvečer je nemudoma prispel v Pariz angleški zunanji minister lord Curzon ter |e obiskal Polncareja s katerim Je konferl-ral o grško-ltalljanskem konfltktu. Nepo-tredno po tej konlerencl Je lord Curzon poslal angleškemu delegatu pri Zvezi narodov k>rdu Robertu Cecllu obširne In-štrukclle, katerih glavna vsebina Je ta, da Anglija za vsako ceno vztraja na tem da se mora grSko-ltalljanski konflikt razčistiti preko Zveze narodov, ne pa s sa-molastnlm nastopom Italije. V Londonu In Parizu so v skrbeh, da se vsled pro-vokatorlčncga nastopa Italije ne Izrodi konflikt, ki bl mogel zadobltl usodepolnl obseg. Angleški merodajnl krogi sodijo, da mora I talila tako] ustaviti vsako na-daljno akcija
Zatrjuje se, da Je Jagoslnvlja obvestila prijateljske vlade, da bl izkrcanje Italijan tklh čet na albanski obali imatrola kot skrajno ogroienje tvojih itvljensklh Interesov In da tadt ne bl mogla dolgo gledati Italijansko okupacijo na Krfa In ostalih grških otokih. Ostal« države Male antante so v Parizu In Londona »poročile, da sicer Mala antanta šo ne pod-vzame skupne dlplomatlčne demarše, vendar pa popolnoma soglaša z nazira-njem Jugoslavije Na drugI strani širi madžarska vlada v antantlnlh glavnih mestih nazlranle, da ne bl mogla zadržati pokreta, naperjenega proti Jugoslaviji, ako bl se Jugoslavija pridružila Grški proti Italiji. Celokupno angleško novln-stvo tzvzemšl «Daily MaH», ki brani Mus sollnljevo politiko, objavlja očivldno od vlade lnsplrlrane članke, ki ostro obsojajo agresivno politiko Italije.
London, 3. septembra, r. O grško-italljanskcm konfliktu j« lord Curzon dal novinarjem sledečo Izjavo: *Vprašanje je vzela v roke Zveza narodov. Kakor izgleda, je to prva Intervencija ln ona
mora uspeti. Vsakogar delovanje mora biti v pomoč Zvezi narodov ter jI pomagali ojačatl njeno avtoriteto.»
V tem smislu so bile dano tudi inštruk-clle lordu Cecllu v ženevo. Angleška delegacija v Zvezi narodov Je dobila nalog, da dela na to, da se grško-ltalljan-skl »por reši pred forumom Zvezo narodov, če mogoče takoj v plenarni seji. Ako bi se Italija upirala ali sploh odklonila Intervencijo Zveze narodov, ima angleška delegacija takoj predložiti Izvršitev potrebnih korakov v svrho očuvauja avtoritete Zveze narodov. V krogih Zveze narodov se govori o ekonomski blokadi Italije. Ker se pričakuje rešitev 'etra vprašanja po Zvezi narodov, sta ze An-gKJa In Pranclja sporazumeli, da zaenkrat ne storita nobenih drugih korakov,
London, 8. septembra, j. Polncaro In Curzon sta se zedlnlla o korakih, ki jih Imata storiti Francija ln Anglija, da vz-drilta mir na Balkanu. Predlagala bosta sporazumne s Malo antanto prijatoljsko posredovanje Zvezo narodov. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da ita Anglija In Francija edini tudi glede sankcij, ki bl jih bilo treba povzeti, če bl se Italija uprla pravoreltu Zveze narodov.
Rim, 3. septembra, j. Danes nI nobenih veetl o oporaoljah v Sredozemskem morju. Boj je prešel na diplomatsko ln po-iitično polje. Casoplsjo protestira proti ponašanju Anglije ln napada pisanj«) angleškega časopisja.
Italijanski delegat pri Zvezi narodov Gluratl Je bil včeraj pri Muzsollnlju v daljši avdljenci In Jo ponoči zopet odpotoval v Ženevo. Obisk In brzl povralek oapravljata vtis, da Je dobila Italijanska dclegacija pri Zvezi narodov nove lt>-strukclje. Prevladuje nazlranje, da bo Italija pristala na Intervencijo mednarodnega razsodišča v Haagu.
PASIC V PARIZU.
Pariz, 3. septembra, j. Jugoslovanski
ministrski predsednik Pašič je prispol v Pariz. Bolgarsko poslaništvo demontira vesti o bolgarsko - Italijanski tajni pogodbi proti Jugoslaviji.
SEJA ZVEZE NARODOV.
2eneva, 3. septembra, s. Prva plenarna seja Zveze narodov je bila danes ob 11-20 otvorjena po prodnednikn Ishiju, šefu japonske delegacije. Pred-sodnlk je Imel daljši govor, v katerem je omenjal zla,sti sanacijo Avstrije. Za predsednika zborovanja je bil Izvoljen Della Torrient« (Kuba).
MEDNARODNI POLICIJSKI
KONGRES.
Dunaj, 3. septembra, s. Danes Je bil otvorjen na policijskem predsedstvu v prisotnosti diplomatskih zastopnikov Jugoslavije, Češkoslovaške, Orške In Danske ter nemškega generalnega konzula v zastopstvu nemškega poslaništva mednarodni policijski kongres.
Oglasi za sejmske številke .JUTRA, se sprejemajo tudi na sejmišču v razstavni k o,M anončne družbe ALOMA COMPANY. "avillon E štev. M.
iROsemske foonss
3. septembra:
CURIH: Berlin 0.00005; New-York 554.25; London 25.10; Pariz 81.40; Milan 28.00; Praga 10.40; Budimpešta 0.03125; Bukarešta 2.52; Beograd 5.90; Sotljn 5.20; Varšava 0.0^28; Dunaj 0.0073.
TRST: Beograd 25.10 do 23.80, New-Vork 23.45 do 23.55, Dunoj 0.082 do 0.088.
DUNAJ: Boogrnd 758 do 702; Berlin 0.60 do 0.70; Budimpešta 8.75 do 3.85; Bukarešta 311 do 818; London 322.400 do 823.400; Milan 2974 do 2986; New-Yark 70085 do 71185; Pariz 3082 dn 8008; Praga 2098 do 2103, Sofijo 658 do 003; Varšava 0.274 do 0.284; Curth 12795 do 12845; dolarji 70500 do 70960; lira 2950 do 2970; dinarji 749 do 755.
PRAGA: Dunaj 4.66; Berlin 0.0805: Rim 145.28; Now-York 83.95; Beograd 36.675.
BERLIN: Dunaj 136.65; Milan 418.950; Milan 438.900; New-York 9,675.750; Beograd 104.787.
Telefonske številko vclesojma
so 140, 148 tn 152, ln pa 150, kakor stoj! vsled tiskovne napake v ianašnjl sejmsk! rrllogl.
RESI**O COI'<>L3KI TABORI V sob c'o ve-":? ve!li«r. 7.'rKf:i«< Sokoia I. En tr^i 7 a bor.
GlgattfsM
rta jaj
V soboto dopoldne so potresni aparati opazov:i!IS8 v Zagrebu, na Dunaju, v Budimpešti in drugod zaznamovali mogočno podzemeljsko sunke, katerih ognjišče jo bilo oddaljeno približno 18.000 kilometrov. Pozno zvečer in tekom nedeljskega dne so se doznale
nastal požar, katerega so še povečale detonacijo. V kratkem času Jo postala Vokohama žalostna razvallna.
Prebivnlatvo je v paničnem begu zapuščalo mesto. Vse tvornice ra svilo, skladišča čaja, tvornice brona, porcelana, laka in drugih predmetov so Iz
podrobnosti. Sedaj se pozitivno ve, d;i | ginilo. Yokohama so ovill plameni, ki sta postali žrtvi potresa glavno mesto i niso prizanesli ne mrtvi snovi, ne žl-japonske državo Tokio in Yokohama, j vemu bitju. Samo tulntam so ostavlli trgovinsko najvažnejša luka mikadove hon:o lenono ali Ilovnato kočico av-»cmlje.	tohtonih prebivalcev.
Sedanji potres ni prvi dogodek te vrste na Japonskem. Azija je že od nekdaj podvržena |>otresom. V zgodovini azijskih potresov najdemo često-krat ozemlje Itiila in Oanga, malajski Arhipel in posebno Japonsko, Pogosto pojavljanje potresnih katastrof na Japonskem je s prlrodoznanskega stališča utemeljeno, saj Je Japonska splošno znana zemlja vulkanov, katerih večina je sicer mrtva in ne deluje, kar pa ne jamči za sigurnost pred potresnimi katastrofami.
V zadnjih 70. letih Je mlkadova de-Sola večkrat postala žrtev vulkanlčnih izbruhov svojo zemlje. Ze leta 1855. je potres porušil Jeddo ali Tokio. Od 28. oktobra do 13. novembra 1802 jo potres ugonabljal teritorij zapadno od mesta. Naslednja dva velika potresa na japonskih tleh sta bila leta 1801. in leta 1800. PosbHlnjič je potres zahteval okoli 30.000 človeških žrtev. Številke so bile »a tiste čase naravnost ogromne. Sklanja potresna katastrofa po vseh izgleilih, žal, prekaša zadnjo. Človeških žrtev je mnogo več, pa tudi povzročena škoda je neizmerno večja. Prizadeta so mesta Tokio, Yokohni.ii ln YpUosaka.
Potres je začel v Yokohnml. trgovin-idki Inki Japonske, ki se deli v tri predele. V sredini mesta se nahajajo javna poslopja in reprezentančne zgradbe. Na vzhodu loži evropska četrt, na zapadu pa pravi japonski del mesta. Yo-kobnma je imela zadnjo čase približno pol milijona prebivalcev. Potres jo Izbruhnil v vzhodnem delu, kjer stoje bančna poslopja, trgovinske palače, hotoli. klubi in podobne zgradbe. Takoj ob stalo
Tokio, prestollco vzhoda, ki j? bilo ustanovljono leta 1453. ter je postalo glavno mesto Japonske I. 1800., je zadeta ista usoda, kakor Yokoham&. Panika v prest,olici. 1:1 šteje okrog 2 milijona duš, je bila seveda mno:.ro večja, nego v trikrat manjši Yokohami. Vsied hudih potresnih sunkov pa je pojavil požar r.a več mestih naenkrat, objel je mnogo ulic tor |ol pokončavu-tl palače r nepopisno brzino. PtrnSnl prizori »o bili, ko so ljudje Iskati Izhoda lz ulic, katere so rn-nlrali plameni. Tudi mikadova palač« Je zgorela ln eosarska rodbina »1 Jo le s težavo rešila življenje.
Potres Je po dosedanjih podatkih trajal samo 6 minut, toda je bil po svojem tičinkn grozen. Na tisoč« ljudi Je postalo njegova žrtev, w lepote mesta so postale enake zemlii b ubogi ljudje so komaj utegnili rešiti golo življenje. Materijelna ško<la potresa je neprecenljiva. Kako ogromna ra J« škoda, o tem pričajo že suhe vesti pro-ko Son Franclsca, ki nn morejo ničesar poročati o mrtvecih, temveč lo kratko beležijo, da so komunikacijska sredstva uničena, da so zvezo dsleč naokoli z zaledjem oretr^sne ln da Js princ Ito ostal živ. Tudi foloznlc* so porušene. Vse ostalo je neznano. Pričakovati je, da prinesejo prihodnji dnevi strašna razkritja, o kakršnih človeštvo najbrSe ni čulo, odkar je doživelo svoj največji potrng leta 1755. v Lfsaboni, potresi katerega področje je segalo od flrfinla-ndije do Afrike ter je poškodovalo eno trinajstlno celokupne kopne zemlje. — Za^nR trije veliki potrosi so bili leta 100«. v San b prvih potresnih sunkih je na-j Franclscn, leta 1003 v Messlnl (Siclll-
______ na morju strahovito valovanje, ja, 100.000 žrtev), ter v severozapad-
Ladje, ki so bile zasidrane v pristani-1 ni Kitajski 10. decembra 1020. Ta ka-šču. so so vsied butanja valov odtrga-: tastrofa je zahtevala 180.000 duš. le in po večin! potopile, V mestu je |--
Tr&ovsii/isJsra stavkra
Ljubljanski stavkovni odbor nam je včeraj poslal komunike, v katerem pravi: Stavka v revirjih Trboveljske družbe traja naprej. V rovih sa nikjer no dela in le na dnevnem kopu ? Trbovljah in v Kočevju se potom L.vj.erjev vrši malenkostna produkcijo. Število rudarjev, ki so se vrnili na delo, da ni doseglo niti 10 odstotnega celokupnega delavstva. Komunike ostro napada orožulštvo, ki je dosedaj aretiralo 4S rudarjev ter ga dol-ži, da dela po navodilih ravnateljev Trboveljske družbe. Islo sumnjo izreka komunike proti celjskemu okrajnemu glavar-stv •. Stavkovni odbor nadaljo konstatlra, da jo družba doklej odpustila delbiltlvno iz svoje s!užv.e okrog 0<X) rudarjov In Izraža dvome o neprlslrunosli vlade. Glede dinamilr.ega napada na els i trično centralo v Trbovljah ponavlja stavkovni odbor, da odgovornosti za dejanja posameznikov ni mogočo naprtiti rudarskim organizacijam. Končno poudarja komunike, da <so rudarji trdno odločeni vztrajati v svoji upravičeni borbi bi pričakujejo, da jih bo podpirala vsa poltena javnost, ker s« borijo tudi zn znižanj« pretiranih cen premoga*.
Proti trditvam stavkovnega odbora se poudarja z uradne strani, da stalno narašča število na delo se vračajočih rudarjev. Dne 1 septembra je bilo v trboveljskih revirjih že zopet zaposlenih 30-37 delavcev. V Kočevju so jame in dnevni kop v polnem obratu, v vseh družili revirjih se dela na dnevnih kopih, v jamah pa se povsod vzdržuj? normalno stanje. Produkcija premoga so vrši povsod, iz-vzomši v revirju Hrastnik. Dnevna produkcija je naraslla zopet nad 1000 ton. Od nikoder nI poročil, da bi bilo občutili pomanjkanje premoga. Zlr.sti železnice so še dolgo časa dobro preskrbljene.
Zanimivo poročilo o stiliSdu vlade smo prejeli iz Beograda: Minister za Su-mo in rude dr. Prskič je že dne 28. avgusta podal izjavo, da smatra zahteve delavcev za pretirane ter je pozval politike, ki ao ga vprašali za njegovo rnlš-Ijenjo, da naj vplivajo ra delavstvo, da se vrne na delo tor se Izogne nadaljnjim izgubam na mezdah. Na podlagi poročila ministra za Sume in rude jo ministrski svot pioSli teden prišol do zaključka, da se vlada e trboveljsko stavko ne vmešava, ker jo smatra za končano. Velik dol delavstva da re je žo vrnil ria delo, drugi da so odpuščeni in v kratkem da je pričakovati normalno produkcijo. Ministrski svet je istočasno razpravljal o posledicah event. popuSfianjs Trboveljske družbo n.ipram delavstvu ter se je Izjavil, da bi povlškl na mezdah, katere bi družba morebiti privolila, nikakor ne mogli voljati za držvne rudnike In zlasti ne za ODOga v Velenju, ki je Itak dc-fieiten...
Kakor nam poročajo Iz Trbovelj, so vzeli vodstvo stavko klerikalci v svoje roke In klerikalni agent'«* pi-rdv.u-n širijo med delavstvom vesti, da io treba
vztrajati le i* par dni, pa bo starka
zmagala. Na drugI strani obijulmjojo no-vopečenl »radikali« energično Intervencijo vlade, čcS če ne pojdo drugače bo pa j vlada rudnik konfiscirala in v*e dolav-! tke zahteve izpolnila, pa še kaj ta na-t metek dala! ?-alibog jo* med rudarji na-| vz.lic slabim izkuSnjam iz proSlih časov j Se dovolj naivnih ijudij, ki tem in po-j dobnim i -'indlerjem verjamejo. V osta-! lem vlad v revirju povsodi red ln de-, lavstvo 40 drli trozno. Zgodili so to lo ! pošali.ozni slučaji, da so na delo ee vr-j nivšl rudarji <J>>t>ili grozilni pisma ali I bili napadeni, vendar to afere niso tragično OrožniStvo Je takoj Interveniralo. Mnogo vzn.iinb.erija vzbuja mod doiav-»tvom dejstvo, da dru?ba odpuSča Slm dalje vč ljudi in se pripravlja očivilin na redukcijo obrata. Mnogi rudarji, ki io bili po i.Iiuhu stavka odšli v lelo na kn.eie s« se utunje dni vrnili v Trbov-
'je-__
M-STOSlne žit.- Snks v Kran'«
Kranj, 2. eeptombra.
Narodna čitalnic* v Kranju j« prav slovesno proslavila fiO-letnico svojega obstoja in dela na kulturnem polju. Prireditev, za katero si je stekel posebnih zaslug čitalniški podpredsednik Franjo Sire kakor tudi ostali odbor, je potekla lopo in gladko in natančno po začrtanem programu.
V	soboto zvečer jo priredil dramatični odsek Čitalnice v sokokki telovadnici Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«, Pred predstavo se je vršil v nabito polni di'o:ani slavnostni občni zbor. Zaradi slučajne odsotnosti čitalniško.cra predsednika jo otvoril zborovanje podpredsednik Sire in v prisrčnih besedah pozdravil v prvem redu zastopnike oblasti glavarja '/.nklarčiča, župana C. Pirca, zastopnika univerze univ. prof. Osvalda, zastopnike raznih kulturnih društev in ZKD in vse drugo roato, ki so prišli od daleč iu od blizu. Nft otiaiil prod odborom sta stala zastavonoši z razvitima čitalniškima zastavama. Ko jo prečital tajnik doSle brzojavke in pismeno pozdrave, ju podpredsednik zaključil občni zbor.
»Kralja na Betajnovl« so Igrali dobro in v popolno zadovoljnost gledalcev, čeprav je napovedan gost M. Skrbinšek iz neznanih vzrokov v zadnjem trenutku izostal, vsied česar jo tnoral vskočiti gospod Držaj. Krneo ln Nina sta bila naravnost Izborna.
V	nedeljo oh 8. nrl zjutraj Je bil sprejem postov na kolodvoru. PriSla jo že-iezničarska godba, ki je potom ves dan marljivo svirala, Ljubljančanov smo pričakovali voč. Morda jih je oplaSilo slabo vreme, deloma pa Jih jo gotovo zadržala tudi mlačno«t za kulturno prireditve.
Ob pol 11. uri so ac začela vhinsti v Zvezdi med gimnazijo in Narodnim do nioni narodna društva in zastopniki različnih kulturnih ustanov. Med drunimi
»iuo opazili r.*Atoptitke 8o£0MK0g» »a-vem z zastavo, »okolskih društev LJubljana, Btmžijča, fikofja Loka, Boh. Bistrica ln dragih, domačo sokolslio In gasilno društvo, ki sta vistoplll koqx»ra-tivno, gasilno društvo Mavčič«, zastop-nlko drugih gasilnih druStev Iz okolice. Tesarsko ln zidarsko druStvo z zastavo; Narodne čitalnico Kranj, Skofja I/Oka, Kamnik in Iiralnl društvi Železniki in Tržič j zastavami; dalja zastopnike Glasbene Matico, Slovensko Matice, Pevske zvezo, Zveza kulturnih druStev, univerzo, profesorskega dniStva, UJU., šentjakobsko^* gledališkega odra ln pevskega zbora, Jugoolov. Matic«, Kola jugoslov. sester, prokriusne narodno noSo in mnogo odličnega naprednega občinstva.
Ob pol 19. uri so ja začol premikati izprovod po mtetu ln se Jo ustavil pred Drukarjovo hišo v Kožni ulici, kjor jo bila po krasnem, v srca sogajočem »lav-nostnern govoru prof. M. Plmata odkrita spominska plošča gorenjskemu planinskemu slavčku 8. Jenku. Po odkritju je zapel čitainUM peniU zI>or pod vodstvom g. nadzoro!k.» Ruja »llmrl jo mol, n«, ni umrl!> Nato je Sel sprevod daljo mimo ljudsko šolo in »o ortirll prod mostno hito, kjer Jo g. župan Ciril Pire v kratkem, Jedrnatem govoru pozdravil milo gosta ln zastopnike knlturnih društev, Jih pozval k nadaljnjema vztrajnemu delu ln opozoril na zaslugo hrabre srbsko vojsk« za našo osvobojen]«. Njegovemu govoru »o sledili viharni klici: »Zivio naš kralj Aleksander!« Tedaj so pripola belo oblečone deklic« lipove vence na društveno zastav«, nakar Jo gospodična II. Pirčeva v imenu narodnega žonstva v Kranju poklonila Nar. čitalnici »rebrn trak k srebrnemu venen na zastavi.
In že Jo Bo zopet naprej. Velik« množice so hlt«le na pvkopvilSte, kjer *o e« poklonila gtiuijeaia obeh pesnikov dr. Fr. PreSerna bi 9. Janka. Njuna ozalJSa-na grobova Ma bila v trenutku pokrita z Jesenskim oretjom, ■ lopkl ln prekrasnimi venci. Prof. Pirnat jo zopet (spregovoril par lepih be»edl, čitalniški zbor Jo zapel »Struno, milo te glasit«« in »TI ki si ustvaril« In slavnost na pokopališču je bila končana.
Na slavnostnem banketu to m med. prijetno neprisiljeno zabavo vrstili navdušeni govori iu popoldno sa je vršila ob požrtvovalnem sodelovanju naSih vrlih narodnih dam ljudska veselica t no-vo-zgrajenem Nar. domu. Slavnost J« uspola v vsakem ozlru prav dobro.
Politih Mtlto
+ Samostojna. Te dni te )« vrlU v
Ljubljani zaupni tesiunek SKS. Na sestanku |e med drustm Izjavil *. dr. Vo-Snjak, da r.l res, da tnuje po Štajerskem novo stranko, ampak da teli te vodno delati > SKS. Ljudje, k| so sa razumeli, da hoče spraviti tudi nekmctovalc« pod en klobuk, da so ga napačno razumeli. On Je In ostane kmet. Dalje »o poročali na sestanku delegati, ki »o v Cururu skic pall o združitvi t srbskimi lomljorudnlkl. N)Ihova poročila so bila odobrena. Stranka so |e ponovno postavila na italtšie, da Je Izključno kmečka ttranka In da drugih stunov ne vabi. Zato te hoCo spo-lltl popolnoma t irtisktmi zcnil)«iradnikl In lc na runobdržati ime SKS, m tno-traj pa bo lllljarka zcmljoradnlkov. Končno so razpravljali o kmečkem shodu na Bledu, za katerega bale letos ne vlada posebno zanimanje. Padle so bridke pritožbe. da mnogi strankini funkcijonarjl nočejo več tako delati kakor poprej. Da bi bil shod vendar vsaj za tlio obiskan, so sklenili razviti zanj veliko reklamo v Ljubljani, da bi meščani »ix>ix>lnlll vrste obiskovalcev. O. Putel) lo vteral odpotoval t Beograd, da konča pogajanja ta spojitev t srbsko zemljoradnlško stranko.
+ Hud nahod Je nastopi! v vrstah socijalistično - klerikalno - komunističnega prijateljstva. Odkar so se klerikalci tako neženirano priznali k veri zlatega teleta In odkar se lunaškl boriteljl za sloven. republikansko avtonomijo pri zelenili In pri obloženih mizah (ako prostodušno pogajalo z radikali, ]e pričelo prav slišno odmikanje stolov. Po vrsti se oglašajo znanci In prijatelji ter naznanjajo, da njihovi občutki niso najtoplejši. Ola-silo »socljallstlčncga« župana dr. Perlča »Zarja« očivldno Iz njegovega peresa ostro napada SLS radi njenega stališča v socilalnih vprašanllli. Ostro se zaganja v katoliško cerkev, ki || očita brutalnost, zraven pa priiema dr. Brelca, ker |e na katoliškem shodu obsolal socllalizcm. Norčuje se Iz nicgove trditve da bosta ljubezen In usmillenie v socljalnem bo)u več uspeha prinesla nego razredni boj. Dr. Brejc s tem pravzaprav odreka delavstvu pravico, boriti se za socljalna prava. Članek končuje: »Govor dr. Brejca le bli drzen protest proti razrodno-zavednemu proletarllatu In krščanskim socljalcem.« Ali so krščanski socljalc! pooblastili .Zarjo«, da Je to zapisala? — Slini strah le prevzel tudi pravoverne av-tonomiste. Glasilo g. Propeluha velie-mentno napada SLS, češ da te hoče prodati vladi na čkodo Hrvatov. Slovenci da žele federativno republfko, torej SLS nima pravico sama odslopati od tega programa. Očita II tudi navzočnost kralja. Klerikalcem In vladi stavila »Avtono-inls;» tudi prav neprijetno vprašanje, kal lo delal papeškl nune!! na katoliškem shodu. Pcliegrinclll le diplomatski zastopnik Vatikana pri naši vladi. Kot kaj " lo udeležil katoliškega shoda? — Kot diplomat? To hI bil unlkura. Kot cerkveni
ar.ezr AH trt to skupaj? — Kako hudi so komunisti, o tem poročamo na drugem mestu.
+ Katoliški shod v »Čeh komunistov. Glasilo komunistov »Glas Svobode« prinaša o katoliškem shodu daljšo kritiko, ki |c tem bolj zanimiva, ker Je znano, da sedo klerikalci In komunisti na ljubljanskem magistratu nele v bratskem objemu, marveč, da so komunisti tudi prav ponižno zlezli pod županstvo klerikalnega g. dr. Stanovtiika, ki s pomočjo komunistov prevrača na magistratu svoje klerikalne kozolce, kakor Je to zlasti pokazal ob katoliškem shodu. Članka, ki ga )e na naslov klerikalcev naplsai »Glas Svobode« v ostalem nI vzeti tragično. On le v danem političnem položaju le dokaz, du so komunisti drugačni v btsodaii In drugačni v dejanjih. Da bodo naši čltatcljl videli, kaj pravijo komunisti o svojih zavetnikih nal citiramo nekaj odlomkov. Med druglnt piše »Glas Svobode«: »Peti katoliški shod s svojim pompom In paradami Je tvoril okvir za glavni cilj klerlkallzma In njegove politične stranke SLS, ki le — konkublnat katoliške cerkve s pravoslavno monarhijo, združitev katoliško rotkclje s pravoslavno reakcijo, združitev slovenskih reakcijonarcev s srbskimi reakctJonarcl. Zveza med mltro bi krono — novo obdobje cezaropaplzma. Katoliška Cerkev bo zopet postala to, kar Je bila v stari Avstriji, postala bo poleg policije ln oborožene sile sredstvo vladujoče rcnkclje za obvladanle podložnlkov. SLS le po volni kolebala pet let. Klerlkallzem, ki se Je dlskredltlral v volni popolnoma, ne samo pri nas, kjer so bili ravno duhovniki najhujši vojni hujskači, kjer so ravno klerikalci bili najponlžnejšl sluge degeneriranih In zločinskih habsburških izrodkov, temveč po celem svetu, ker svetovna vo| na le odkrila vso slabost vladttločo katoliške cerkve. »Ljubi svojega bližnjega!« so hujskall na umor In pobo| In morilno orožje so božji namestniki blagoslavljali v Imenu onega, ki Je dal zapoved: »Ne ubija]!«. Poleg brahllalnc policijske sile za obvladanje nezadovoljnih množic, so dobil! mogočnikl duhovno verigo katoliškega nauka, ki j« zasužnlcval duše. Danes Je SLS z odprtimi Jadri prešla v tabor vladuločcga reakcionarnega režima srbske burlnazlje. Ogoljufala Je svoje volllce, ogoljufala Je Radlča, svojega do včerajšnjega zaveznika. SLS ln katoliška cerkev ste danes prešle v službo srbske reakcije, kakor ste popreje bili v službah habsburške reakcije.«
Gledališče
Ljubljanska opera. Sreda, B.: »SevHJskl brivec«. Gostuje v vlogi Roslne cotpa Vesel-Polla lz Za-treba.
LJublJanskn drama.
Torek, 4.: »Kar hočete«.
•
Opera. SinoČnja predstava «pro(*ine oero8to« je bila v splošnem dobra. Dirigent Balatka Jo izvil Iz orkestra, kolikor j« bilo mu>.< če kljub vrzeli, KI .o i-aitjala v kvalitativnem	v or.e
sira. Ga. lrma Polakova, ki je gostoca'a r vlogi Marink«, e bila v igralskem ožita Izvrstna. Glas Ji »veni šo vedno tlm patično. Vlogo Janka Jo pel g. Šimenc, ki Je bil junak fečera. Najlepša plat njegovega petja je oiczza roe.o. V drugem činu je žel s Keoalom — Zathevem viharno odobravanje in sta morala oba pevca dvospev ponoviti. Gdč. Korcnja-kova in Kattncrjova »ta absolvirali svoj part povoljno, o pevskih kvalitetah gdč Ropasovo in dr. Riga bomo spregovorili ob njuuom prihodnjem večjem nastopu. V a Jok g. Mohoriča je bil dober. Glas g. Aublja je prestalo Jedruat, Gledališče je bilo polno.	am.
^©tfO&TSGffc® «dorota
Novo mesto, 8. septembra.
Danes se Je pričelo na tukajšnjem okrožnem sodišču Jesensko zasedanje porotnega sodišča. Senatu je predsedoval dvor. svet. dr. PolenSak, votanta sta bila višji sodni »vetnlk dr. Hrašovee In svetnik Barne, državno pravdništvo pa je zastopal višji državni pravdnlk, dvor. svet. dr. Kremžar.
Pri dopoldanski razpravi je stal pred porotniki IBletnl Jnnoz Snlmič iz Dolge Rake pri Krškem, ki Je dne 8. maja v Jezi udaril svojo mater Frančiško s tnko silo dvakrat po desnem eeneu in po glavi, da ]e potem za težkimi poškodbami umrla. Obtoženec se je na današnji razpravi zagovarjal s pijanostjo, dočim Je v preiskovalnem zaporu razlagal dogodek čisto drugače. Razprava jo bilo v svrho zaslišanja nekaterih novih prič preložena. Zagovarjal je obtoženca dr. Ahe.čič.
Popoldne se je zagovarjal delavec Jožo Lukačlč Iz GrlbcIJ pri Metliki, ki je ubil v prepiru z moliko svojega tovariša Janeza Jakovčiča. Obtožcnec Je Izjavil, da Jo bil dogodek le nosrečen slučaj. Hotel so Je opirati na moliko, ker pa je slabo šel, Jo jo vrgel proč In je motika tako nesrečno zadela Jakovčiča, dn ]e sa poškodbo umrl. Ta neverjetni Izgovor pa jo ovrg!« priča Matija Dragoš, kateremu jo obtoženec nekoč Izjavil: <C!etudi dobim 10 let, samo da sem Jakovčiča izplačal !»
Porotniki so soglasno potrdili vprašanja glede uboja, nakar ]e bil Lukačlč obsojen na dve ln pol leta težko ječe. poostreno z enim trdim ležiščem In postom na mesec. Obrloli>nec si Jo pridržal pravico nlčnoslno pritožbe. Ser>nlu je predsedoval dr Stoviček, zagovornik dr. Režek.
Objave
V Zentfca »ekclja Orjune. v LJnMJan) Ima Izredno te Jo v sredo dnt 6. »B|>. tembra ob 20. nrl v areni Naroda, doma. Članice, udeležit« m polnoilevUoo.
X Hlgljcnlčna čeaalulva za dame 0. Fettich-Frankhelm, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Bar. vanje t L'0roal Ucntič. El. masaža lic«, Manlkura. Izvršuje vsa lasna dola. Ku. pujo odpaden« in odrezaae lase po naj, višji dnovul ceni. i'arfu merlja.
X Črno palico je pozabil včeraj do. poldne na glavni poŠti v Ljubljani nekj rlsokoeoloc. Najditelj raj jo proti nagrj, dl izroči upravi lista.
X Potovalni koiarskl točnj r.a Slove, nljo. (Srednja tehniška šola) Pouk na zarodu co prične dne 10. septembra ob 8. nrl. Novi učenci so epiojemajo, v lt0. Ukor dopuf-ča Sa prostor vsak delavnik od 8. do 12. ure. Dno 1. oktobra 1<>23. se prično tudi koSarski tečaj za roko-tvorni pouk ta ljudskotolske učitelj« in traja do konca šolskega leta. Natančnejša pojasnila dajo vodstvo.
SI
METLIKA. Drugo loto se vrše pri nas občiusk« volitve, za katere vlada že (o. daj veliko zanimanje. Klerikalci raču-uajo z zmago, kar pa je račun brez krč-rnarja, kajti Metličanl bodo izročili vodstvo občino mladim, ros agilnim možem ki Imajo tmltiel za delo. Dobili smo is elektriko in ko bo ta popolnoma dorr. Sena, dobimo tudi vodovod in, kakor si govori, v nekaj letih tudi kopaliSfio m Kulpl. Klerikalci se silno razburjajo zaradi napredka demokratov in so zala le tedaj pridno pripravljajo za volitve Največji trn v peti j« klerikalcem it po tfll mdikalc.ern simpatični in oad v?t delavni g. Knafel. Pa D« bo nič. Zmagi mora biti naša.
MORAVČE. Ne mislit«, da evelo pri nas tam« rožice, ker se tako malokdaj oglasimo. Ravno nasprotno Jo res. Niti Ljubljana s« skoro ne moro ponašat! t takimi cenami, kakor to pri nas: 9-3 K kilogram mesa In še slabi kosi. Kruh bi moral biti cenejši In večji, a je tlabil in manjil. Ali te oblasti v resnici nič ne zanimajo za težki položaj tiromaSnojšil tlojev.
SLOVENSKA BISTRICA. U dolgo se opaža t Slov. Bistrici slttcmatičua gonji proti vsemu, kar je naprednega, posebac pa proti Sokolom. Klerikalci te o« trs uiujejo nobenega tredttva, da dotežejc tvoj cilj: oslabiti napredni, posebno pi H tokulikl Ur olj v Slov. Bistrici. Ova Jajo naprednjake anonimno In neanoolm ae, pitmeuo in uttmeno oblastim. V zad njem luu »o M t vtem tovraiivom vrgl ua naSe napredno očlteljstvo, posebno n tgilna tokolska delavca učitelja Cotia i uč.uilja Metliko. Kakšna sta kot učitelji kako Izvršujeta tvojo stanov »ko doli nott, zato no rpraSaJo; v klerikaluo uca iurokili očeh sta dosti velika greSnika ž samo vtled tega, ker Ita napredna, S« kola ln oelo OrjuuaSa. Maritiorskl okra no glavarstvo zelo čuduo pottopa v te zadevah. Učitelja Ceha j« razrešilo tlui bo v Slov. Bistrici, učitelju Metliki pa j naprtilo ditclpllnamo preiskavo. Prveg je ra/.reSilo radi oradb, ki ao to izkaza! kot neoBnovano, proti drugemu jo uvedi na disciplinarna preiskava, ker je ob pr liki kraljeve [Miroke dostojno posvar ricmčurje, ki so izzivali, nakar so ga pi znej« nemčurji napadli, bili pa od njec tepeni v tilobranu ter od sodišča kazni varil, dočim je bil Metlika oproSčon, ki «8 je Izkazalo, da s« je ie branil. Ker i niso mogli klerikalci In nemčurji zrio' n?d njim potom »odlSča, so hočejo zd potom okrajnega Solekejni sveta in so a ra/.en gornjega naprtili Se kopico dojar ki jih nI nikdar tagreSil. Okrajni šol« svet pa kaže čudovito vnemo, kad pride kaka ovadba, čeprav le anonimn ali lo dopis v »Straži« zoper napredne; učitelja. Dovoli ti tudi marsikatero i rodnosti. Učitelju Cehu j« n. pr. z d kretom o razrešitvi tudi naznanil, da okolišu mariborskega okraj, glai-arst no dobi več služba. Gledo razrešitvo i mamo ničesar pripomniti, kor je učit Čoh bil provizorično namoščon, ne ver pa, kj«' v zakonu je utemeljen njegov gon iz mariborskega okrožja, ki je izi žen v dokretovem prislavku. Gosp. La, Sič sploh smatra učiteljstvo za svr služabnike, t katarimi lahko postopa, I kor so njemu zljubi. Učitelju Cehu je priliki nekega zaslišanja fionovno zab sil r obraz, da jo lažnjivec, kričal j» n njim kakor nad hlapccm, ker ni ho podpisati zajiisnika, ki so nI vjemal njegovo Izjavo, in mu nazadnje zapre »Sicer bom pa po vas lopnil, da si I sto zapomnili!« No, in sedaj Je lopnili ' keira obnašanja bi pač no pričakovali okrajnega glavarja, ki mora poznati v najnavadnejša pravila dostojnosti, čo ne pozna službenih predpisov o obče nju t strankami. Značilno za g, LajnS jo tudi dejstvo, da se je pri nekem za Sanju učitelja Čeha tklicovai lo na do »Straže«, ni mu pa hotel jiokazati ov be, dasi jo jo zahteval. Bojimo so, okrajno glavarstvo ne bo pridobilo ugledu, čo bo tako postopalo, ne boji so pa prav nič g. LajnSiča, čeprav »I no« po vseh nnprednjnklh tu gori moji. Opozarjamo ga samo, naj pazi, kot politični uradnik ne inldo na str karska pota; dosedanja znamenja oj vlčujejo lo opozorilo.
Prva priloga »Jutru* St. 206, <Tne 4. «t>ptcm1>ra 1933.
ID. ljubljanski velesejem
Ogromen poset
na sejmišču
V nedeljo rekordni dan. — Veliki kiipčljsta zaključki v prvih treh dneh
Včeral In v nedeljo Je bilo na sejmišču pravo babilonsko vrvenje posetnikov lz raznih pokrajin države in Iz inozemstva. Počim Je v nedeljo še zelo prevladovala slovenščina, Je bilo v pondeljek skoreda čuti več srbohrvaščine. Tudi mnogo nem sko in madžarsko govorečih posetnikov je bilo opažati. V nedeljo Je bil sploh rekordni dan, odkar sejem obstoja; sejmišče Je posedlo nad 25.000 oseb, včeraj jih je bilo prilično 15.COO. Največ Je bilo uba dnova tujih posetnikov Iz Srbije, Bosne in Vojvodine. Hrvatov jo bilo še malo, vendar se tudi med njimi vzbuja veliko zanimanje za sejem ln Jo velesejm-ska pisarna dobila telefonsko naročilo, da pošlje ekspresno večje število vele-sejmskih legitimacij na Slavonsko banko i:i spedicijsko podjetjo Balkan v Zagrebu.
Med posebnimi gosti Je obiskal včeraj proti večeru selem šef ministrstva za trgovino in Industrijo g. Savič v spremstvu sekcijskega svetnika dr. Rateja, šefa oddelka za trgovino in Industrijo dr. Mama, predsednika trgovske ln obrtniške zbornice g. Kneza ter Inž. Šukljeta. 0. Saviča je spremljala tudi njegova soproga. Q. Savič, ki se Je nahajal še okrog 8. ure na sejmišču, se je o prireditvi Izrazil Izredno laskavo. Dalje so dospeli zastopniki trgovinske in obrtne zbornice iz Sarajeva, urednik «Nove Evrope« dr, Curčln In drugi.
Vojvodincl, Srbijancl ter Bosanci so Izrekli prireditvi svoje polno priznanje in so napovedovali še velik poset Iz teh pokrajin. Obenem so obljubljali, da bodo ob povratku tudi sami delali propagando za obisk te razstave, na kateri je tolika obilica blaga na Izbiro.
Med razstavljale! vlada dobro razpoloženje, ker so se že prve dni sejma sklepale večje kupčije. Posebno veliki kup-čijski zaključki so bili v strojni (pred vsem poljedelski stroji) ter elektrotehnični stroki ter v izdelkih Iz železa ln jekla. Lokomoblle na sejmišču so že vse razprodane. Istotako dela dobro kupčijo papirna Industrija, ki beleži v prvih treh dneh sklenjenih kupčij za 8 vagonov, Opažati je zlasti, da se kupci bolj zanimajo za Industrijo nego trgovino, ki pa tudi prihaja na svoj račun. V prihodnjih dneh se obetajo večji obiski lz Hrvatske. Izgledi na uspeh sejma so torej že po prvih dneh Jako ugodni.
Sejam lani in letos
(jdeležba razstavljal cev na sejmu se Je od lanskega leta (lo lotos precc izpremenila. Polog etarih uvedenih podjetij in tvrdk beležimo leto« celo vrsto novo osnovanih obratov in pod etij, ki bo hočejo z velesejmom uvesti med poslovnimi krogi. To dejstvo moramo beležiti s tem večjim zadoščenjem, ker vlada že od lanskega leta v podjetništvu precejšnja Btagnacija in ker so se razmere za snovanje od lani očitno poostrile.
Kar se slovenske industrije same ti-če, nam letošnji velesejem ne nudi popolne sliko o njeni mnogobrojnosti, ker so mnoge industrije in celo cele stroke, ki so med gospodarskimi krjgi že dobro znane in uvedene, letos izostale. Predvsem moramo omeniit lesno industrijo in industrijo lesnih izdelkov, Id je med vsemi industrijami v Sloveniji najbolj razvita, ki pa glede Itolfabrikatov na sejmu sploh ni zastopana, marveč nam nudi sejem lo nekoliko slike o finalni industriji lesnih izdelkov, o pohištveni stroki, med tom ko stavbene lesne industrije sploh niso »stopane.
Z veseljem beležimo dejstvo, da je haša težka železna industrija in industrija železnih izdelkov kljub akutni inozemski konkurenci in očitnemu dumpingu, ki ga je omogočevala in podpirala še nestalnost naše valute, tnogla vzdržati konkurenco. Posebno velja to gledo stanja industrije, ki je brez vsake carinske zaščite, ker se vsi stroji uvažajo carine prosto v našo dr-žavo. Izdelke, ki jih je razstavila na sejmu, dokazujejo jasno, da je treba tudi tej važni Btroki nuditi nekoliko carinske zaščite, da bi se mogla razviti in ojačiti svojo konkurečnost.
Lep napredek beležimo v tekstilni Stroki. Pred vsem je tu omeniti novo tovarno za volneno blago v Kočevju <Tekstilano», ki nastopa letos prvič na velesejmn in jo razstavila prvovrstne vzorce izdelanega modnega blaga. Tovama je tekom enega leta zelo napredovala in se namerava v kratkem razširiti v zvezi s skupino Čeških tekstilnih tovarn.
Posebno pozornost vzbujajo tn.ll Vzorci pozamentarije leonskih izdelkov In raznovrstnih trakov, ki jih jfi razstavila novo osnovana mariborska tovarna d. d. »Metra», za katere vlada Pri nas velik Interes. S tem smo »e zopet na važni panogi tekstilne stroke osamosvojili, med tem ko smo bili do sedaj Izključno navezani na uvoz teh predmetov, katerih konsum je v slam-nikarskl, modistovski in krojaški stroki zelo velik. Znatno pomnožitev obratov zaznamujemo tudi v konfekcijski Btroki in sicer v izdelovauiu perila.
vezenin, oblek, čeplo in drugih oblačilnih potrebščin.
V	stroki usnjarske industrije je med novimi podjetji imenovati tvrdko Karel B. Maly ln Raitlmrok, Anton Vsr-blč z Vrhniko in Urban Tratnik iz Cerkclj pri Kranju. Tudi usnjena galanterija je zastopana po petih domačih in potih inozemskih tvrdkah. Mod domačimi je omeniti posebno znano tvrdko d. d. «Indus» tor «Petovio» z Brega pri Ptuju, daljo po eno hrvatsko in srbsko ter štiri dunajsko in eno francosko tvrdko.
Zelo obsežna jo razstava železnih izdelkov, strojev, Instalacijskega in elektrotehničnega materijala, kjer je udeležba zagrebških tvrdk kakor tudi dunajskih in nemških tvrdk prav posebno mnogobrojna. Med novimi domačimi razstavljale! je omeniti tvrdko Bratje Sternborger iz Slovensko Bistrico, produktivno zadrugo kleparjev in instalaterjev v Ljubljani, Rado Nipič in drug, »Columbla* (pile) iz Vojnika pri Celju, dalje železno galanterijo prve jugoslovanske tovarne rinčic in kljukic v Stražišču pri Kranju ln »Vesne« v Ljubljani.
V	pohištveni industrij je poleg lanskoletnih razstavljalcev med novimi omeniti jedilnico Ivana Okorna li Škofje Loke, dalje podjetje Poličar Mi lan in drug ter I. Pretnar na Bledu.
Posebno pozornost obračajo nase lini izdelki tovarne velikobečkerečke tovarne preprog Djundjerski ln drug, Daljo je omeniti prvo srbsko fabriko mrež in tovarno za čolne v Bosnaskem Brodu. Zanimiva je razstava bosanskih preprog HasanadžIČ Meho, srbskih čebečljskih (odeje) zadrug z Visokega v Bosni, beograjske domače industrije zavos ter industrije umetnega cvetja.
Tudi v industriji iivil beležimo Sloveniji precej novih podjetij. Predvsem omenjamo tovarno za čokolado »Sana» v Hočah pri Mariboru, čokoladno tovarno »Mirim* v Mariboru in tovarno bonbonov «M&na> v Ljubljani. Tu bi bilo tudi omeniti podjetje za Izdelavo gorčice «Eta», d. z a i. v Kamniku. Svoje Izdelke je razstavila tudi največja tvornica testenin v Jugoslaviji »Cetina* lz Omiša v Dalmaciji.
Zolo razveseljivo je dejstvo, da so se letošnjega velesejma tudi v znatno večji meri nego prvih dveh sejmov udeležili naši obrtniki. Posebno je pohvalno omeniti tu kolarje z Vrhnike, iz Domžal in Maribora, izdelovale« ščetk in krtač iz Kamnika, Medvod ln Ljubljaue ter lesene robe iz Velikih Lašč in Ribnice, pečarjev z Viča, Novega mesta in DomžnJ, kotlarje, razna obrtna podjetja kemične stroke, klo bučarje, škofjeloško Izdelovalce glavnikov iz celuloida.
Inozemska industrija srečno dopolnjuje sliko produkcije s tem, da nam nudi skoro izključno le vzorce blaga, ki se pri nas »ploh še ne izdeluje ali pa le v nezadostni meri. Razstavljeni so izdelki precizijske mehanike, moderna vozila, ra7.novrstno pri nas nc-izdelovano tekstilno blago, steklarski izdelki, galanterija, kozmetika in par-fumerija.
Najboljši dokaz za interes inozemstva na ljubljanskem sejmu je mnogobrojna udeležba inozemcev na letošnjem sejmu. Tako so je n. pr. število avstrijskih tvrdk na ljubljanskem sejmu napram lanskemu letu podvojilo, tudi udeležba belgijskih in francoskih tvrdk je neprimerno porastla, žal, so se pošiljatve vzorcev zakesnilo, da niso moglo prispeti pravočasno. Tudi Nemčija je udeležena z 48 tvrdkami napram 26 tvrdkam lani, le udeležba Italijo je padla in se skrčila na eno samo tvrdko, kar ni v nikakem razmerju z obsežnim trgovinskim prometom med našo državo in Italijo.
Prav razveseljiva jo tudi mnogobrojna udeležba hrvaških, posebno zagrebških tvrdk, ki znaša 130 napram 79 v lanskem letu.
Kakor glede udeložbe v posameznih strokah, tako vidimo tudi glede števila in kvalitete razstavljenih vzorcev letos nebroj novosti, ki nam kažejo, da se naša produkcija od leta do leta sistematično in smotreno izpopolnjuje in v polni meri vrši v našem gospodarskem življenju nalogo, ki so mu jo stavili prireditelji.
(jonro zastopana strojna ln spton Kovinska Industrija od žeMJIčka do lokomoblle In avtomobila. Obe zvonollvarni bosta gotovo uspeli s svojim blagom, saj se je pokazala v SlovoniJI zadnje čase pravcata manija za nakupovanle zvonov. Zanimiv Je pogled na razne gospodarsko in poljedelske stroje, ki kažejo, da čaka za nekaj decenijev našo državo najlepša bodočnost v znamenju agrarne kulture. Pri tem je upoštevati seveda predvsem Južno-iztočni del države.
Za reklamo je sejniska uprava dovoIJ-no poskrbela. Tudi privatna podjetja so marljivo na delu. Zanimivost vzbujajo nekatere posebnosti. Vsakdo se ozre za fantičem, ki nosi v kitajski obleki reklamno deščico za čaj. Prisrčno se tudi nasmehne vsakdo, kdor zagleda dečka, ovitega z gumijastimi obroči, ki vrši reklamo -/.o. neko avtomobilsko družbo. Tako reklamo smo sicer že videli na papirju, vendar učinkuje tnko-le v istinl čisto drugače.
Drugače se razvija sejmsko življenje precej po domačo. Došlecl si ogledujejo razstavljene predmete In ležerno sprašu-jelo ali odhajajo. Aglinejšl razstavljale! hite pojasnjevati vrline svojega blaga, drugI se dolgočasijo v svojih kojah. Mlado gospodične, ki jim Je bila poverjena pažnja razstavnega prostora, sede poleg kavallrja, če so lepe; če pa niso, pa zde-liajo, ako ne zastopajo robo, ki bi budila med posetniki zanimanje.
Na zabavišču, tržišču tega preklicanega alkohola, vlada zvečer pač razpoloženje, kakršno se prime vsakogar, k! je v veseli družbi, aH, ki je pogledal nekoliko ali celo preveč v čašo z nekolansklm napojem. Oodba, petje, krik, fllrt, prepir, samogovorl, vse se meša v pestrem sporedu. Prav pridno svirajo Rusi, ki so se vrgli v rdeče srajce, da Izgledajo kot daribaldincl. Bivši ujetniki na Ruskem Jih poslušajo ginjeno ter se temu In onemu ovlažl oko, ko čuje dlvno popevko o «Volgl» ali o «svobodl» ...
Vreme doslej ni pokazalo pravega lica. Sedaj solnce, sedaj oblaki, sedaj malo prše. Nadejajmo se, da preide vsa prireditev ne premokro, pa tudi ne presuhol
Tuji posetniki sejma. Tekom včerajšnjega dneva se je pripeljalo mnogo trgovcev lz južnega dela naše države, potem nekaj posetnikov lz Avstrije, Nem Clje, Italije in Češkoslovaške. Srbljanskl trgovci so največ lz Skoplja in Bltolja. Vsi napovedujejo še večje število udeležencev iz teh krajev, kjer vlada povsod veliko zanimanje za ljubljanski velesejem. Med novodošlimi posetniki »o Fronta Belohribek, ravnatelj Zlvnobaoke Brna, Inž. Dragutln Tibold, rudarski svet nik lz Sarajeva, Ilič-Samurovič, polkovnik iz Beograda, inž. Košutič, Milan Prpld, Industrijalec li Zagreba in drugL
Predstave v narodnem gledališča za (asa III. Ijuhljansckga velesejma. Danes se igra v dramskem gledališču sijajna Shakespearjova komedija (Kar ho6cte> v Zupančičevem prevodu. Pri predstavi sodeluje tudi godba, ki svlrn komade, katere jo komponiral za to delo nnS operni knpelnilc Balatka. Komična opera «Sevil ski brlveo se poje v Bredo. V vlogi Ro-sine gostuje ga. Tinka Wesel-Polla, članica zagrebške opere. Brivca poje g. Le-var, grola Almnvivo g. Kovač, učitelja glasbo Basilija g. Betetto, Rosininega varuha Bartoln g. Zupnn in Fioreila gospod Pugelj. Delo je naštudlral kapelnik Nellat, zrežira! g. Sevastjanov. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi od 10. do 12. in 8. do B. ter zvečer pol ure pred predstavo.
Telefonske Številke za velesejem so; Urad ljubljanskega velesejma (ravnateljstvo, tajništvo, knjigovodstvo, dopisni oddelek, centralna blagajna) številka 140. Na to številko ee kličo tudi interurban. Razstavljale! po vseh paviljonih se kličejo na številke 148 in 159. To dve številki sta od interurbana izključeni
nfftt zanimati z t te Izdelke aoniačcja podjetja v toliki meri, da Je morala tvrdka radi številnih naročil svoj obrat znatno povečati.
V tekočem letu Je dobavila tvrdka v razne večjo In manjše kra|o Jugoslavijo novoustanovljenim društvom kompletne telovadnice, t. j. stabilno orodje, kakor: plezala, lestve, koloteke, kroge, kakor tudi prenosljivo orodjo, kakor; bradlje, salonsko droge, komje, kozle, telovadno mize In vse drugo v telovadnici potrebne predmete, med tem ko so žo starejša društva Izpopolnila svoje telovadnice z manjkajočim orodjem, oziroma so dala v poipravllo ali obnovljeni« ter Izpopolnitev zastarelo, odnosuo pokvarjeno orodje.
Razen navedenega spcclalnega telovadnega orodja Izdeluje tvrdka tudi vse drugo športne predmete, kakor: priprave za skok, prožno deske lastne konstrukcije, Jcsenove In bambusove palice za skok, kopja Iste vrste, diske, žoge, kije, ročke Itd.
Tvrdka, ki Jo bila ustanovljena Je leta 1881., s! je s svojimi solidnimi in vsem zahtevam odgovarjajočimi izdelki pridobila splošno priznanje.
GASPARI & FANINOER V MARIBORU.
Omenjena veletrgovina, ki se )e ustanovila leta 1918„ Je ena največjih v galanterijski stroki na Štajerskem. Tvrdka uvaža lz Anglije volne ln jih predelava v lastni režiji. V zalogi Ima tudi zimsko trikotažo vseh vrst. Poslovno zveze vzdržuje potom potnikov po vsej državi. Izdelke tvrdke priporočamo.
I. JUGOSLOVANSKA TVORNICA TEHTNIC IVAN REBEK V CELJU.
Rebekova tvrdka, ustanovljena 1. 1894., je že precej znana po vsej državi po svoji solldnost! !n kakovostno dobrih Izdelkih. Izdeluje mostne, vagonske, dccl-malne, namizne in druge tehtnice ter vsa ključavničarska dela. V obratu Je zaposlenih okrog 60 oseb.
Svoje Izdelke razpečava po vsej državi ln tudi v Julijsko Krajino. Rcbekovi Izdelki so že tako uvedeni, da nam jih pač n! treba hvaliti.
KONSERVNA TOVARNA .GLOBUS. NA VRHNIKI.
Podjetje Konservne tovarne se Je ustanovilo leta 1920. ter se Je v prvi dob! pečalo posebno z Izdelovanjem mesnih izdelkov. Polagoma se Je podjetje razširilo, tako da sedaj moro dnevno Izdelovati najmanj 60.000 najrazličnejših vrst konzerv. Poleg tega Izdeluj« dnevno velike množine vsakovrstnih mesnih Izdelkov, kakor: salame, kranjske klobase, prekajeno meso. Da tovarna omogoči hitrejšo postrežbo svojim odjemalcem, je tekom časa zgradila v Ljubljani tri lične paviljone, v katerih prodaja vse vrste svojih Izdelkov.
Tekom leta 1920. In 1921. Je vodstvo tovarne uredilo tudi svojo lastno klepa rljo, ki izdeluje za lastno potrebo ln obenem tudi za tuja naročila pločevinaste doze vseh vrst. Dnevno Jih lahko izvrši do 40.000 komadov. Poleg kleparije se Je koncem lota 1921. zgradila in uredila zelo obsežna žaga z dvema polnojarmcnlko-ma, ki krije potrebo z rezanim lesom za
domaČo uporabo (zaooje) kakor tudi sprejema In Izvršuje druga naročila.
I.etos je tovarna pričela z Izdelovanjem sadnih ln sočlvnih konzerv. Posrečilo ss jI je pridobiti v ta namen prvovrstnega svetovnega strokovnjaka.
Konzervna tovarna «Qlobus» na Vrhniki Jo največja tovarna te stroke v Jugoslaviji ter dobavlja tudi vojaštvu in naši mornarici večje množine konzerv. Podjetje Je zelo solidno ln stoji vedno pod nadzorstvom zdravstvenih organov. Priporočamo tedaj občinstvu, da posetl lastni paviljon na veiesejmu, ki ss nahaja na desni strani glavno ceste.
«ETA», TOVARNA GORČICE V KAMNIKU.
Omenjena tvornica, ki Je edina te vrste v državi, proizvaja okrog 3000 kg gorčice mesečno. Podjetje se Je ustanovilo šele letos, a že Ima odjemalce p: vsej državi, tako v Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu. Zlasti ljubljanski trgovci žo vsi prodajajo kamniško gorčico, ki Je lzborne kakovosti.
Obrat Ima možnosti razširjenja, da bi lalvko oskrbel vso državo z domačini izdelkom, ki ga moremo tudi gledo ugod nlh cen priporočati.
VELETRGOVINA ŽITA, MOKE IN MLEVSKIH IZDELKOV A. VOLK V LJUBLJANI.
Tvrdka, ki je med odjemalci že priljubljena, ima zastopstvo in stalno zalogo mlevskik Izdelkov Vcllkobcčkerc-škega Izvoznega milna, d. d. v Vclikeu< Bečkereku.
V paviljonu «H» Je na svojem razstavnem prostoru priredila tvrdka prav zanimivo statistiko o gibanju cen moke 0» v primeri z vrednostjo dinarja za časa obstoja tvrdke. Statistika datira od 5. junija 1920. do avgusta 1923. Svoje poslovne prostore lina tvrdka na Res-Ijevj ccstl št. 24.
TVORNICA PERILA M. DURJAVA IN DRUG V MARIBORU.
Tvornica se Je osnovala za časa vojne In Izdeluje perilo z 200 najmodernejšimi stroji In tehničnimi pripomočki pod vodstvom prvovrstnih čeških ln avstrijskih strokovnjakov. Izdeluje se perilo vseh vrst. Podjetje lina tudi lastno na novo urejeno pralnico In llkalnlco. Izdelki tvor-nlce so se uvedli žo daleč po državi.
Sprehod po sefmn
Velesejem se razvija. Upajmo, da mu ne bodo kvarili uspeha praški, bratislavski, dunajski, graškl, milanski In drugI iesenskl sejmi ter razne Izložbe!
Na sejmišču vlada navzlic denarni krizi živahno vrvenje. Posetniki, ki pogledajo «preko», to Je na zabavišče, se sicer zgražajo nad nečuveno pretirano draginjo — povzročeno baje radi previsokih trošarin ljubljanske mestne občine —, vendar pa Je na poslovnem prostoru opažati solidno trgovanje.
Med razstavljalcl pogrešam več tvrdlk, ki so bile lani In predlanskim zastopane. Nekateri na prostem stoječi paviljoni so menjali svojega lanskega lastnika ali na-lemnika. Zato pa se je v nadomestilo priglasilo mnogo drugih tvrdk Iz tu- ln inozemstva.
.Clovetk takol dobi vtis. da te nredvsem
«CETJNA», TVORNICA TESTENIN V OMIŠU IN SPLITU.
Ta največja ln najmodernejše opremljena tvornica te vrste v naši državi se ie ustanovila letos. Podjetje proizvaja dnevno raznih testenin okrog 20.000 kg In že razpošilja svoje Izdelke, katerih produclra 59 vrst, daloč po državi. Glavnica podjetja znaša 20,000.000 kron ln je samo jugoslovanska. Pogon je električen na reki Cetlna, po kateri ima podjetje svoje Ime.
Kakovost blaga Je tako Izborna, da se more meriti z najboljšimi Italijanskimi produkti. Poleg domačih odjemalcev Izvaža podjetje tudi v Grčijo. Do včeraj Je tvrdka tu na sejmu prodala žc za okrog enega vagona izdelkov, večinoma v Srbijo. Podjetje Ima možnost, da v slučaju potrebe podvoji svojo produkcijo.
Kojo, v kateri Ima podjetje razstavljeno svoje blago, s| je z velikim zanimanjem ogledal tudi kralj Aleksander, ki se je prijazno Informiral o podjetju pri prisotnem solastnik« podjetja ln ljubljanskem zastopniku tvrdke g. Remicu. Domačemu podjetju želimo obilo uspeha.
TELOVADNO IN ŠPORTNO ORODJE.
Tvornica telovadnega ln športnega orodja J. Oražom v Ribnici (Dolenjsko) Je razstavila na II. Ljubljanskem veiesejmu lota 1922. telovadijo In športno orodje, ki Je bilo predmet splošnega občudovanja In priznanja domače obrtne podjetnosti. Za časa razstave same sicer nI prišlo do vočjlh kupčljsklh zaključkov, vsekakor pa so ti domači Izdelki vzbudili splošno pozornost ter so se začeli Interesenti, t. J. posamezna telovadna in športna društva kakor tudi muamez-
INDUSTRIJA PERILA POVH & MEDIC V NOVEM MESTU.
Podjotje sc je ustanovilo julija lanskega leta ter Izdeluj u vsakovrstno moško in žensko perilo. Kljub kratkotrajnemu obstoju že razpečava svoje izdelke poleg Slovenije tudi v Hrvatsko, Srbijo in Črno goro. Radi zadostne zaposlenosti sc namerava obrat v kratkem povečati
VELETRGOVINA S SEMENJEM
SEVER & Ko. V LJUBLJANI.
Tvrdka Je bila ustanovljena leta 1909. In jo znana po svojem dobrem glasu Razen semenja razpečava tudi morske travo in ima glavno zalogo svetovno-znanih bergamaških brusnih kamnov. Tvrdka prodaja svoje blago po vsej dr-Jarvl, zlasti mnogo v Južne pokrajine.
Is življenja in sveta
Beograjske stave
»Politika* piše: Beograjčani, ki se vračajo z Bleda, so prinesli s seboj za-nivime stave, ki so z vsakim dnem širijo. Igralnica, ki se je srodi pobija odprla in potem zopet zaprla, jo izzvala strast za izgubami in obenem pohlpp po denarju. Na žalost se mlet ni dolgo obračal. Ministra za finance in za notranje zadeve sta pokvarila račune igralskemu delniškemu društvu. Ljudje, ki so začeli dobivati in izgubljati, pa so hoteli nadaljevati igro. Enim je ugajalo, ker so dobivali drugi so pa upali, da vsaj deloma pridejo zopet do izgubljenih vsot. Zato so začeli staviti.
Stava je angleški narodni običaj. Angleži stavijo na to, ali bo prvi človek, ki ga srečajo, imel črne aH rumene oči, ali bo članek v »Timesu* začel s soglasnikom ali samoglasnikom, ali bo imel pastor v nedeljo pridigo na sodo ali liho število minut. Sedaj pa se zdi, da Bled in Beograd kratita slavo Veliki Britaniji. Na Bledu in v Beogradu so namreč ljudje začeli staviti na to, ali se bo rodil prestolonaslednik ali morda princesa; meaec september je namreč že tu . . .
Največ jih stavi na prestolonaslednika. Vzrok temu so pač nepotrpežlji-va domovinska čustva. Neki beograjski pesnik, ki je sicer faSlst, je imel navado, še predno so prišle v modo stave, da je vedno, kadar je šel mimo dvora, izrekel stavek: »Samo da bi bilo moško.*
Pa tudi bodoča princesa ni brez simpatij in brez navdušenja. Za njo se pulijo doklice in dečki, šole bodoči dr žavljani; pa tudi mame in mamice so zavzemajo za žensko. Ljudje, ki vodijo dalekovidno politiko in trde, da re princesa čez 20 let lahko dobro poroči so tudi navdušeni ta žonsko.
Nalezljiva bolezen stave se je prenesla na vsa polja. Ljudje stavijo za pra-se, za purana, za toliko in toliko litrov vina in seveda tudi za denar. T"-da denar je prišel nekako iz mode, ker ga imajo vsi.
Ko nekega lepega dne poči 21 stre-| lov U topa, če bo dete orincetsa. ali
101 strel, ako bo prestolonaslednik, ne bomo imeli samo službene bakljado in parad z godbo, temveč tudi iskreno narodno veselje s streljanjem v ».rak. ki bo spominjalo na Božič in razgrajanje, ki bo slično veseljačenju v pred-pustu.
Pri ekscesarici Citi
Bcogradska »Pravda« poroča: V lepem gorskem kraju severne Španije, na podnožju pirenejskih masivov na severovzhodu od San Sebastiana se nahaja skromen gradič z Imenom Lekvecija. To je nekdanja lastnina premaganih španskih kariistov In služI sedaj novim gospodarjem: družini nekdanjega cesarja Karla in njenim privržcnccm. Po petdesetih letih stanujejo tu novi karlistl, to pot habsburški! V gradiču živi ekscesarica Žita in se menda kesa radi zadnje svoje avanture, ki Jo Je pripravila tudi ob moža. Tu je nastalo središče monarhlstičnc habsburške akcije za restavracijo habsburške monarhije v Avstriji in na Madžarskem. Prav pogosti so obiski pri nekdanji avstrijski cesarici; največkrat prihaja k nji španski kralj Alfonz, kateregn soproga pa, kakor so govori, teh obisko\ ne trpi baš rada.
Neki znan avstrijski monarhlst Je nedavno posetil ekscesarlco. Ostal je pr njej dva dneva, ali to mu Je zadostovalo da vidi, kako živi družina zadnjega avstrijskega cesarja. Največ težav JI povzročajo materljalne skrbi. Z njimi so mora Žita boriti stalno.
Oradlč Lekvecija Je zelo skromen, naravnost preprost. Sobe so velike, dobri-razsvetljene, aH zelo slabo opremljene Oprma Je stara In Izkvarjena; udobnost ni nobene. Posebno neprijetne so klima-tične razmere. Sredi poletja se mora \ sobah kuriti, po zimi pa se temperaturi! nikdar ne dvigne nad ničlo. To povzroč. pogosta obolenja otrok ter zopet slabš,-: materljalne razmero. Tudi Zitino zdravje Je slabo. Žalost, nevralgičnl napadi lu migrene so storile, da Je Zitino sice: krepko telo Izgubilo odporno silo. Zlta posveča največ časa vzgoji svojih otrok, posebno najstarejšemu sinu Otonu, ki ga misli enkrat posaditi na kraljevski prestol v Budlmu. Oton le popolna »Uka svojo
mater«: prti Burmmoc froi rtacsrmTrovt«. Visok, Se preveč za svoja letu, Js lepe rtmanjostl In trdnega zdravja. On je edini solnčni žarek, ki sije na žalostno življenje bivše cesar?kc družine. Ostali otroci, štirje dečki: Rudolf, Feliks, Robert ln Kari Ludovlk, ln dvoje deklet: Adel-nkla ln Šarlota, preživljajo dneve z učenjem In ob Igranju.
Zanimivo je prijateljstvo in spoštovanje, ki ga goji cskoliSno prebivalstvo do Zlte in njenih otrok. Prebivalstvo je V glavnem potomstvo starih Baskov. To konservativno ljudstvo je že ohranilo svoje stare simpatije do Habsburgovcev, ki so toliko vekov vladali v Španiji. Sedaj so se prenesle na poslednje Habsbur-govce. Tri četrtine živil, ki jih porabi bivša cesarska družina, so prostovoljni prispevki Baskov; to relo olajšuje družinske stroške. V glavnem se di življenje ekscesur'ce Hite karakterlziratt takole: pomanjkanje, bolezen, beda. Vse to na-pravlja s človečanskega stališča prav žalosten vtis.
Tako poroča avstrijski monarhist. Nam se pa zdi, da take revščine ne more biti. Sai se madžarska vlada briga za družino bivšega cesarja! Ker Madžari še vedno računajo na to, da prid« Oton na njih prestol, gotovo ne dopuščalo, da bi .bodoči madžarski kralj, s svojo materjo živel v taki bedi, kakor jo opisuje avstrijski aristokratski monarhist. Ampak zanimiv Je ta opis vendarle. Zato smo ga tudi priobčili.
•
X Nov naSto samomora Je iznašel /tefci 481etnl Jakop Caiteta v AleksnndrlJI. Položil Je pod sebe dinamlttao patrono In jo vžgal. Eksplozija dlnainltSa mu je raznesla telo na drobne kose«.
X Bon.ita nagrada zu sestavo notesa plesa. Udruženje plesnih uilteljcv v Newyorku je razpisalo natgrado 10.000 dolarjev za ples, ki bi nadomestil sedanje moderne ples.-. Srečni lznajdltelj naj se čimprej najde.
X Zastrupljanja vsled [»okvarjenega mleku. V Madridu je obolelo nad 300 oseh, ki so pile pokvarjeno mivko. Nekaj obolelih Je umrlo.
X Vojno letalo s šestl.ni strojnicami. Iz Marscllla poročajo: Na vežballšču Morlgnau so preizkusili novo letalo, ki Ima štiri motorje po 2o0 konjskih sli. Perutnice letala so Iz aluminija. Aeroplan je oborožen s šestimi strojnicami.
■ii i in iil— ■linami 11
Nogometno prvenstvo
Jugoslavije Oradlanskl : Ilirija 2 : 1 (1 : 0).
Po dolgetn času .«e lo Jugoslovanski nogometni savra vendar odločil, da razpiše tekmovanje za oflcljelno nogometno prvenstvo Jugoslavije. Za prvenstvo se bore vsi prvaki naših podsavezov. Prve tekme so se vršile v nodcljo ln sicer v Llubllanl Orndjanskl : Illrljn, v Beograda Jugoslavija : liačka In v Sarajevu Hajduk : SaJk. Največji interes je vladal za tekmo Gradjanskl : Ilirija, saj so zadnje tekme Ilirije s Hajdukom In Con-cordljo pokazale, da bo moral Gradjanskl /luščiti prav trd oreh, ako bo hotel doseči zmaga Kitko veliko simpatije ln uvaževanje si je pridobila naša Ilirija v Zagrebu ob priliki svojega nastopa proti Hajduku, dokazuje tudi dejstvo, da je do spelo v nedeljo Iz Zagreba v LJubljano rtad 300 prijateljev športa, da prisostvujejo težki In odločilni borbi.
Tudi Gradjanskl sam nI podcenjeval svojega nasprotnika hi Je dospel v svoji nnjjaijji postavi. Razumljivo, da Je posebno še med ljubljanskim športnim občinstvom vladalo — za to tekmo neobičajno veliko zanimanje: kmalu po 14. url so sc pričele valili proti lgri'ču veliko množico ljudstva. Ob prlčctku tekme le bilo zbranih na Igrišču nad 2000 ljudi, kar Je za Ljubljano doslej gotovo rekordno število.
Točno ob pol 16. url |e dospel na Igrišče Gradjanskl, živahno po?.dravlJvn od občinstva. Kmalu je sledila Ilirija, ki Je bila frenetlčno aklamlrana. Po kratkem pozdravni obeli moštev Je sxlnlk g. Ma-zlč Iz Subotice dal znamenje za prlietck tekme. 2e takoj pri prvih spopadih Je Gradjanskl uvldcl, da ga čaka huda borba, kajti Ilirija mu Je stavila tako odlo-Cen odpor, da so bili zaman vsi napadi. Moštvo .Ilirije. |a lepo uglajeno In harmonija m«l posameznimi Igralci odlična. Pri nedeljski tekmi |« pokazalo vso te \rlins v nalvečll meri hi Je zmaga Orod-Janskega po pcKeku Igre skoraj nezaslu-žena.
Od Igralcev Ilirije zasluži vse priznanje ln pohvalo mladi čuvar llirljlnega
tabora Miklavčlč, ki |c bil v nedeljo brez dvoma najboljši igralec na polju in je
vsa pozornost občinstva bl>a obrnjena skoraj Izključno na njega. Ubranil je naravnost .neverjetne, strele In odbijal napad za napadom. Občinstvo mu je za njegovo odlično Igro prirejalo viharne ovaclje. Tudi med Zagrebčani so se čull glasovi, da postane Miklavčlč brez dvoma ctien najboljših golrnanov Jugoslavije. V obrambi so Je krepko držal Doll-nar, ki Je razbil marsikatero lepo Izpeljano kombinacijo Gradjanskega. Bd-tram je Igral požrtvovalno, vendar pa mu manjkajo pravi osvobodilni strdL
Vzor pravega Igralca Je naš Tavčar. Dasi od prejšnjih tekem lahko bleslran, Je dal vso sposobnost, podpiral branilce In napadalce, Igral zdaj v sredi zdaj na krilili In napravil utls, da Je skoraj edini Igralec, ki pravilno pojmuje smisel nogometnega športa. Lado, ki Je v nedeljo odigral svojo stoto tekmo, Je bil povsem ua mestu In le ugajal zlasti s svojo vzorno Igro z glavo, V krllskl vtstl Pretnar nI dosegel svojih tovarišev In je zlasti v drugI polovici Igral malce preostro. Napadalna vrsta Ilirije je bila prav dobra; lepo Izpeljane kombinacijo In dobro podajanje žoge je zadovoljilo tudi zagrebško kritično oko. Le Sc malo več odločnega streljanja na gol, pa bodo rezultati Se mnogo letiSI.
Tudi l;;ra Gradjanskega Je bfla klasična In takoj na prvi moment je bilo »po. znati, da Ima moštvo visoko mednarodno rutino, pri kateri Igra precejšnjo vlogo tudi fizična moč. V napadu »e Je odlikoval PsTika s svojim vzornim podajanjem Joge levi ln desnj strani. Dasi on običajno ne stielja na gol, ampak pripravlja le pozicije. Je v nedeljo poskušal svojo arečo tudi v streljanju, a njegovi ostri streli *o ostali vil v rokah Mrijan-skega vratarja. Krltn so bila dobra ln »o nas presenetila zlasti s lepimi centri, ven dar Je tudi Gradjanskl pri strdjanju na gol bfl neodločen. Najboljši del moštva le bila krOaka vrsta, v kateri to m zlasti odlikovali Kupec, Ooetz bi Vragavlč. Njih Igra J« bila ros edinstvena. Izvrsten Je bil tudi obrambni trio, zlasti )• Sller pokazal vs« vrine pravega branilca. Vrd-juka ni dosegel Mlklavčlča.
Ob sklemi pa zopet vprašanje sodnika! G. Mazit Iz Subotlce Je bil v prvem polčasu na mestu, a v drugI polnvid je po-
trat tmto pnwrenj*t, da )« mfflTK* ftas-
no protestirala proti njegovim odločitvam. Povdaritl moram, da se Je poleg raznih napak odlikoval zlasti v tem, da je .prezrl« odo vrsto »hnndsov. Gradjanskega! Tudi drugI gol za Gradjanskega Je priznal, dasi je povsem Jasno In neizpodbitno, da Je padci Iz of-slde po-zlcl|«.
Tekma «e Je vršila ves ton v ostrem In hitrem tunpu ob lahki premoči Grad-lanskega, ki Je bil tehnično boljši od Ilirije. Vodstvo Je dosegel Oradjanski v 39. minuti ptvega polčasa. Ilirija je Izravnala po Utaku po lepi kombinaciji z levega krila srcOI drugega polčasa z ofejkt-nlin golom, ki je bil najlepši gol dneva. Tik pred koncem Igre pade zmagonosnl of-s!de gol Gradjanskega. Publika le dala z glasnim vpitjem duška nezadovoljnosti napram sodniku.
Čeprav razumemo nervoznost občinstva, smo vendar mnenja, da morajo tudi taki Izrazi nezadovljstva čuvati meje dostojnosti; v tem ozlru si ne želimo ponavljanja prizorov, kakor smo Jih videli na zadnjih dveli tekmah Ilirije.
SaSk : Hajduk i i 3 (1 : 3).
V Sarajevu se Jc vršila tekma med splitskim Hajdukom In sarajevskim Sa-škom. Zmagal je po ostrem boju Sašk s 4 : 3. Tehnično sicer boljžl Hajduk Je moral kapitulirati pred elanom, požtrvo-valnostio In odločnostjo Saškovega moštva. Tekmo Je sodil i. Justin lz Zagreba.
Jugoslavija : Bačka 2 : 1 (2 : 8).
Tekma med beograjsko Jugoslavijo In Bačko Iz Subotlce se Je vršita v Beogradu In Je prinesla nezasluženo zmago Jugoslaviji v razmerju 2 : 1. Bačka Je Igrala zdo požrtvovalno In falr, a Je odpovedala v streljanju na gol. Tekmo Je sodil f. Fabrlt iz Zagreba.
Kolesarsko prvenstvo
Jugoslavije Ojuro DukanovU — kolesarski
prvak JuKOslaviJa. V neddjo se Je vršila na 146 lom dolgi progi Ljubljana - Zagreb kolesarska dirka za prvenstvo Jugoslavile. Od 20 prijavljenih dirkačev Je Jih startalo 18, mod njimi najbolj! dirkači Dukanovlč, Pavllja, Vrbanc, Ccsarec (vsi .Sokol. Zagreb), Šoštarko, Sovič (Gradjanskl),
Ooftn fllirflBj, rtvan, Koamata (pr|_
inorle). Cela skupina je vozila skupno do 5. km, kjer |e kot prvi odpodd Truban (Orao) radi defekta. Tudi ostali dirkati so imeli med potjo več defektov. Kostna-tln (Prlntorjc) jc Imel 4 manjše defekte, a le kljub temu lovil prve dirkače blizu Zagreba, kjer le končno zaostal. Rezultat Je bil sledeči:
1.)	DiAanovIč (.Sokol.) 5:11:25j
2.)	PavliJa (.Sokol.) 8:11:35;
3.)	SoSUrko (Gradjanskl) 5:11:40;
4.)	Cesarec (.Sokol.) 5:12:05;
5.)	Vrbanc (.Sokol.) 5:12:40;
6.)	Kosmatln (Prlmorje) 5:15:45. Zmagal je torej zopet lanski prvak
kanovlč, ki je s tem priboril svojemu kliv bu dellnltlvno last častnega pokala «Ju. tamjega Lista«.
Nedeljski nogomet
Ljubljana: Primorjo : Slavila (prv.j
5	: 1, Slovan : Svoboda (prv.) 9 : 0. Re. zerva Ilirije je Igrala prijateljsko teknw z Laskom ln zmagala s 3 : 0.
Maribor: V soboto je prlspol v Mar!, bor S. K. Orlent s Sušafca In odigral s S. K. Maribor dve prijateljski tekmi Pr. vi dan Je zmagal S. K. Orlent t 1 ; 0, drugI dan Je o«tala Igra neodločena j 2 : 2.
Zagreb: V prvenstveni tekmi Je Con-cordlja premagala Sparto 6 : 0 In si s tem zagotovila drugo mesto v prvenst-veni tabeli, dočltn pade Hašk na tretji mesto.
Novi Sad: Vojvodina : Beogr. S. K, 0 : 0.
Subotlca: Sand : Sloga 2 : 1.
Oraitoc: Nižja Avstrija : Štajerski
6	: 3 (2 : 3).
Dunaj: Prvenstvene tekme niso prte*, sle presenečenj, Izpadle ao: Rapld : Spori klub 2 : 2 (1 : 1), Admira : Hertha 4 : 1 (2 : 1). VVackor : Ostmark 4 : 1 (2 : 1), Slovan : WAr. 2 : 1 (o : 1). V prven-stvu drugega razreda so zmagali Atletiki nad Sturmom 1914 4 : 1 (1 : 1), FAC, nad Gersthofora 2 : 0 (2 : 0), Rudolfsha-gel nad Neubauom 4 : 0 (0 : 0).
Proga: S p« rta : fusbalveTdnlgung. Nflrnberg 6 : 0.
Varšava: Reprezentanca Poljske : Reprezentanca Rumunske 1 : 1.
Nazcna Ittrila
neddjo v Ljubljani,
: Jadran, odigrana v ie končala 4 : 2.

vest,
Ns-nsnjacio rtom Borodoikoai, snsucem lo prijateljem da je nafi iskreno ljiil>lj<sui sin, oziroma brat, guspod
jam i
Boj
ba.t\ial nradalk
d-inet da« 2. geptambr* 182b. r Uoapoda MMi;>al.
I ogreb b'< v torek nn 4. i. m. oh 4. ari popolduo iz hišo žalosti,
l>im-ij»!:a costa tt. M, na pokopaliSio k 8v. Križu.
V LJubljani., dua 8. eeftetalira Ii)i3.
Feliks Šleohta,	Parla ŠleohU,
brat,	ictti.

<	■l^vvft.-ft^-vjtvv'««
t	^ah^ala.
l'	Vsem cenjenim odjemalcem
^	vljudno naznanjam, da se.n
J.	opustil n?cjo dor.e.ian^o
(	trgovine v Ljubljani ua
[■•	Btbrein trgu 4t. 8 ter se
$	vsem cenjenim odjeninlcent naj-
i1	topljeje zalivaljujem «s, njihovo
jJ	nnklonjeaost
%	Obenem syioro?«m, da jo
i,	prevzel dosedanjo mojo
{	trgovino g. Fran Fiikur,
^	trgovec, ter ga si. občinstvu
s	najtopljeje priporočam.
i"	Z odličnim spoštovanjem
|	J. l^OJNT
f	treovoo
<	Stari trg- &ior. S.


Nftsnanilo.
P. n. cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da lem
prevzel 1.1. od g fiom v
1. septembra . J. Fona, tr-Linbljani, na
Stareai trga št. 8
njegovo dosedanjo trgovino v polnem obsegu ter bc cenjonim odjemalcem najtopljejo priporočam za nadaljnjo naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Fran
trgovno
Stari tr« it sv. S.
4754
paznsirstR!!, In
so!
morsiio, zmleto, prodaja po
najnižjih oesah
toi3fua tižn^lta? In mltnjt diiav 'gr sali
Ljubljana, Rlmsha o. 6.
Ha LJubljani!! m Bzlessjmn paviljon „L" št. W5.
Zahtevajte povsod
:orcico
katera se odlikuje po svojem izrednem okusu in kakovosti I
„Eta"
tovarna gorCice, družba z o. z.
Kamnik Paviljon „L"472 na velese)mu
tovarna kantiltov in ioltolado, Zagreb.
Paviljon ,,L" 485.

Svarim in opozarjam vsakogar, da za dolgove, ki jih napravi Jožefa Cigler, roj. Skofic iz Sp. Šiške, nisem plačnik. Karel Clglsr,
posest..ik iu g-oatil, v »p. SUHI. 4748
ms in Forgšcs Bažfess-Tsipala
tESsasmEcsaras^^
Brzojavi: iloiiigmiin - Telefon - žirortičan : N.irodu» banka SilS, podr. Subotica ponuja svoje prvovrstne mlinske proizvode 7,m!eto izključno h sloveče PXT bačvanske pšenice po najknlantnejšili dnpvnih ct-nsh.
1 HAESTAfLt
Za notraaj« delo (tanutoncstorus hiJo Elektrarno F« te tprejmo takoj 8 triih lidRrjer s dobro plato In i oanjirai dokl&dami. Voc.nl ltro»ki T FhIo ho povrnej ako outane do IsirSitve drla. StjooT.injo je preskrbljen delo traja približno 2 mefceo.
Prijave se sprejmejo pri stavbenem vodstv v Fall ali prt	471
Splošni stavbeni družbi v Maribor
AUkatadrov* ceslA it. 13 L
veletrgovina
žita, moke In drugih mlevsklh Izdelkov.
Pisarna In &k!adl££c:
ResIfEga cesta Z1.
Zastopstvo In staln« zaloga m lovskih Izdelkov Vel. Bei-kors-škega izvoznega mlina, d. d., Veliki Bedkorek. 4422
SMna parcelo
z industrijskim tirom v n; lepši le«i ko ceno pro Tavčar & Svetina
Ljubljana, Gnsposvetska c
v Ljuolja.nl
I-lnjs-i jova altoa tt. StaaRlakturna trg
vka* ln zaloga perila gospodo in damo. BI? dobro. Cone ni-lco. i
Tiskovno zadrnj
t LjtaljSll, FftScrujtl ulica
Ljubljana
Krekflf trg 7-8 poleg"

Č^VAt. 0\

NDUSTRIJA DRVENE ROBI
D. D. KARLOVA C
Mm 1 psispnje parlicta f|Bna
Indiisfriia perilu
0
Telefon lat. poalcvnicc 35
Hrzojavl: Parkete Karlov«
Novo mssfo, Slovenija
Rr.2sta.vnl prostor v pavlllonn „«'• A t. 300
?tW-IHM5ia: Tli msatilljtl
ll. idi. t etr 051. • T.i lo C brot. tO OlA, p« polti 11
inn Lal: kmlh Mtr.
fltaruhorutAnPtt. ^..TMt I •tri ml Subl« V.s, U Din, potu 1 bo llln T«t.
A M. EsilS: JH}MiE»l|lL n.M
Ojlls polir.Jlii. «tr 521 MmljK* tdUU) JttfTJslAtljl V... oh ItDt-oi pcplrjn (151 Druftlr. d\ llab&*jal f.a;i!
tO Ola. po puSt} I Din
PStlfTlJ-PMIlJ: Plolll. Vj«i3l
BroS. U Din, po poŠti Tt p
aililsit!: Zcafte lrtl)n. Hi
Ilustrirano. V«i. It Dla poni 1 Dla t»(i
lmi!t)iT-Tirt«r: Cm«!« mi
tDlStlll. Voh 2t Din, e 16 Din, po potil 1-S0 Dla
Sjir.UsDcatt-hRt&i: Oltiafis.
V« n Din, brot it Dir
po*tl l 20 Dlo rjfi.
m fitjtlj; luitl. iiitliri
Vez n Din, krut, 21 Dli poati 1 Din ».t,
JtirCIH, III. n. Črtna (!. Mj
Drot «J Din, po potil t 10 p voO
BsMtttsj-tlifii: LUariHita.
Brot. M Dla, po potil 1
tO p
ili-M-Solt: Sospt t a«r|l V.t U Dlu, br«9. 19 Oli potil l-BD Oln T*t
"lMS!!W:emjU: 2it«l»l msAom. v .nopitih, d« •
d.r.t, - Suopld ■ pofit »r.fl t Din.
r. koinltiski zavarovanje naa
SS850CV, Drot. II Din, ooltl 1 Din Ti«,
.0 t dr««vrmt davkom n« l»i*r«tv *rarf <io 90 bone* Din	»»aifeM«1« Saietfa CO fr
o* »or*no n»prai uma j«« » »aamkafci, N« vprašaja tdfoitfli upr»v» Iaha J« vprašani u ""	;jriioA*ni» saamke r« tx1;y>v*v tof moHlpv»*«»Mt*.S pr!it*;bln* D»M.
Popoldansko službe
||t« gospodična i daljšo *a voa pisarniška Ponudbo pod ..Vestna" k »pravo ..Jutra". 9342
Delo za ves dan
lanska, apoaobna v kti-10 pranja. — Vajena Je ludl pospravljanja plsitrnišklb «ro»iorov. Naslov pove upr. >tra".	9251
Mesta lildnic*
W vdova t 2 otrokoma, čoln »Ivllja in vajena vcake-(i fospodlnjstva — Cenjene pouudbe pod šltro ..Hlšnicn" li upravo Jutra". 0272
Učiteljica,
J« vseevraitaiio ivobraJeria i f razum« tudi na gospo-{Uij«t»o. Išče mesta kot doli^« učiteljica, ev. vzgo|l-iljlca. Cenjene ponudbi na ipravo .. Jutra" pod ilfro jWL»Uloa".	9238
Trgovski pomočnik
»•4ta« strok*, 20 let star, librm moč, teli sedanj« me-Ko premenitl. — Ponudbe Je Mlati na upravo „ Jutra" K ' lifro ..Dobra mod". »260
Primerne službe
K« gospodlčca, absolvantlnla »elčanske šole In tri;, te-taja. veatna In marljiva. Kot u(*nlca bi šla prrl lueoec bdi bresplačno. Cenjen« po-iu4be oa upravo .Jutra' pod Jeaealjlva".	8357
Kontorlstlnia
umu f knki pUarnl.
)r« tudi kol kaj igovodk tuja. i ulov pove uprava ..Jutra".
0284
Prlrczovaleo
(ornja dele, Izurjen, ee prejme. Nastop takoj. Pla-i po dogovoru. Naslov: Fr. ifalj. Novi Vodmat, Dni-Ivana ulica 64.	9287
Učenka
etuatk sta^aev,. ki Ima ve-»lj» do trgovin« a mešanim iImuia. išče mesta. Naaluv i0ft aprava ..Jutra". 9299
Deklo
boljše hiše. lr. gostilna na flell. teli elu2be v kaki go-tilal. ali sprejme službo tudi ot sobarica ln pomočnica ▼ mhiojl, ina tudi vsa hišna !»!• ter Bivati. Ponudbe pod RPofttena" na up revo ,,Ju-n".	9308
Učenec
•prejme v brivsko obrt Ulj« Netič, Pred Škofijo. -liloiam se po nl7.lt 1 ceni pro-4* »oftja salocu lasnih kit.
9040
Atoolventlnja trg. tečaja
l*ii meeta praktlkaotloj«. Bij rajo pri odvolniku ea ko-[npoadenco. alev. atenogra-•IJc la strojeplaje. 8 tuvseco »••Hačno, Naslov pove upr. »Jetra".	0033
Šivilja
j» Whi porilo tu obleke na Jmu, e« takoj sprejme. — [• Friuch, Cankarjevo nebr. i. II. uadiitr. 9029
Boljša hl5a
takoj enutno, dobro JlmJ.no dekle, sl.ro ll>--18 M. k lahka hIJua dolu lu K
— Naslov v upravi •lan".	800«
Cev I Jama Jadran
potrnhnjo T96 yrro-""mh moil. PloC« po do-"»»n.	8807
Knjisovodja
tudi drurlh piBttr-!|!»ltl Poslov, ISiO Službo KA poldne. Po;:nft]o ev>-nlueltio »lodo^vn. .luiLia. Cenjeoe "»ttdb« pod	fUn-
'"I" ti« »pr. ..Jutra". 0109
Krznarski pomočnik
Vftfifi Hdetovttlljft f-r.plc, a. takoj .prrju!«. — PonudVtf P<J-'l Po«l.n" ra po<lruJ. ,,Jutra" T Celju.	B161
Čevljar, pomočnika
boljdo ruo«. ne l.pod 20 let Btarrjta, (»tem. StAnovanJo ln hrana pri meni. Delo J* trajno. — M Btr&tar, tuvljurani tnojltar, Domialo 50. »113
Nosačl reklam
sfl lažejo ta vclenelmfi Plaiia dobpa. O.ebna 7.^'ul-te. od 10.-12. ur. pil Aloma Compucr, Kongre.nl trp S.
824«
Prodajalka
z 121etno prftK.o, teli premenitl infwto ln .U-or v modni oti-nkl. Ponudbe pod ..Proda-JaHia 777" na upravuUrvo „ J utre".	8177
Delulce
delnlSlt« diutbe .,Štora" v ftt. Vidu, «e prodajo. — Kje, pore uprava „Jutra". 83-13
Lekarn«
M proda alt da t aajom na
daltnatlnalt^m oloku. Ponudbe na: Bueeblfh, Trst, Platta a. Oatorina Kr. 4, III. nadutr.
8348
Elektromotor,
popolnoma dot, napeto:,! 220 V., 21 Amp., 6 P C., traven 80 m O-lloe, t kt-uov. .e proda. Ogleda ee pri Oaftper Bolte, Igrltka ulloa (t. 11.
8282
Silv« In Jabolka
T vasuulh ln tudi v manJUh kollAtnab, inetor 200 Pln. {nleanlfika postaja, prodaja Franjo K a u 11 6, BuaovHt a. Boana.	9205
Salonska oprava,
maalvoa, krama, ob-vojr'a I'-2 atonsklh o^iMal. 2 slik, 2 foteljev, 2 stolčkov, 1 mlsc, 1 avllravaa Mi^toca oto.. Jo naprodaj. Domobranska ceota H. I, I. nad»tj-.	033B
Glasov lr,
kratek, Cru, kovlnaat oVvir za atrune, tvrtlko Kari Stein, Wien. dobro ohrnnjen, »o za nizko ceno 7000 Din proda v Cerknici it. 60 pri Rakeku.
92C7
Klavir
firm« ..Hofroano t Caomj", akoiaj nov, rjaro barro, s dunajsko Izdelavo (VVlcner-tocbiilk) In kovinaato ramo, fc« po primerni ceni proda. Naslov poro uprava ..Jutra".
9281
Pohištvo
na prodaj a odkupom stanovanja, obstoječega U 3 aob, kopalulce ln pritikiln v Mariboru. Ponudbe na ,,Triglav" podruinlca „ jutra" Maribor.	9304
Stroj
z* produkcijo kamona sa na-alpauje coat ln 2elcznlfiklh prog (fttelabrecher) slstom H. R. Ol^ser 16 HP d« pe trolejakl puuon, produulra 6 do 8 kub. met na uro. mnul-ven. malo rabljen, prodam. Vpraftatl Dras. tepak, Zagreb, Hatzova 10. 9818
Stroj za opeko
prodam velo pvooni. o^led teka], Boh. Bistrica, Grobo-Uk.	»32B
Mali lovski brek
odprla Modija b» k«po, vse v brw/.blf'T»»un arauju. lepo iu praktično urejeno, »o Ujcodno prtnla. Pojavu Hi	Aloma
Cotopsa^, Lj-c bi Jane. 888i
Birscta-motor
6 konjsklli ull, solidcu, znnm-ko .Otto". prevozen, ugodn» naprodaj. OgKda Be laliko "rl Ooipodartltl zvozi, Duflnjskn vesta.	911«
Masivno pohištvo
moderno, za Jodllnlco (mn-baconl), proda zaradi lr-selltve lt Celja. Naalov jpovo uprava ..Jutra".	0139
Par spalnih oprav
(Jcsonovib) imam na razpolago. Cena	nizka. Josip Kuhar. mizar. St. Vid nad Ljubljano.	9137
Proda se:
tri originalno kitajske kimono Iz kitajske »vile. z zlatom vezane. prlncSeno Iz Tlcnt?l-na. Cena nizka. Naslov pove uprava „Jutra".	9134
Ahmilnaste žico
okrog 250 k\), 85 mm prerez, ee poženi proda. Franc Kra-Aovlo, flv. JurU ob Taboru.
9103
Damska plašča
nova, moderna, J«a«naka, se prodaota lato tam sa sprejme deklca 10—12 let stara na brano in utanovanje. Naslov pove uprava ..Jutra". 9227
Jelenovo rocovje
kraano. a 12 odrastki ln par lepih starih uhanov sa narodno no»o Iz ecklnovega tla-ta. •• proda. Naslor ▼ upravi ..Jutra",	9221
Krstna garnitura
bela svilena, akoro popolno-ma nova.srstojefia lz povojne odajiee. srajčke, Cvplce ln prugrlnjalčka. ae proda. Na-slov pove uprava „Jutrs".
9180
Motorno kolo
a priklopnim vozom, ▼ do brein stanju, znamke .Laurln Klemeni', 6 konjakih sil. 2 cilindra, naprodaj. Cena Din 20.000. Naslov pove uprava ..Jutra"	91°0
Psički
fllste rolftje pasme, N edgo-Jenl. ee prodajo. Naslov V"»> e uprava „Jutra".	9181
Naprodaj
Je poccni voč hrastovih spalnik opra? tu kublnjakth kredenc pri mizarju Josipu Kur-nik v Zgornji filfiki .štev. 51.
9170
2 sodavlčarska stroja
kompletna, ta sodavlco in po-kallce, dobro ohranjena, aa proda takoj aa i eno po dogovoru. Gospa Milka Rogelj, sodavlčarsivo, Radeče pri Zl-danom mostu.	9167
Posodo
za razpošiljanje nveZega mleka (kuntu), rabljeuo. uporabno, kupi Goapodarska zadruga v Bredifiču ob Dravi.
9263
Stanovalec v Mariboru ;	> n!ž;> j
sredi J.iar o-M u t- C ■' l 1«»'- \\ in Rklndl^c*. < '..Mr^i o I m plltiovo rrtpfljavo, liro- j pcceui. VpruSsU '
obstojače 1 & h< a -'- 'j palnic-o, ac	proii •":
nlnl. Ponudbe pod ..Mu«r. nv. pc.IruSoiro ,,Jutri:
rlbor.
9317 ; „Jutra", Maribor.
9310 1
Za Štiri akademike |
Je potrebna ena nli dve po-sobul sobi, r>o dva človeka nu i oobo. - Ponudbi adreciratl: j Tomazo. univerza. 8778 j
Naslovi
dobrih in zanraljivlh etano- i vanj za dijake ln dijakinjo so dobijo pri gospodu M. Likarju, Poljanska ceeta St. S7 vila Bor^Uidn.	90S3
Mlajša dijakinja
dobi voo oskrbo pri dobri rodbini v sredini mesta. — Naslov pove uprava ..Jutra".
9275
Na slan iu brano
so sprojme dijak k boljši stranki. V potrebi Je Inštruktor tudi nu razpolago. Naslov v upr. ..Jutra". 9050
Boljšo sobo
po možno3tl a posebnim vhodom, Iftče soliden gospod. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Gospod".	9018
Dva dijaka
ali dijakinji, a« sprejmeta pod ugodnimi pogoji v dobro oskrbo. Zračna soba, elektr. luč. — Naslov pove uprava ..Jutra".	1224
Dijakinja
a« sprejmi) na hrano In stanovanje pri boljil rodbini v bližini učiteljica. — Naalov pove uprava ,.Jutra". 9170
ffF,
Posestvo,
primarno aa fostUnUntt ali drugo obrt, so takoj proda po ugodni e«ol t lir. Roki pri At. Pavlo. Oavlnjska dolina. Kupoc se takoj lahko vsoli. Vod pove g. Novak, Vodovodna ooota 28, Ljubljana. 9846
Euostanovanska hI3a
v Ljubljani, i nekaj ajtro, pripravna aa obrt, Je naprodaj. Cena 100.000 Din. Ponudbe na upravo .Jutra' pod ..Naprodaj Ukoj". 9269
Kmetijsko posestvo
V litijskem okraju, ono uro cd postajo. Je naprodaj. Po-oestvo mori 26 oralov In lum veliko kostanjevega, mladvgn borovega ln nekoliko smrekovega lesa. Polog tega je prltlldns buta, hlev la koaoloe Cens K 840.000. Nadalje s« proda bila v Trbovljah sa K 420.000. Natan^oa pojasnila daje Franc U 1 a d n t k, Loke 96, Trbovlje. 9254
Vila
nedaleC od pošte, ■ sagotov-
ljoniro stanovanjem, sedaj ali spomladi, se kupi za okrog 400.000 Din. Ponudbo do dne 7. t. m. pod „TaVeJ plačilo" na upravo „Jutra".
9380
Hiša
z velikim .«■■'•nf■•'niakini po-.'lopjoni ia prof.or!, v.^o mu-slvno /Idano, vrt sudonoonr« In ujlva, blizu gl. ielor.nl o, 30 proda za 850.000 K. IUS i j« pripravna za v. nkrino obrt ali trgovino. Vpraša ro pri Francetu Koropce, 3tudc:iico pri Poljfiannb.	1)112
Proda se lilSa
z vrtom v Novem mestu 21. — Vprašati Komrtn, Maribor. Slovenska ulica 6. 9158
Vinograd, /
hram, prešnica kolosek, pol ure od kolodvora Breilce. 1 in pol oralu. «a proda takoj. Cona 50.000 Din. Vpraša no pri posojilnici Dobova. toFtll-na Mogovc.	9201
nišo
v LJubljani ali predmestju, kupim. Posredovalci izključeni. — Regna ponudb* Z navedbo cene na upravo .Jutru' pod I Uro ,,Hlša". 9271
Hiša v Laškem
t dobrota stanju, enocaditr., s l«plm lokalom za vsako obrt. v »redlnl trga z vrtom, so proda. Blaž Zupane, LaAko 9100
Žajca tn mlin
S Itlrtml kamni ter s strojem sa Isdelovanje kaše, s vodno silo, skozi celo lelo v polnem obratu, v s«lo prometnem kraja, 10 minut od ielozn. postaje, se • pripadajočim stanovanjem (event. s aomlJlAAo«n tu cnapodsnklmt poslopji) radi Mlezol takoj po ogodnl eonl proda Kalo pripravno sa losa« trgovin«. Podrobna poJsAnlla dajo Ivan Ogorela, pooeotalk v Rlgonelh It 9. po«ta Dobova pri Bro-kloah.	9076
VDa
s krasnim vrtom v Bff. A liki (solastolaa) so proda. Cona
900.000 K. - Pojasnila daje Ivan Sušnih, Poljanska eesta
št. 01.	»063
Dobro Idoča trgovina
v šolo proinKrem kraja, bros
vsake konhuronoo, eptnlno sa večje podjetje ln s vaem Inventarjem. a« odda le asvcljo drugega podjetja. — Ponudbe pod „Takoj'r aa gpravnUtvo „ Jutra".	»291
Trgovina
a vsesa ta»«»rartvm as proda takoj v ve£je«n trgu aa Spod. 2tajernkom. Dopisi pod 000 na podrutnlco Jutra", Maribor.	9305
Trgovski lokal
s Inventarjem v večjem zelo prometnem kraju oa fttajer-akem, dam sa daljšo dobo v najom. Ponudb« pod ..Jesen" na r pravo „ Jutra". 9162
Razšlrfajfc Juf.ro4!

Underwood
Med
tršan. planlnaki tn v eatju, večja množina, naprodaj. — Kupci, s navedbo c<.ce po proaljo na : I vaja Kratnvoo, Cebolar. Orna pri Provaljab.
8787
FmHIB«
X št. no
razstavlja «10 j
Puch-motor
t tn pol H P iu pomožni motorji tuamk« ..Cockorell", trmeirt H P., a» po niz k l coni prodajo. — Avto-Florjan-Mii, LJubljana.	0317
Oro*ui>>]€»
Lepa kredenca
%a jedilno oobo, r.e con« proda — Naalov pove podruinica MJutra" v Celju.	9153
Elektromotor
skoraj nov, ravni tok Je
B 800 I d'5 N 8100 Ku IT., a« proda, eventuelno zamonja za dynamo 2 I!P. Ravnotain a« sprejme proti dobri plnM j trk n I on preddolaveo (mizar) tor 2 strojev vešča mizarska pomočnika. — Ponudbe pod ,,Dobro me«to" na upravo I ,,Jutra".	9214
Stavbeno puinpo
dobro ohranjeno, kupi Vinko Majdlč. Kranj.	9156
Orehove debele klade
popolnoma ali deiirulčno au-h«, ali široke, neobrobljene deske, iščem na vngone. Po-uudbe s označbo dimenzije In ceno franeo vagon pod ftlfro „0reh„ na upravo ..Jutra".
9079
Opremljeno (prazno) sobo
iščem ^a 1. oktober ali takoj. Kvent. zajtrk ali bran". -— Ponudbe pod ,,Profesor" na Aloma Oornpany, Ljubljana.
9330
Dijaka,
srednješolca, »prejme y oskrbo, atan In nadzorstvo profo-aor. Naalov pove upr. Jutra.
9253
Dijaka (-klnjo)
aprejmo zakonska ob I tel J brez otrok v dobro ccjo oskrbo. — Naalov v upr. „Jutra". 0376
Dijaki
dobo popolno oskrbo v blljlni orednjo tehniške šolo ln realke. NoaIov pove upravntfltvo „Jutra",	9274
Opremljena soba
z uporabo kuhinje, v sredini mosta odda takoj v iinjeni atnreišemu sakonakemu pnru brc?- otrok. Pismena ponudbo ti a upravo ..Jutra" pod ..Angola".	9286
pisalni stroji
Franc Bar
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št 5
Zastopstvo za Slovenijo:
Telefon (t. 407
OglBj-te s! paulljon ^ prostor St. Z85
0lllllli:illllll!IIIHillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIilllllllllll!jtl fSfS TtM
"IS
FAR IS 15- Rue du Louvre
Francuska parfumerlja
s	--
g	Besprikorna kakvoda
Najelegantnija oprema
a Primjerne cien« _
ig Za velikog sajma Ljubljansko^
S	posjetite
1 Glavno stovarište za Jugoslavija
u Škofjoj vesi kod Celja
1 !li |	Sldadište u Ljubljani
^	Parfumerija «Adrija»
gj	u Seienburgovoj ulici
■p	napratna pcltl
EJ
mi
ranil!imilIlllllinilllllHI!HllllllllilllMII!lll!l!!!Hlllli;!lH!llll!l!!MRffl!lilii;i!i;Si
Ilvn.a, vse prejel. Vso v ( redu. L«.itin f i « I CI. ave. tež1.-.') bolan v I ' 'eljl. .'-I TI zdrava? Kako so Ima.V? No aabl me! Poljub 3. 020(5 j
Gospodična
v otvi obleki, ki so J* vonlla v nedeljo na ribniku pod Tt-volljcia okiojf pol šciitlh, ao prosi r.a naalov na upruvo ,,Jutra" po.l ..Colnlč ftt. 10".
0255
Gospodična
želi znanja z Inteligentnim, boljšim gospodom, mirnega značaji (35-50 lat) v Kvrho skupnih Izprohodov. — Samo resno pod .,Tujka" nu upr. „ Jutra.	9257
Mlad želez, uradulk
Seli znanstva » talim dekletom. pod 22 let, premožnih roditeljev. Hčerke boljših posestnikov — provlncljulko — Imajo prednoet! Pisma pod Zarja" poštno loieAo Zidani most.	9232
Ortcrsla — Glaconda.
Hvala. Dajte to spoznati, potem lahko šele daljo govorimo. V.	9351
Alt se najde
mrd inteligentnimi fant, ki bi bil prlpiavljen dopisovati z mlado idealno dušico, v uvrbo zabave. — Conj. dopise Je poolatl na npraro ,,Jutra" pod šifro ..Osamljena". 926 4

ffcaiJ?
Uradnica
kali snanja s priletulm Inteligentnim gospodom. Naslov pod „ Intel I gen len" na upravo ..Jutra".	9270
j Pauiijon ,1' Si. ma
AngloSčlno
Italijanščino !a klavir poučuje mlada dama. — Naslov pove uprava ..Jutra". 0311
10.000 do 15400 Din
iilpotečnoga poa<>jlla proti vknJUbl na prvo mento posestva. Zgladiti ta Je do H. septembra pri upravi .Jutra' pod „Vknjižba".	9276
Kako uaročli
,.Mall otflas" „Jutra" — V Platnu napiši kdaj. koliko-
I krai ln Zelirt, d > »o tlvka kot Tvoj ..MALI OGLAiV. V. \ prvih 20 bvsrd te«a oglnca moraš naprej poslati 5 Din* za vuako b»aedo od dvajset« napr«j pa 50 par. l ahko pla-čr3 tudi v snomkah. ki 1 fl* pllloll'« pttnu. • : ' 1 -o mesto plama ptli, čo pošlješ lutočamo po pololntcl denar. Naslov v vneh slučajih: '."prava „Jutra" v Ljubljani. — Kir :<rU. a na ,,Malo osla-so" ,Jutra" navadno velika ponudb, j najbolj prlpmvno,' čo navede* v avojem o«;lns»» nutančen nai.lov, na katerega Ti osj poltljajo ponudbe.
mm a mm
Gosli
poučuje blvll učitelj ,,01aa-beno Matice"; naslov pove upr&vnliilvo ,,Jutra". 9277
Dnižabnlka
s do 100.000 Din, Iščem, eventualno posojilo proti '10-odstotnl udeležbi ua dobičku. Cenj. ponudba na upravo lista pod ..Rentabilen". 9204
Oseba,
ki je v aoboio večer Is kavarne ..Rmona" pomotoma od n kisla darnakl deinik tn ki j« navidezno poznana ter od oaebe v sosednji loži opažena, ee naproša, da istega vrne prt blagajni tetotam.
9285
Kmetskl sta
•tar 82 lat, a premoteajam, tel I znanja a gospodično, ali mlado vdovo, ki bi ime!s aroja po*«otvo, V svrho ta-koJCnJe konltvo. — Le re*ne ponudbo pod šifro ..Mladost" na uprav« „Jutra". 9109
Kateri Sloveneo
ameriški drlavljan, ki potuje v Ameriko. M v sel a seboj 801etno deklo čedna suna-njostl. dobra la pridno go-^podlnjo, vold« knhanla in Šivanja, naj so oglaal pod ~ 111"
.Am«rlka ..Jutra",
aa apravo •107
A kad Izobražen
samostojni go*?od. I«ll znanja a dobro altulnuio. neodvisno (Jamo, v svrho rai-vadrlla tn drulabnlh stikov. Ponudbe aa opravo ^Jutra" pod ..Obojest raaata aoa-4>ič-MU
2«k>x£ilčar
28 let <etar, ■•oporekljlvo preteklosti, koli resnega znanja s adravo ln močno rala-donko ali vdovo brea otrok in nekaj premoženja v avrbo takojšnje šrnltve. Le resne ponudbe je poslati na upravo „Jutra" pod „RanJono srce". — Tajnost strogo sajamčena.
9205
V udavi tombol«
v 8rvdU0a proolm da so javi g. KartnčiA, ali Kurzlnlš. trgovski potnik v Maribora, v restavraciji Šlnko.	9S8S
Pil« ln rašpc
vsakovrstne, Isvrstno nasekava ter kupuje stare ,k> najvišjih cenah Ivan Flgar, pllarskl mojster, Ljubljana, Hrenova allca št. 19. 8064
V pouk na fosil
aprojmem 8 učencev po lan' akoletnl znižani ceni. Note za učence bresplačno ali proti malenkoatnl odškodnini na razpolago Prijaviti to J* od pol 8. do pol 4.. Gorupova ulica 8. L nadatropjo, levo. Divii učitelj dlatbene Matice 9256
Damska Mv811:i
ki Izdeluje plnAča, kustume itd. i>e najnovejših krojih, se priporoča aa J»»*nsko seaono. Izdeluje tudi otročje obleke. Naslov pove uprava „Jutra" 9218
24,000 dinarjev
avenUaloo veš letna najeca- j nlne tudi ca veš let naprej > so plals sa koafnuoo stanovanja Januarja a!l pro \t> v novejši hiši bllsu sredUč* mnata. Ponudbo do petka ped ,.Zakonca brea otrok" na upr. ..Jatra",	9333
Modistka
IMlm
Ljitbljnna
Sv, 1'etra cest« 27
jnilti^' hoteli Tratoik ptiporoH
svojo Talilo salego vsikomtBili
!iai!il0li8rfi8jšlll
Do B60.000 dinarjev
pOMjlta m nudi proti popolni vernoatl ln lepemu stanovanja. Zmem. obrMtl, visoka najemnina. Ponudbe r<xl ..Illin polt," na upr. ,,Jutra".	»317
Lovro ItOT.man
kljafavnlf.arrtro, Zg. »Uka ■t. 23 1.4.1.J. ter tn>a v la-logl vaakorreta, lehtnlt-e.
MS«
Leaiia ktdmitriia »JAVOR, ▼ Logato«
IMrluJ. pokISte« ta atavbna mleatvka del, poeenl la to6-no po aamdla. Pobara oprav v ca. 14 dni po dneva na-ro^be. Nekaj oprav la trdega la mehkega leaa etaln« v ra-logt	8026
«Konservlrnn|o sadja In povrtnlne*
najbolj,, knjigo t, etroke,
ErodaJaJ« eae Hmjlnrv* upana, trajal eaeaon
Ptuju. Cona 1« Din.
»M«
300.000 Db posojila
ea pol leta na pommt« brei bremen, proti dobremu obro-etoranju M lite. Panudbe na upr. „Jntra" pod _Pom|I1o" *U1
OtTolU vozlCkl
to4 Tret. dv.kole«a ra«nlh modelov, aajnerejil motorčki amerlkanlkeita tipa ffean., Orionott, Motorette, Om/ipa, D K W Velika laloga pn.u-matlke la delov (hi nejnlljl ml. Sprejemajo ee tndl vea popravila, »raaJHrar.Je ln po-nlklanj. Tribui« V B. I.., tovarna dvokolee in otroiklk voaldkov, LJubljana, Klrlov-»ka eeeU It 4.	179
Novi vinski sodi
fbhflv,) ve. velikcujtl, ee de-b»Jo ln popravljajo prt Pranu ReplC, Ljubljana, Trnovo.
8986
Zastavice, zalepite
ca ,re<S)lov ln BalJIvo priporoča Jf. TVar, L/uMJa na.	IBS
Kavarns «Central»
Sv Petra na/lp 37. ob ,,Kmn Jevcm mostu" priporoča. Stetan MlhollU, laolnlk. 01K
Sprcjtiat tlninilm in
mo*kt tlobuko v pn:liMjevtuia in 7«» 1'CpritiU
I'o»troifca to5n» 0*n« DiJalSio
<t u
i™ iprn rrai rwri ra
lil Sfc B] iii! ft
VidaZorči6 Albin Zavrl
zmro6«nm
v avsuttu 1823 K speto • Stirl dvor nu
Josip Kliman
tvornici baterij In galanterijskih potrebščin
Zagreb
Trgovini ln poglovalnlea. AkadtmiAkl trg *«. 7.
Toleto« K »-70.
R« pozabite obiskati razstavni prostor na velasejmu It 218, kjer boste nsSH najcenejše baterije, iepne svetiljke, palilnike, dvojne ln enostavne, karnise, naiigaie kremena itd. 478i
m zamudit«
Traplstovskl sir ln čajno maslo
..Sanltaa" najfinejša znamka. Zastopstvo za Slovenijo: Ant. Verblč, LJubljnna. Stritarjeva ulica 2. Stalno velika taloKa vseh vrat sira.	9180
Spominke za letovišča
ln božja pota, všga&oplsana Izdeluje Prai?:o Vlfloar, Jesenice, Gorenjsko. Tijubljaneki veleBejom pav. E, Štev. 12.
1217
PLATNO
PaBisjon ,J" žf. 110
paviljon „H" št. 346 |
v linterom liodo ramtav- , ljcnl prvorretci mila- 3 »kt »troji, umetni 5 in naravni mlliiBM J Itamnl, k»k"r vse outaiti j mlinske potrsb-ifilno. 4578
Gsdež & Brcar
Ljubljana.
Ra.tsnno- j | ževaine \ ^ aparste 3 l Računske \ 439a l stroje l
Ljubljane,
Gratll66e 10,
Ustsnosiicns
1908,
Paviljon H. sšt. 2530.
Veičak v knjisovodstvu,
absolutno saupna oseba, nudi trgovcem, večjim obrtnikom ln drugim podjetnikom strokovna nasvete za vpeljavo trgovskega knjigovodstva po itatifiw*kim, nomškvm ah amrritkem dvoatavnem nodinu ter v veakterl medsebojni kombinaciji Kakor jo zahteva dotičnl obrat. V ta namen gre tudi Izven Ljubljane. — Prevzame nadalje redno «►-delovanje In stalno koti'rolo, 4o upeljanth knjlgovodnttv, nujno »oetaro bilanc, revtallo posebno samotanih iilučajev in dru^a strokovna dela. TTo-norar no dogovoru. Ponudbe pod ,Vo*čak v knjigovodstvu' na Aloma Compan? v [,jub-ljanl, Kongrc3nl trg štev. 3.
9351
Ljubljansko tov. gostilničarje,
hlgce posestnike !n prijatelje vljudno prosim, da ml omogočijo povratek v Ljubljano s tem, da ml preskrbo na prometnem kraju adapt. lokal za gontllnlco ali vinsko klet a skromnim stanovanjem, foda brca koncesije Posebej potrebujem skladišče za shrambo 2 vagonov pohištva. Za prodati '.mam 2 rezervar-jo is trdega lesa a 14 hI, pripravna ea žganjakuharsko aadj« aH vino tor prvovrPt.nl neokovanl vos ..rtič". Avgur.t Zajec, hotel ..Stol", Dobreva-Vintgar, p. Jt^enics. 9323
_ ,_ ^
l Pisar- | r niško 3 E pohištvo ] [; ter vse j
E pisarniške? I potreb- l \ sčine
vf£\-\znmxzA
AW\ocn.s IN KOLEGA
PALAOA rj.KRCP-uio
Zagreb
Duga ulica 32,
Tv ftNS«v*«v^st« • -. i«i •• iV
Jl^l&m

J
• •
i
ve
LJcbszenskl roman Iz najsramotiioj-io dobe Človeške zgodovine.
Tod zolenjavo in sadjem ee jo namreč vozila sirova rakov, v kateri je ležalo truplo grofa Emauuela Argosa.
Vozili so ga v gardunijsko palačo. Namesto velikega inkvizltorja so v njeno ječo zaprli in skrili rakev z bivšim seviljskim gubematorjem. In zvonovi z vseh seviljskih stolpov, ki so zvonili in-kvizitorskim žrtvam, so peli poslednji pozdrav tudi Dolorinemu očetu, muee-niku. žrtvi Petra Arbue3a.
XXXII.
Slovo.
O polnoči je bilo. V ogromni, obo-kaui kleti pod gardunijsko palačo je l ila zbrana čudna družba. Dolore« in Estevan, do Valoro in don Herrera, Ju-:tna in Culevrina, Manofina in Manda-nionto, nekaj starejših guapov in ko-berter ter pater Jožef.
Na dveh kapitolih porušenih stebrov Jo ležala rakev. Mrtvečev obraz je bil nepokrit, truplo pa mu je bilo zavito v iielo platno.
Prod rakvijo je stal nekak oltar: na i (bojih, pregrnjenih s prti, so na obeh straneh velikega krucifiksa gorele štiri evečo, spredaj pa je stal škropilnik i -r. cizeliranega srebra in z zeleno vejico.
Pred oltarjem, okrenjen k rakvi, je molil iz latinske knjige pater Jožef ter včasih poškropil mrtveca.
Dolores je klečala in ihtcla v robec, poleg nje pa je stal Estevan.
Mladi plemič je bil morda najbolj potrt. Dolores je izgubila očeta, on pa ju izgubil očeta in ves pogum, da bi KOgel rešiti domovino rimskega volkodlaka. 8e nedavno je sanjal, da bi hilo mogoče osvoboditi Španijo, prido-
biti irtomstvo m Inteligenco za prosvetno delo mod ljudstvom ter končno dvigniti vso domovino proti vatikanski mori In vladnemu absolutizmu. Zadnje čase jo upal, da reši vsaj večino obsojencev iz krempljev inkvizicijo. A niti to so mu ni posrečilo. Zaman so bile žrtve. Na grmadah jo izdihnilo zopet nekaj najpoštenojših mož in žen, a grof Argoso je ušel le mrtev javni sramoti. Topo je glodalo špansko ljudstvo, kako mori inkvizicija najboljše sinove in hčere v imenu Kristusovem, ki je učil usmiljenje in odpuščanje.
Pravi mož ne omejuje svojih čustev in svojega dela le na ženo in obitelj; njegova duša hrepeni po višjih ciljih in širšem delokrogu. In nad ljubljeno žonsko in ljubljenimi otroki mu stoji ideal, ki je svetinja vseh svetinj: d o -m o v i n a 1
Domovina! Ta sladka beseda je zbujala zdaj v Estevanovem srcu le čustva bridkosti in sramu. In v glasni «De profundis», ki ga jo čital pater Jožef, ge je mešal poslednji »Zbogom!« domovine Španije, ki strmoglavlja v večno temo suženjstva, umsko in srčne smrti.
V tem hipu sta na znak patra Jožefa pristopila dva guapa ter hotela dvigniti krsto.
Dolores je videla, da jo prišel poslednji trenotek: samo šo enkrat naj pogleda sveti očetov obraz In potem nikdar, nikdar več. Hitro je vstala, stopila h krsti in poljubila trikrat mrzlo čelo moža, ki ji je dal življenje in ki je izgubil zanjo lastno življenje. Za-ihtela je ln so vrgla na prsi Estevanu.
»Zdaj Imam samo še tebe! Bodi mi brat, oče, mati in mož!» je šepetala in drgetala.
»DA, vse ti hočem biti, moja Dolores, ti moje vso na Bvetu!« je odgovoril Estevan in nežno objel trepetaj .čo deklico.
Gardunijci pod vodstvom Mand.imi-
enta so odnesli rake v In odstranili ten-pitela. Nato so odšli za rakvijo dalje
po ogromnih kleteh. Izginili so v temo.
Pater Jožef pa jo dejal glasno:
»Pristopita, prijatelja! Zgodi se še poslednja želja mučenikova!«
In Estevan jo odvedel Doloro pred oltar in pokleknil ž njo vred; za njima sta stala don Rodriguoz do Valero in don Ximones de Ilerrera na desni ter Juana in Culovrina na levi.
Kakor dvoje mrličov sta bila bleda klečeča mladenca. V »'lini tugi In razburjenosti sta se objela, da se nista zgrudila. Ženski sta poihtevali, a tudi moža sta imela oči, polne solz.
Kdaj se jo vršila v Španiji še taka poroka? Dvoje bitij najplemeuitejše in najbogatejše obitelji je sklepalo tukaj, v kleti razbojniškega skrivališča zvezo do smrti, medtem ko so Gardunijci tam v ozadju pravkar sežigali truplo tastovo! Tu poroka, tam pogreb v plamenih . . .
Ženin in nevesta sta menjala prstana, štola je zvezala njune roke, glasno sta odgovorila «DA!» — se objela, poljubila in Be tiho razjokala drug drugemu sloneča na nuni.
In pater Jožef, sam bled, roanlh oči in lop kakor angel, ga je blagoslovil.. Nato jima je nemo segel v desnico in dejal:
»Ostanlta srečna vsaj poslej!*
In pristopile so priče ter novoporo-čencema nemo čestitale . . .
Poslej bo molčali. Sedli so na sirovi klopi ob steni in čakali, zatopljeni v molitve in tužne misli . . .
Nato se je vrnil iz globine kleti mojster Mandamiento in za njim so prišli guapi in kobertere. Med njimi je bil Manofina,
Mandamiento je nosil v rokali srebrno posodico, podobno kelihu, pokrito in zapečateno; Mauofir.a pa je držal vrečico iz marokanskega usnja.
In Dolores je pokleknila ter sprejela
»rotimo posodico, In pokicitnll je Estevan ter sprejel vročico ... In poljubila sta vsak svoj dar z drhtečo gorečnostjo, kakor bi držali v rokah največje svototajstvo.
Kdaj sta bila v Španiji že obdarovana novoporočenca s takim poročnim darilom? — V srebrni posodici je bilo shranjeno očetovo srce, v vročici jo bil pepel očetovega trupla...
Dolgo sta klečala Dolores in Estovan. Vsi guapi In kobertere so se tiho razgubili iz kleti, odšla sta tudi Mandamiento in Culevrina, ostal je pri svetih le še Manofina.
Končno jo dejal Manofina:
»Minila je že ena preko polnoči, sen-nor do Vargas. Ob dveh privodejo muli. Prosim, izvolite navzgor, da »e okrepčate za pot!*
Vsa družba se je dvignila in odšla po stopnicah. V nekdanji zakristiji sta medtem Culavrina ln Mandamiento pripravila skromno večerjo. Sedli so za mizo, skušali Jesti in piti, a skoraj le molčali.
Na sredi svatov sta sod nI a ženin ln nevesta; tik ženina don Valero, tik neveste pater Jožef, na nasprotni strani sennora Juana, don Herrera in Cule-rina, na koncu miz pa Mandamionto in Manofina.
Dve lepi »ercnl sta stregli, a mlad chlvato je bil točaj.
Celo s cvetjem so okrasili mizo ln postavili nanjo dva velika srebrna svočnika, na katerih je gorelo po šest voščenk.
Tedaj se je dvignil Estovan, se za-zrl v daljavo ln začel govoriti tiho, a vedno glasneje, vedno zvonkeje in za-nosneje:
»Zbogom, mati junakov, ti ljubica Iberlja in poštenjakov Gotov, ti zemlja, ki jo ljubijo nebesa! Zbogom, domovina, ki si rodila božanstvonega Pelagija in Alfonza Modrega, ti kralji-
ca, ki so posajaia na svoje Čelo na}, dragocenejše krone svota, ki si Iniola posut, svoj škrlatni plašč z deraanti Mehike in si stopala po palmah SSav! Vse so je združilo v tvojo sluvo; Goti eo ti dali svojo osorno junaštvo in nesmrtno poštenje, Mavri so ti p0. klonili opojno poezijo in civilizacijo' a božji nauki Kristovi, polni človeko! ljubja, lepote, resnice in pravičnosti so te storili viteško in modro, zmago! valko na vseh morjih in mejah, deželo sreče in slave, vsem svojim otrokom onako blagosrčno mater in rednico! V tebi sta slavili triurni religija In fil0! zofija, in ponosni potomci Abencera. gov, rodu junakov, katerih celo naj. nižji je Imel v svojih žilah kraljevsko kri, — tudi ti so bo prostovoljno pod. redili zakonu krotke ln tolorantne kra. ljice, nepozabne Izabello Kastilskc. Toleranca, milosrčnost in kultura so porušili zidovje Granade, ki so ji!| omajali kruti domači tirani.
Španija, Španija! O kako si bila krasna v dobi tvojega noomadcževa-nega sijaja, — takrat, ko so imeli tvo. jI svobodni in pogumni otroci pravico reči vse ter so smeli eolo kralju povsl dati v lice: Brat kralj, storil Bi kri. vico! Popravi jo!
O, takrat je bilo lopo, Izgovarjati sveto besedo domovina! Kajti domovina je bila takrat resnično zaščltnlca sreče vseh njenih sinov, In živeti v njenem naročju je bilo sladko. Domovina je branila slabotne, redila bednlke ter bila pravična, radodarna ln usmiljena do vseh, da je lahko vsak dan rekel vealt Spanec: Španija je moja, ker zame zori njeno žito, zame zori njeno grozdje, zamo se zibljejo po valovih njen« ladje in zame se bori njena vojska. Zakaj Španija je bila ena sama ogromna obitelj bratov in soster tor so celo sovražniki bili drug do drugega prav tako plemeniti kavalirji, kakor bi s bili prijatelji.
LJUBLJANA, Rimska cesta. štev. 13 Projektira ln izvvSuje najsolldneje zgradbe vseh vrst.
Lastno tesarstvo.	Stavbeno mizarstvo.
Telefon 527.
4650
Tofina flzvr&itev< Parna žaga,
j Pravi tržaški biževniki
' iz pristnega koprlvovega lesa, navadne, (j pletene, politlrane, močne (furmanske) ! itd. ee dobe v vsaki množini. <107
■i Vzorci so razstavljeni sedaj na
I Ljubljsnskem ^efesejmo pavllioa ,['$!. 1.
tj So priporom prvi |o|os!ouniki tventloa blCevnlktr
Ourlra & Perič s
Laverca pri Ljubljani (Slovenija).
najslpnsjfa, najbolj poiiiana
;; Strckovnjaiko pregledana In zajamčena. Zakonito zavaro-vana. Razpošilja v vse kraje G? Jugoslavije lekarnam, droge-rljam In parfumerljam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z največjo dlskreeljo s povzetjem.
Uran Parfumerija, LJubljana MesSe« firg 11.	4362
• »iV*	W >v	»V vi* vv
i
l
\ v
t y
7
3|
*
t. /
J
4
l i
Ljubljane; Poljanska cesta 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih
kleparskih in vodovodnih instalacijskih del
kakor tudi za pokrivanje streh
Vsa stavbinska in kloparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračuni brezplačno in poStnlne prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni.--Ambalaža iz pločevine.
Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledu
Lesce pri Bledu (Slovenija).
Električno varjene verige in kovane verige do 30 mm debelosti členov. Atuerikanske verige brez varitve do 6 mm debelosti členov in vsi v to stroko spadajoči predmeti
v prvovrstni Izvedbi.
SE ^nooliulifDfO' Ladijske, žerjavske in kalibrirane, preizkušeno verige za jI iSpKl/IjdlitKIv » škripce, dvigala in železniške varnostne naprave. 4591
Naslov za brzojave: Veriga Lesce.	j
III. vzorčni velesejem v Ljubljani od I. do 10. septembra 1923. J Paviljon „F".	Koja št. 176,
Priporoča sc
1741
LHufoSfana, Židovska ulica 6
Ljubljana, poleg jubilejnega mostu
se priporoča cenj. velesejmskim obiskovalcom za obilni poset	4576
Štefan Miholič.
knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani,
Prešernova ulica, nasproti glavne pošte.
Za športne deplce in hlsnc čevlje ne prezrite 4M7 paviljona „*-<" št. 464.
ALBIN JAZBEC, Kranj.

Ki>iže pri Ti»žiou. "Fi
Priporoča različne dobro izdelane čevlje. Na Ljubljanskem velesejmu „	paviljon .,1" štev. 442.
| Ker jc Ezdolen, ga malo uporobS, pa Te vendaj | pjjvcjeiji.ije z Izbomo arotno in flitim ©kusofft

Če) z znamko .Čajna ročka* ie dobiva I
v jrvirnih zavitkih t natisnjeno varstveno znamko"1 -Coinn ročko" v vseh i lepaki onnačenih trgovinah/
Velesejem, paviljon „H" št. 286.
Zarezani cementni strešnik,
betonske covi, stopnice iz umetnega kamenja po načrtu, betonsko ograje, «««	vratne podboje
nudi oajoeneje *1JSi
Ljubljana, Uarlovžka cesta 8. ]:
ch® keoi ibhsh asm a 'ara* b sssra asa »»a ob®«1
DomaČe tresti
NAROČNIKOM! pr| vseh večjih listih le običaj, <h pla-]e|o naiočiilkt naročnino naprej. Radi »okth postnih ter velikih upravnih stro-ov |q priporočljivo, da plačujejo na-iaino «a ve{ mesecev naprti. Na to KjtarJamo vse one, ki llin Je koncem .gusin potekla naročnina. Poslužljo na) m plačilo položnic, ki smo jih že večal priložili listu.
Istočasno pa prosimo naročnike — za-uJnlke s plačilom naročnine — dn naj obratno po&to poravnalo svoje obvez-jitL Naročnina za »Jutro« le v prlme-i cenami drugih stvari naravnost smo-,<, nizka, tako da lo poravna lahko ra» vsakdo, kdor zna ceniti vrednost abrega dnevnika ter Ima smisel za toč-jsl In red. Naznanjamo, da smo primo-m| vsakomur brez Izlemt ustavili nasilno pošiljanje »Jutra., kdor nt bu poji ik> j. septembra naročnine. Rod zahvalo od lista naročniki, zato sme tudi si opravičeno zahtevati red od naroč-
lkov.	Uprava .Jutra*.
•
•	Povruteh kraljeve dvojice v Bco-rad. Včeraj, ob pntlh popoldne, J t rtljevska dvojica skupno a knezom inenotn ln princem Pavlom zapustila t,tU ln se z dvornim vlakom vrnila v kugnid. Kraljica je« stopila t dvomi lak na Bledu, dočim no odšli kralj Lleksander, knez Arzen lil pritic Pavle
i Bloda na Lnece, kjor no Svle sto-illl t vlak. Prebivalstvo je prirejalo a potu r Ix?sce kralju viharne ovaci-[. Ob 7-28 zvečer je prispel dvorni >Uk na plavtii kolodvor v Ljubljano, ;J«r je bilo zb.-ano veliko Stuvilo ob-Ju»tva, vendar pa ne fcra>j»v«ki lvo-Ica nI pokazala. Cez čotrt are jr dvoril r*aK nadaljeval vožnjo p-oti Bt~o-[rtd».
•	Krni] Aleksander na vrtnarski »stavi. V nedeljo, ob 4. popoldne,
e pripeljal kralj Aleksandre zopet ' Juhljano, da si ogloda vrtnarsko raz-ilavo v jahalnici, kar je moral v so->olo radi kasne ure in slabega vrome-ia opustiti. Vladarja sta pozdravila irrd razstavISčom veliki župan dr. Lukan ln predsednik razstavnega od-tora gosp. Viktor Korsika ml., pred rliodom pa belo oblečene deklice Vlila Korsika, Pavla Šiineno in Marica Ferant. Prva mu je izročila Šopek bvo-
ralj
lih cvetk s trobojnimi trakovi. K jo t velikim zanimanjem ogledoval izredno okusne cvetlične skupino in pazljivo sledil pojasnilom gosp, Knr-liks, ki ga jo informiral o zadnjem vrt-larskem kongresu in o nameravani Mianovitvi Saveza vrtnarjev v Jugo-ilaviji. V oddelku tvrdke Ilerzmamkv lo je vladar podpisal v knjigo za odlične posetnike z veselo pripombo; <0, saj sem prvi v knjigi.* Pred odhodom »e jo gosp. Korsika še enkrat imunem taista vi jal cev zahvalil vladarju za izredno odlikoviinje, da je posotil razstavo, gospodične z balkona pa so gn piuule s cvetjem. Kralj e« je tinto med viharnimi ovaoijami občinstva vrnil na Bled.
*	Princ Pavle »e nastani v Zagrebu. Zagrebška «ltiji-Č» poroča iz zanesljivega vira, da se princ Pavle, sin kneza Arzena, takoj po svoji poroki stalno naseli v Zagrebu.
*	Imenovanja v diplomatski službi. Glasom brzojavnega poročila iz Poo grii'',. so v diplomatski službi imenovani; dr. Aleksander Bodi za poslanl-žkega svetnika v Rimu, A. Cinear-Murkovič t,a poslanskega svetnika v Tirani in Ziatko llbel za tajnika I. raz-teJa isiotam.
*	Bi v 51 minister pravde, predsednik adikalskega parlamentarnega kluba P'»l. Marko G j u r i č i č, je prispel v liubljano ter si je te dni ogle al razne naše kraje. Danes obišče velesejem ter se popoldne vrača v Beograd.
*	Nova palača za ministrstvo trgovine. V gradbenem ministrstvu so tiili nedavno dovršeni načrti za zgradbo nove palače za ministrstvo trgovine in iiiduHrije. Palača bo ena najlepših in največjih, kar se jih jo po prevratu zgradilo v Beogradu.
*	Novi pomočnik upravnika državah monopolov. Za pomočnika upravnika državnih monopolov je imenovan dosedanji komisar finančnega ministrova Dušan Milojevič.
*	Iz novinarske organizacije. V nedeljo dopoldne se je vršila v Beogradu skupščina beograjsko sekcije .Jug. novinarskega udruženja, na kateri je Ml izvoljen sledeči odbor: predsednik Jovan Tanovič (Politika), prvi podpredsednik dr. Ljubo Popovič (Vro-
drugi M. Ivanič (Preporod), tajnik Lukič (Cicvarieev Beogradski dnevnik), blagajnik Miloje Sokič (Pravda). V razsodišče so bili izvoljeni: M. Ta-dii, Ribnikar (Politika) in MaSa So-•M (Pravda). Po volitvah je bila spro-i« ostra resolucija proti tiskovnemu fakonu. Sekcija je sklenila obenem P"®vati centralno upravo in vso sek-cije, naj se pridružijo boju proti temu "'ijreakcijonarnejSemu znltonskemu na-frtu. Vodstvo beograjske sekcije JNI' prevzeli, kakor razvidno iz poroči-'a' najodličnejSl novinarji in jo s tem "'1'i'šno delovanje beograjske sekcije Ugotovljeno. Iskreno pozdravljamo tn Pfenkret, ker smo uverjoni, da bo vplivni dobrodejno na vso novinarsko "rgiitdv.ncljo. ki je doslej vedno trpela T'led neureieuih razmer v beograjski lekciii,
*	Stodlnarskl falzllikafl. h. ?uboti-ce poročajo, da se že nekaj časa po-; javljajo v prometu ponarejeni stodinar-! "ski bankovci. Posebno se jo to zapa- j žal o na poStnem uradu iu policija jo j začela stvar preiskovati.
*	ŽelcznlSUe blagajne ne sprejemajo poškodovanih bankovcev. Direkcija državnih železnic ju opozorila svoje blagajne, da smejo od potujočega občinstva sprejemati samo nepoškodovane bankovce, ker bi sicer morale same nositi povzročeno Škodo.
*	Južni železnica. SLS se t .Slovencu« razburja prav na rahlo radi imenovanja gosp. D n r o k o za glavnega ravnatelja Južne železnice. To razburjenje prihaja malo poz.iio, kajti SLS s svojimi 28 poslanci je imela poprej čas, da se pobriga za to stvar. Ce ona pritiska vl&do radi povišanja duhovniških plač, radi konkordata i rimskim papežem, južni železničarji so komaj ona notice vredni. Nič pa SLS ne razburja Imenovanje pomočnika Klavnega direktorja. To je znani Ivan Hribe*, ki j« od nekdaj izvežban t prometu, seveda ne v železniškem, A za novo državno petni jo je dober. In tudi da se kakSen promet napravi, seveda zopet ne železniški, ampak s potrebščinami ln posli, ki so v zvez! t železnico. Slovenska radlkalija misli, da so je dobro usedla in da bo veliko dobička imela od Ivana Hribarja. Pa se zelo moti. Mož Je razkrinkan ln hodi nag med nami. Agenturska tabla je prišla li praSkoga poslaništva na deželno vlado v Ljubljani, zdaj pa bo v ravnateljstvu Juž. železnice. Lepe uspeho nam prinai&t* združena radlkalija U SLS.
*	Brezprlinerna predrxno»t li Trsti nam poročajo: V petek, nsk dan pogreba umorjenega faSiatovskega glavno-ga tajnika M a r a r e, Je priSeJ ob 6. zjutraj neki karabinijerski narednik v jugoslovenski konzulat ter je tam navzoči postrežnici zauknzal, da se mora takoj izvesiti jugoslovonska državna zastava na pol droga v znak žalosti. Postrežnica je o tej zahtevi takoj obvestila generalnega konzula Rakiča, ki je sevoda to zahtevo odklonil ter takoj pri prefektu protestiral proti žaljivi predrznosti italijanskega policijskega organa. Prefekt je obljubil takojšno preiskavo, ki se je res tudi začela. Do-tični karabinijer se sedaj izgovarja, da je dobil nalog od »komisarja v civllu«, kar se pravi z drugimi besedami, od kakega faiistovskega funkeijonarja. Seveda gospoda komisarja sedaj ne bodo našli.
*	Atentator Rajič obtožen treli zločinov. Milivoj Rajič, atentator na mi-
| nistrskega predsednika Pašiča, ja bil danes izročen soJiSču in ju obtožen j sledečih zločinov: 1.) PoskuSenega j uboja predsednika vlade po členu 1. i zakona o zaSčitl države. Ta zločin se kaznuje s smrtjo ali z ječo 20 let. 2.) Ilazžaljenja in poškodbe policijskega agenta Gjuriča v službi in poskuSetie-ga uboja žandarmerijskega narednika Vazoviča, ki se jo nahajal o priliki atentata na PaSičevem avtomobilu.
*	Smrtna kosa. V nedeljo je umrl ▼ Ljubljani g. Miroslav Sledita, bančni uradnik. Pogreb bo danes ob 15. url z Dunajsko cesle. lMag mu spomini
*	Statistika dohodnino t letih 1920. in 1921. <Urailnl l:st> pokrajinsko uprave objavlja v Stevlliki 82. statistiko dohodnino za dr.vfni leti 1920. iu 1821. za Slovenijo brez 1'rekmurjo, no kar opozarja-
j mo interesente.
*	25letul jubilej neumornega učitelja, i Iz Koroško Belo Dum poročajo: Dno 110. septembra praznuje tukajšnji Šolski
voditelj g. Janko Harugn, neumoren Sol-' nik in vztrajen kulturni delavec, 251etni-
00	uspeSne^a dnlovnnja na Koroški Beli. : Vseh teh 25 let je nepretrgana veriga I njegovih uspehov v vzgoji mladine hi dela za ljudstvo v naprednih druStvih in
; izven nji!-.. Vsak kmet rdi delavec Je pri-; šel pri tem na svoj raPun, ker Jo bil go-| spod Baraga pripravljen vsakemu poma-i gati z moralno podporo, nasveti ln pod-j tilcom. Iz skromne cnorazrednice smo do-I bili pod njer.ovini vodstvom Seslrnzrcdsii-' co v ponosni slavbl, ki jo ln'iko ponos i celi občini. Vsa dolga leta od svojega I prihoda jo bil jubilant priden hi vztrajen i r.lan vSeli naprednih društev in propaga-tor napredne misli ln nič ga ni odvrnilo I od začrtane poti. Na predvečer mu priredi učiteljsko s šolsko mladino in s sodelovanjem kulturnih društev podoknico. Žolja vseh, ki vedo ceniti njegovo delo in trud je, da bi se mogel še dolgo vrsto let udejstvovall na začrtani poli s Se večjim uspehom, zdrav, skupno z verno in skrbno družico, gospo soprogo, na trnlevl življenski poti slovenskega naprednega učitelja I še mnogo lell Zdravo!
*	Zdravnika iščejo. Pišejo nam: Cprk-nlea i55e zdravnika. Čemu? Nedavnn so
| imeli zdravnika, pa je zspustil kraj radi
1	nezdravih razmer, ki vladajo tam. Zdravnik stanovanja v Cerknici sploh no dobi aH pa ga vtaknejo v nnjbolj Bkrllo luknjo, d? ga tlikdo no najd«. Nazadnje pa
I mu preti še tam doloKiranJe. VrV.tegn Je ljudem Je neštetokrat kaznovani mnznč iz Amerike višek modrosti. Prejšnji zdravnik in še dr. Cerveny sta vodila neizprosen boj proti mnznStvu In to ne v svojem, ampak v interosu ljudstvu. Zaman I Boj je podpiral snmo tamlMjšnjl sodnik, vse. drugo jo ost.'do pasivno, po-mllovnlo «prep."nlnnc.'i> In ga ščitilo. Odločen in vesten zdrnvnlk Je tamkaj ne-mocofi. Seda i hočeio zopet zdravnika I Ni
samo aolžnust državnih obtnttt, da pro-•krbl tn okrožje zdravniku, predvsem Je sveta dolžnost zdravstvenih zastopstev, da r. itro mazaStvo, gredo zdravniku na roko in ga jiodpiiajo t upravičenem boju proti ljudski uepoučonosti, na pa mogoče nasprotno.	Dr. J. G.
*	Štipendije » rtcsinlcktorske iSolo. Zdravstveni odsek za Slovenijo t Ljubljani razpisuje dvajset štipendij za desln-lektorsko 5olo t LJublJnnl. Interesenti so opozarjajo d.i razpis v <Uradnera listo.
*	Dvajsetletnico mature obhajajo » sredo dne 5. septombr« v Mariboru bivfll dijak! mariborsko gimnazije 1» leta 1CKI8. Hkupnl obed v Narodnem domu, popoldne izlet v okolico.
*	Seletnlčorji ln Telesejem. Iz železnl-čersklh krogov saio prejollt ZngrebSkl velesejmskl urad Je pri »pomladanski razstavi, upoštevajoč veliko bodo In Se večje znsluje žolezuičarjov za promet, uvedel za žcleznlčarjo polovično vstopnico. Pričnkujomo, dn nnm tudi ljubljanski velcsejmskl urad tv.ksž« enako naklonjenost, ki Jo t polni inerl tudi zaslužimo. Letošnja visoka vstopnina nam namreč popolnoma ouomogoSa posel.
*	h Senom pri !bijhonbar)pi nam pitajo, da ogromna večin« delavstva nI Imela nobeno politične misli prT Btrnjku v trboveljskem premogovniku. Rcpre««-lije, ki se začenjajo proti delavcem, st> obračajo v napačno »mer, kajti odpuščajo so domačini, hujskajoče elemente pa pujčajo pri miru ln to tudi take, ki so kričali: »Horruch tlbern Lolbl> ln tNle-dor mit den serblachen Schweinrji>. Naj se vendar ozira nt rodbinske očete. Zahtevamo tašč it o ta nnio slovenske delavce.
*	Začasna otvoritev psraolne polt« Banja lx>ba. S 1. septembrom 1023. Je prouehalt poslovati pomožna pošt« Banj* Loka t področju poŠt« Novi Seli pri Ko-tevpi, hkrati p M Je uvedlo dostavljanje pošiljk tn Banjo Loko po Mlakam plamonoSi Dostavlja te vtak dan razen nedelj.
*	Izzivalno slavje v ftplljn. V Spllfu »o postavili blizu meje Izzivalni (pomenlb kot spomin na otvobojanje Spllja »Izpod
jugoslnvonskega Jarma*. V seboto 8. septembra ee vrli ob priliki odkritja tega spomenika velika nacljonalna tlavnost, h kateri so napovedane tudi razne odlične avstrijske vodilne osebnosti. Zn vzgojo nacljonalnega ln državnega čuta ob meji bi bilo umestno, da bi ml Avstrijco posnemali ln tudi postavili kakšne spome-nlko, posebno v Mariboru, kjer stoji par praznih podstavkov od prejšnjih sporne nikov avstrijskih Junakov ln cesarjev. Posebno zadnji čas bi bil, da dobi primerno glavo vsaj soha bivšega Tegettbolove-ga spomenika na Trgu svobode.
*	Italijansko barbarstvo. Kakor dozua-va tržaška «Edluost» li Postojne, so Je imelo dn« 28. avgustu vršiti slovesno odkritje spominske plošče padlim vojakom lz itudenske župnije. PovablJonl so bili tudi sorodniki puulih. V corkveul zid so bila vzidana njihova Imena. Slovesno odkritje ps je blio dne 24. avgusta prepovedano od prefekttue v Postojni. Niti venca ni »mel položili kdo drugi kakor družine padlih. Na redlpuljskem grobišču se jo vršilo lmpozantno slavje za Italijanske vojake, slovenski bojevniki pa niso vredni niti skromno domač« svečanosti. Postopanja Italijanske oblustl Je v dno duše ranilo slovensko ljudstvo.
*	Klariborekn ari. podoficlrska šola Je odšla pod vodstvom puk. Jove Trifkovi-da ob završetku šolskega leta na strelne vaje k Sv. Lovrencu na Dravskem polju, kjer se vrši cel teden ostro streljanje.
*	Dvn bra a pri kopanju utonila. V Pa-račlnu sta te dni utonila v raki Moravi brata Mlhajlo Ui Peter Petrovič. Mlajšega brata Mihajln je zgrabil krč In so jo oprijel starejšega bruta tako trdo, da ta nI mogel več plavati. Oba sta izginila v valovih.
*	Zagoneten nmor. V solu Korin pri Prizrenu Ju bila v soboto zvečer ustreljena iz zasede žena tamkajšnjega župana Hsdži Ilustena v trenutku, ko je stopila iz hišo na vrt. Domneva se, da jo bil umor izvršen iz mcščevalnosli.
*	Aretacija žensko r meški obleki. Štiriindvajset let stara brezposelna Julija Tavčar, rodom z Bloda, je bila v soboto na Dunaju aretirana in Izročena deželnemu sodišču. .Julija Tavčar, menda ne povsem normalna, nosi vedno moško obleko. Seznanila se Jo nedavno z neko dunajsko mladenko ter ji izjavila, da jo poroči. Ker jo mladenka ponudbo odklo-nila, ji je Tavčarjeva grozila z revolverjem.
*	Za vse, ki prihajajo v Ljubljano po zdravila, je naj priročne jša nova lekarna P.amor, na Miklošičevi cesti v neposredni bližini glavnega kolodvora.	l3to
*	Električna masaža lira in manikura za gospodo in dame ter vsa lasna deln se strokovno Izvršujejo; poseben oddelek za striženje otrok, separiran vbod zn damo skozi vežo; zaloga parfumerlje, moderna hlgijenlčna hrivnica, Aleksander GJutl, Kongresni trg 0.	1302
*	Dtngo Višnar, Jesenice, prvi jugoslovanski atelje za moderno žgano sliknr-sivo.	2514
*	Ali ste se le prepričali o kakovosti •rltnlanb hranilno moko za dojenčke tn otroke. Glavna zaloga: drogerija <Adrl-ja», Ljubljana, Šolenburgova ulica. 157
*	Posebnostil Znana tvrdka Toman & Reich, Maribor, dobavlja vsakovrstna gla dlln, kakor šmirgel platno, papir, prah In drugo v vseh velikostih za trgovino in Industrijo, posebno zn obdelovanje železa, kovin in lesa. Razen lega ima posaben oddelek za izdelovanje občo priljubljenega dr. Oelker pecilnega praška in vaniljl-nega sladkorja.	251S
Gospodarstvo
i£U
TEDENSKI TR2N1 PREOLED.
2itni trg: Trsovina s pScnlco Jo prošll leden nekoliko oživela, vomlar pa Jo promet še vedno zaostajal za normalnimi prilikami. Dovoz na tržišča |o popustil osohlto v Srbiji. Notlnda Je pScnlca ba-Slut 337.40 do 3-10 Din, banatska 335 do 337.50 Din pariteta Zenta. Bannt&ko blago za rečni prevoz Jo bilo nekoliko ce-nc|5e. Ponudba trbljanske picnice Je bila 320 Din pariteta Bsotrad. Na Hrvatskem Je bila ponudba minimalna. Srem-srka pšenica prihaja v večji meri na tržišča. Ječmen Je prillčno zanemarjen, ker Jo razlika napram ccnl pšenice premala, a pivovarne radi tega ne sklepajo kupčij. Postavno baška postaja so Je zahtevalo za Ječmen 2o0.50 - 270 Din. Oves so Jo precej ponujal; ceno so se Ribale od 270 do 275 Din. Po koruzi Je bilo malo povpraševanja; promet Je bil radi teza neznaten; postavno baška postaja notlra 260 — 275 Din. Na triličth z moko Jo vladala prccoUnJa rczcrvlran-^t, ker se pričakuje, da bodo cene imdle, kar te bo zgodilo lo, č« bo dinar to naraščal Moka «0» notlra 610 — 615 Din paritet« Zagre.\ Otrobi »o notirall 165 Din v papirnatih vrečah pariteta Zagreb.
Lesni trg: Promet n» lesnem tržišču le Ml Slbak. Povpraševanje • strani Inozemstva je skoraj povsein izostala R»-dl tega začasne*« mrtvila so strokovnjaki nazlranja, da bo v mesecu septembru ln oktobru izvoz znatno narastcl. Olede cen nI opažati nobene Spremembe.
Trg i /a/d. Ceoe to padle. DoChn se Je začetkom tedna zehtevalo t u 1 sveže jajce 1.95 Din, Je danes povprečna cena 1.7S Din.
olertalna licitacija gloda dohave raznega materijala za izdelovanje pctrolejsklh kan t.
Dobava parnih kodov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlcl s« vrši 19. t, m. olertalna licitacija gleds dobave dveh parnih kotlov.
(Predmetni crJasl so v trgovski In obrtniški zbornici v l.liibl/ani na vpu-Žled.)
TR2NA POROČILA,
Novosadska Masovno borin (3. 1 m.) Pienico: baška, 79 — 80 kg, 2 odst 4 vagoni 340; baSka, T9 — 80 kg, 2 odst. Zenta, 3 vagoni 337.5; bnnatska, 79 — 80 kg, 2 od»t., 9 vagonov 337.5. Ječmen: sremskl, 71 — 72 kg, 5 vagonov 300. —• Oves: baSkl, ponudba 235. Turfčlca: baška, 1 vagon 272.5; banatskl, Zenta, du-pilkat kasa, 1 vagon 265. Pltoi: beli, ba-ški, Novi Sad, I vagon 470; beli, baškl, povpraševanje 465. Moka: baška «0», 1 vagon 560. Tendenca nespremenjena.
Zagrebška blagovna bona (3. t. m.) Oves: slavonski, rešetan, franko Slsak, ponudba 262.5; Ista franko Slatina, ponudba 255. Pliol: beli, tranko natovor-na postala, povpraševanje 440. Moka: baška «0», franko Cervhrka, ponudba 55. Otrobi: franko Zagreb, na potu, ponudba 160; debeli, franko Varaždln, 1 vagon 155.
ZasrcMkl žimi trg (3 t. m.) Postavno vojvodinska postala nottrajo (na debelo): pšenica (79 - 80 kg) 337.50 — 345, (78 — 79 kg) nova srbska 320 — 325, turščlca žolta 275 — 280, Ječmen za pivovarne 300 — 305, za krmo 260 — 275, ovca 250 — 260. moka «0» 550 — 575, .2. 525 — 550, «4 . 500 -• 525, «6» 400 — 450, za krmo 200 — 230, otrobi drobni 145 — 155, debeli 200 — 210, II-žol 450. Tendtnca mirna, nekoliko slaba.
Beograjska blagovna borza (3. t. m.) Picnica: 70 kg, 3 odst., franko vagon Ilcograd, promptno, ponudba 325; 78 kg, 2 — 3 odst., v Slcrpn 10 dni čakanja, povpraševanje 320, 70 kg, 3 odst., franko prlstaniSčo Tltel, promptno, penudba 340. Turkiica: obala Beograd, povpraševanje 280, ponudba 285, zaključek 282.50. Oves: rešetan, Iranko vagon Beograd, promptno, povpraševanje 255, ponudba 260. Ceiplle: garnitura, franko vagon Beograd, promptno, ponudba 420. l"iol: beli, rešetan, franko beograjska postaja, povpraševanje 450. Otrobi: iranko obala Beograd, ponudba 153. Tendenca brez spremembe.
DOBAVE.
Dobava maierijala za povezovanje tobaka. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se vrši 13. t. in. ofer. talna licitacija glede dobavo špage, svinčenih plomb in platna «Amerikan».
Dobava kaii.ia lerocljanaltima. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subo-ticl se vrši 14. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg kalija ferocijana-tuma.
Dobava beie kovine. Pri ravnateljstvu državnih želc.mic v Subciicl se vrši 14. t. m, ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg bele kovine.
Dobava razncf.a materijala. Pri tipruvl smodnlšnicc v Kamniku se vršijo oicrtalne licitacijo: 13. t. m. r-dnde dobave stekla za okna, 14. t. m. glede dobave leskovih obrečev, 13. t. tn. Klodc dobave barv, flrneža, :n!nlja, kita in ter-pentina ter 26. t. in. glocle dccave strojnega olja.
Dobava materijala r,- telogrolsko delavnico. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 13. t. m. ofertalna licitacija glede dobave materijala za telegrafsko delavnico.
Nabava materijala. pisarni uprave barutane v Kamniku ofertalne licitacije: 1.) 13; t. ni. glede nabave 60 Jcvad. m šip za okna; 2.) M. ' m. gl?dc ne-bave 10.000 komadov leskovih obročevj 3.) 15. t. m.: glede nabave 50 kg bele barve (suhe), 200 kg črne barve garanfol SO kg flrneža (dvakrat kuhanega), 20 kg mlnijuma (suhega), 50 kg kita za okna in 25 kg terpentinn; 4.) 26. t. tn.: glede nabave 700 kg strojnega olja.
Dobava materija!« za izdelovanje petrolejsklii kant. Pri upravi državnih i inf«vinnlov. v Bcuuradu se vrši 20. t. m.
—	Promet o« novotadsUl blagovni borzi prožil tetlon je zns.it! skupaj 871
vagonov; ed teg» jo bilo prodano največ pšenice, ln sicer 258 vagonov, potoni aioka 32, turšiice 8S, ovsa 11, fiiol* 10, ječmen/i 7, otrobov 5, ril 1 vagon. Za turičico, jočinen, oves ln otrobo. jo bilo slabo taniinajije. I'o lif.olu ne je močnejše povpraševalo zaradi izvo7A v Italijo.
—	Uradni obračunski tečaji. 1 napo-leondor 888 Din, 1 zlata lur,ika lir« 878, 1 angleški funt 410, 1 dolar 00, 100 francoskih frankov 510, 100 »viearsldh frankov 1680, 100 drahotn 180, 100 Ita-lljnnaklh Ur 800, 100 n<;ušklh mark 0.002, 100 fcilko slo vaških kron B70, 100 <nr.d-iarskih kton 0.55, 100 rumunaklh lejov 42, 100 bolgarskih levov 80, 100 posetor 1210, 100 holandskih forlntov SOOO, 100 danskih kran 1080, 100 avstrijskih krop 0.12, In 100 poljskih mark 0.01.
=: Proge Južre železnice na naien teritoriju. Dolgutt prog južne železnice, ki jih Js prevzela driava v svojo upravo ie nastopna: Spilje-iliirlbor-ZIdanl most-llakek 216.8 km, Marlbor-Prevalje do moje 80.4 kin In Prngersko-Kotorlh« 90.8 km. Skupaj torej 537.3 kav. Razen teb večjih prog so so nahajale r eV sploata-cijl južne želaznice Se nastopne manjS« projei Pakr«o—B«r8, Ljutomor-Radgona Oiobelno-Uogateo ln PolJAane-?.reče.
=i Tudi Avstrija podriavl Jntno železnico. Kakor poroča dunajski »Mor-gon» namorava sedaj tudi Avstrija odobriti pogodbo o Južni železnici ter prevzeti s 1. oktobrom Južno železnico r državno upravo.
—	Otvoritev dunajskega velikega sej. ma. Z Dunaja poročajo: Včeraj so ja svečano otvoril poti dunajski veliki sojem. Govorili po ksncolar dr. Selpel in predsednik narodnega sveta Seitz. Med razstavljale! Iz 12 držav Ja najmočnejše zastopana Nemčija. V večji mori so dalje zastopano: Češkoslovaška, Jugoslavb ji, Poljska, Bolgija, Francija, Anglija, ftvica, Španija lu Madžarska. Omeniti js, da je letos s sejmom združena tudi Izlož« ba poljskih pridolkov. Stabilnost avstrijske krone, ki dopušč.t točno kalkulacijo, zelo po^oduje poslovanju na sejinu.
—	Izdaja SCO.OOO-kronsklh novčanlc v Madžarski. Iz lludlmpeJte javljajo, da bo Notni zavod v kratkem izdal 500.000-kronske novčanice.
8. septembra:
ZAGBEU. (Deriie supol črrste.) Efektno tržišče je nadalje čvrsto. Promet v glavnih bančnih papirjih Je bil velik, drugače povp u. lllpotekarna so je mnogo zaključi;.ula po 181 do 161 Eskomplna, ki Je lstotnko čvrsta, Je zaključena po 171 do 175. Danes js pričoin notiruti Medjunarodua, ki Jo bila prviJ i zaključena i.o 82.5. V Industrijskih papirji!) ni bilo spremembo. Ma deviznem tržišču je prevladala zopet h.tuice. Radi delovanja hosistov v svobodnem prometu v soboto je dinar v Curihu oslabel nj 5.00 ter so je tudi danes na bo;zi vzdržala prillčno čvrsta tendenca. Narodna banka jo stopila v aktdjo in krilu vse povpraševanje. Hfl'11 tega se tečaji niso dvignili preko bazo za dolar 02.5. Koncem borza so ju pojavilo noknj privatnega blaga po nižjih tečajih. Promet Je bil majhen, ket jo povpraševanje ostalo rezervirano. Kotiralo so doviso: Amsterdam 3710 do 8750, Dunaj 0.182 do 0.138, Berlin 0.0011 do 0.001-I. !'.iv'impešta 0.50 do 0.53, Italija -100 do 401.5, London 420 do -120, Ne\v-York, ček, OSI do 01, Pariz, izplačilo, 52!) do 0, Pariz, ček, 527.5 do 528.5, Pra-"a 278 do 270, Sofija ?t do 88, Švica I 1700 do 1710, Švica, ček, 1GP8 do 1700, i Varšava P.03 do 0.05; valute: dolar 02 do 03, avstrijsko krone 0.132 do 0, napol«, londori 0 do 350, liro 300: efekti: Hrvatska eskomplna 171 do 175, Hipotekama '55 do 101, Jugoslavenska 1G3 do 105, Ljubljanska kroditna 235 do 237.5, Prr-štediona 1160 do 1170, Slavonska 110 do 0, Eksploataeija 245 do 252,5, ftečerana Osljek 2200 do 2275, Narodna Sumska 144 do 147, Našlce 160 do 1C5, Gutman 1205 do 1275, Slavekn 720 do 750, Slavonija 252 do 254, Trbovlje 0-10 do 050, Union 720 dn 73>1, 7 odst. državno inve sticljsko posojilo 70 do 72.
BEOGRAD. (Tendenra nedoločna.) V devizah je bila danes nedoločna tendenca. Poslovijo se Jo pod pariteto na bazi 5.90 za Beograd v Curihu. Blaga dovolj. Povpraševanj« krito. Po depeši, katere so prejele neki tere beograjsko banke, je notlral dinar v Curihu danes 6.025. Na efektnem tržišču so se kupovalo delnico Brodarskega društva iu Neredno banke, ki naraščajo. Notlrale eo devlre: Dunaj 0.1312 do 0.inr.5, Berlin ponudb« 0.0009, BudimpoSta 0.53 do 0.55, Bukarešta 42 do 48.5, Italija 898.25 do 898.5, London •127.25 do 427.5, Ne\v-York, ček, 03.5 do 94, Pariz 528 do 530, Praga 275 do 275.5, Sofija povpraševanje 88, Švica 1090 do 1GP5; valute: levi 84 do 88; efekti: 7 od-stotno Invcr.lleijsko posojilo 70 do 71.
I lsk Delniške tiskarne, d. d. v LlublJanl. f astnik In Izdalatell Konzorcij .Jutra«. Odeovnrnl urednik Pr. RrozovIS,
1» B K! B (I »i t* 1 o
19 R
n a
R! B U
a n
s n
i*
g
m
H
ee
R
H
m
n
B B R B B n
Cognac-Medicinal
Creme-Liqueure
Triple sec
99
d. Z O« Z.	m
Ljubljana, Kolizej
Veiesejem, paviljon „L" štev. 483-484

Pavilj on
Prostor
D. Z O. Z.
Industrijska trgovska družba
Pisarna: Pred škofijo 2 (vis-ži-vlo magistrata)
LJUBLJANA
Amerikanska ratlnirana vsakovrstna strolna olja — Amerikanska cllindrska olja — Arnerlkansko specljalno letno in zimsko auto-oije — Bencin — Tehnična mast — Pllnovo olje — Petrolej — Olja zoper prah — Papafln — Direktni import iz produktivnih dežel — «« Prvovrstna Jedilna olja — Sirovine za usnjarne ln milarne.
Vsakovrstna kartonažna, tiskarska In knjlgo-veška dela, kakor tudi Izdelovanje trgovskih knjig,. šolskih zvezkov, kompedij, notezov, naročilnlh knjig, knjižic za odjemalce ln druge v rastrlrsko delo spadajoče stvari
preTrema trrdka
«15
Josip Krmpotič
Vir-Domžale, poŠta Dob pri Ljubljani.
Za naročila v Ljubljani: Poštni predal 165.

sedlarstvo im
Ljubljana, Dunajska c. 19.
priporoča izgotovljene konjske opreme ter vse sedlarske potrebščine.
Ceniki na razpolago I Delo solidno. Cene zmerne.
Utemeljeno god. 1061.
AND. JAKIL
tvornica koža i cipela d. d. - Karlovac.
Brzolavl: Jakll ■ Karlovae. :: Telofon: pitama 70, tvornica BO, etan 118.
Podrutnloei ZASREB, Qunduli«eva ul. 20, LJUBLJANA Poljamaka o«sta 13, BEOGRAD i Skopljcmska ul. S.
Prolzvadja:
Clpele muike, ženska I dječjo iz boksa u svlm bojama, tole-
tine i kravlne: Moderno, amerikanske i oblčno radnifike (bakandže). Elegantna Izradba Iz Ciste kote. 4683
Vaches džonovo u polutlcama Vaches krupone :: Okrajlne Vratove :: Tabanlco (Brand-zolne) :: Teletlnu žutu I crnu
Kravlne 2uto Klpse cugovano a Boxcalf. 8olldna kvatltota.
Paviljon „J" broj 394.
ČEŠKE TOVARNE VEZENIN s EmšB Walfher
BSrensteln I Sa.
Bet. Chemnitz (Nemčija)
ttfelpert	St. Oallen
čeikoalovaika	3 vi ca
priporočajo	4761
vsa vrste ionskega perila in vezenin (Stickerei) kakor vezenine za perilo od najpreprostele do najfineje kakovosti
Olavnl zastopnik In skladlSSe za vso Jugoslavijo:
i Emil Petrovi, Ljubljana, Koniušna ul. 2
Paviljon lu 490
Otvoritev	!
Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem zopet o tvorila
,|M	manufakfurno trgovino =
in prodajo otroških in šenskih obSeSt ter Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 (v lastni hiši) prej Rogelj.
Skrbela bodem vedno, da bom vsikdar postregla cenjene odjemalce z dobrim blagom po najnižji ceni. Priporočam sc za obilen obisk vBem starim in novim odjemalcem
I. Tomšič.
4746
niMiiiiii*''*''''*'''''®®*®®'''**'*®'®'®'®'*'*''*''®®''®''®®®®®'®®'®''''®®'®®®'®®®®''*®®®®®'®'®'®®''®®***®	iiiiiitsiiiiiiini iimt 1111 ni i n if iniiiiiittiminfiiii k i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiintiiiKiiiiittiKiii milili iniiiMiitiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
anonona In reklamna družba s o. z.
II
It
VI š
KONGRESNI TRG 3
Telefon 174
Telefon 174 Interesne zveze v vseh glavnih
SREMSEA UHCA 9 Telefon 30-00	Telefon 30-06
mestih evropskih drž^v.
Anonona ekspedlclja, Adpesna pisarna.
Delokrogi Zavod za plakatiranje.
Organizacija:
Zastopstvo svetovnih velesejmov.
Anončnl oddelek sprejema oglase za vse jugoslovanske in inozemske liste po originalnih cenah, časopisnih uprav.
Plakatiranje lepakov se izvršuje v LJUBLJANI in BEOGRADU na lastnih plakatnih deskah ln kioskih, t vseh ostalih krajih države pa ima stalne pogodbe, na podlagi katerih more izvrševati lepljenje po svojem lastnem tarifa istotako kot po lastnih deskah v Ljubljani ali Beogradu.
Oskrbuje tudi plakatiranje na železniških postajah vse držav«.
Adresnf oddelek poseduje po strokah razvrščene trgovsko in industrijske ter druge za trgovino potrebne stalno kontrolirane adrese, katere prodaja interesentom pod jamstvom za pravilnost itd.
Svetovni velesejm! v Pragi, Ubercu, Bratislavi, Ljubljani, Lwovu, Dunaju, Gradcu so poverili našo družbo s častnim zastopstvom z nalogom, da se organizira zanje propaganda in prodaja legitimacij po vsej kraljevini i-HS in dajo informacije o trgovskih zvezala ter deluje v prvi vrsti za medsebojno spoznanje trgovcev Srbije, Hrvatske in Slovenije s trgovci gori omenjenih tržišč.	4731
iitimmMinftiimnmiMiniiHunnittmimiHmitnmiiiiMHMiiiiMimiiiMmu^