Lefo lülll. stcvlIRa SE.
U LioMjani, v sredo Z9. aprila 19ZS.
cena Din 1*50
ü w
fxhaja vsak dan popoldne, Isvzeaisl nedelje ln praznike. — Inseratl: do 30 pctit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inscrati peüt vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru, — Inseratni davek posebej. — »Slovanski Narod4' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
OpravnfStvoi Snallova ulica etev. 5, prltllčte. — Telefon stev. 3C4. Uredolatvoi Snallova nlioa tt. 5, 1. nadstropje. — Telefon žtev. 34»
MT      PoSInina plačana v gotovini.
Sporazum - vprašanje Radi-cevega procesa?
O velikem taktičnem preobratu Ra* irUčeve stranke ter o njeni kapitulaciji v naši notranji politiki smo že poročali na tem mestu. Rekli smo, da tiči za tem preobratom osebni moment. Še vedno je Stjepan Radič spiritus agens svoje stranke in stranka stori vse, da reši svojega voditelja pred sodno ob* sodbo. Z besedami se da seve vse pre* klicati, vprašanje pa je, ali vedo pre* klici k pametnim dajanjem, ali slede besedam fakti in ali hočejo hrvatski po* slanci iz temelja izpremeniti svojo do* sedanjo politiko.
Ne moremo trditi,   da so hrvatski poslanci v zadnjem mesecu dokazali, da jih vodijo stvarni politični nagibi in da so njihove besede živ, iz srca občuten pairijofizem. V tem nas potrjujejo številne izjave camih radičevcev, zlasti pa govori voditelja renovirane in izpre* menjene   Hrvatske   seljaške stranke, g. Pavle Radiča. Stranka je preko gosp. Pavle Radiča premalo krenila na levo od Stjepana Radiča ter premalo nagla* sila in popolnoma zamolčala svoj kon* kretni, praktični, delovni program. Tak delovni, konsJruktivni, gospodarski, so* cijalni rri kulturni program bi bil naj* boliše dokazilot da novi Hrvatski se* Ijaški stranki res ne gre za osebno re* habilitacijo nekdanjega voditelja Stje* pana Radiča, marveč za stvarno obra* no hr\>a*skih interesov, torej za kon* atraktivno sodelovanje v narodni skup* ščini in event. na vladi.
Vsa naša javnost ima narobe očiten vtis, da gre gosp. Pavlu Radiču samo za to, da se vštuli v vlado in da s pomočjo koalicije z radikali oproste potom političnega aranžmaja, s pomočjo eno* pravne politične kramarije gosp. Stje* pana Radiča iz zagrebških zaporov. Ta stranka, kakor da ne more eksistirati brez nekdanjegi svojega voditelja in dz si ne upa storiti r»*ti enega samo* Bt*1n<*?'% koraka v novi poli Lični situ* aciji. Pravijo celo, da g. Pavle Radič ne sestavlja tvojih »kapitulacijskih« govorov, marveč da mu jih dostavlja iz zapora g. Stjepan Radič.
V tem smislu je treba tolmačiti tudi poslednjo, nadvse značilno izjavo, ki jo je podal g. Pavle Radič zastopniku švi* carskega lista »Nazionalzeitung« iz Bas* sla, v katerem pravi:
»Zadnje volitve so dale Nacijonal* nemu bloku večino, dasi ne izrazito. Pokazalo se je, da vlada želi izkoristiti to večino na račun opozicije, ne da bi ji dovolila kakih koncesij. Radikalna stranka kot kompaktna enota se ne omaja, dokler ji načeljuje avtoriteta g. Pašiča in zato je situacija Radičeve stranke v opozicijonalnem bloku brez mogoče kombinacije. Tako smo se s stališča samoohrane postavili na stali* iče sporazumevanja z radikali in opu» stitve vprašanja avtonomije. Boljše je s PaŠičem reševati občinski invalidni in agrarni zakon in popraviti adminU straciio, kakor še dalje izgubljati čas in zahtevati široko avtonomijo. 2eleč, da odpravimo zapreke sporazuma s Srbi ,smo prostovoljno in častno spre* jeli monarhijo in Vidovdansko ustavo. Med volilci smo pripravili teren za to izpremembo. Imam vtis, da želi tudi krona pomagati sporazumu. Ne veru* jem v koncentracijo, vendar povdar* jam, da bo naš pokret omogočil naši državi sposobno delovno legislativo. Moj stric se nahaja v zaporu. Ž njim postopajo izredno lepo. Njegov proces je bolj vprašanje politike, nego vpraša? nje prava. Stvar zavisi od sporazuma a radikali. V slučaju našega sodelova* nja ž njimi, g. Pribičevič odpade — to je conditio sine qua non, ker njegova stranka obstoja samo radi srbsko^hrvat* skega spora. Vendar se naša akcija na* haja v stadiju predhodnih študijev. — Gosp. Pašič pušča stvari, da dozore in da izpraša narodovo razpoloženje.«
Izjava ne potrebuje posebnega ko* mentarja. V njej je znova dovolj jasno podčrtan personalni moment najnovej* se »kapitulacijske« taktike Radičeve stranke, napram kateri bo lahko poli* tiki Narodnega bloka, zlasti pa samo*
Hlndenbors vznemirja ues svet
Vtisi v Beogradu« — Pariz vznemirjen« — Anglija rezervirana. — Amerika smatra Hindenburga za reakcijonarca. — Notranjepolitični vzroki za Hindenburgovo zmago.
— Beograd, 28. aprila. (Izv.) Izvolitev maršala rTnderburga za državnega predsednika nemške republike je izzvala, kakor smo že včeraj javili, v beogradskl politični In dlplomatični Javnosti veliko vznemirjanje. Ne samo v Beogradu, marveč po došllh poročilih po vseh svetu, zlasti v zavezniških državah. Vsi beogradsii listi, vladni in tudi opozlclionalnl, smatrajo izvolitev HIndenburgovo kot povratek nemške dvorne kamarlle. kot poraz prave demokracije in kot zmago jun':erstva. nelegalnih nemških organizacij ki gredo tako daleč da smatrajo Hindenburga za Viljema I!. Vsi listi podčrtavajo bankerot dosedanje politike nemške vlade. Na vsak načm bo naša vlada zavzela napram Hmderbur-gu isto stališče, kakor ostali zaveznici. Obenem naglašalo listi, da je bila poteza dr. Beneša pravilna, ko je odšel na nasvet Pariza in Londona v Varšavo ter tam sklenil važne gospodarsko-politične konvencife, ki so pritegnile Pol? ko k Mali antantl. da tako te države tvorijo protiutež proti Nemčiji.
— Pariz, 27. aprila. (Izv.) Pariški lisi danes obširno komentirajo izvolitev Hin-denburgovo. Listi ugotavljajo, da so se napovedi amerikanskega in angleškega tiska 'zjalovile. Amerikaner in Angleži so bili \ liki optimisti ter so z gotovostjo računali, da zmaga dr. Marx. Ne obstoja nova Nemčija! Nemci so dokazali, da ne žele vzpostavitve mirnih mednarodnih odno-šajev. Amerikanci smatrajo izvolitev Hin-denburgovo za prvi pohod reakcijonarne-ga gibanja, ki bo povzročil globok odmev na gospodarskem in političnem terenu.
— London 27. aprila. (Wolif). »Daily Chronicle« konstatira v uvodniku, da še ni mogoče premotrltl resnosti poročila, da je Hindenburg izvoljen za predsednika nemške republike. Ni mogoče še trditi, da po-menja Hindenburg sam nevarnost za svetovni mir. Izvolitev je izraz nezadovoljstva nacijonalističnih krogov proti vladi, ki
Je imela opravka z ruhrskim vprašanjem in Dawesovim načrtom. Anglija mora to izvolitev smatrati za simptom, da Nemčija ni pripravljena nadaljevat! poti za pomir-jenje. Francijo bo Izvolitev presenetila, toda zavezniki morajo trezno razmotrivati položaj. Izvolitev tesa vojaka se lahko smatra za žaljeni e, toda se ne pomenja kršitve mirovnih pogodb.
— Berlin, 28. aprila. (Izv.) Republikanski tisk navaja kot vzroke poraza verske In kulturno-politične momente. Protestan-tovsko prebivalstvo je bilo nenaklonjen« katol'kn Mann ter je šlo brez razlike na politično pripadnost v boj za protestanta Hindenburga. Kakor smo že včeraj javüü so k Hindenburgovi izvolitvi mnogo pripomogle žene-volilke. Novoizvoljenemu 75 letnemu maršalu Hindenburgu bo najbrže prideljen državni tajnik, da opravlja mesto njega državniške posle
VILJEM IN BINDEN-BURGOVA IZVOLITEV.
— Berlin, 28. aprila. (Izv.) Na vest, da je bil Hindenburg Izvoljen za preziden-ta, je bivši cesar Vljiem odredil v gradu Doorn zahvalne službo božjo, pri kateri je imel dvorni kapelan nagovor, nanašajoč se na izvolitev. Povdarjal je, da se je z izvolitvijo izpolnila volja božja, ki ne dovoli, da bi se nemški vladarski rodbin! ie nadalje delala krivica. VMjem je dobil rezultate volitev ob 4. zjutraj brezžičnim potom.
AVSTRIJSKI ŠOVINISTI ČESTITAJO HINDENBURGU.
— Dunaj, 2S. aprila. Vsenemška stranka je danes vložila predlog, naj avstrijski parlament oficijelno čestita maršalu Hindenburgu k izvolitvi za prezidenta. Socialni demokrati hočejo ta predlog z vsemi sredstvi preprečiti. Pričakovati je burnih prizorov.
Narodna skupščina
Formalna seja. — Vtis izvolitve Hindenburga v parlamenta. — Izvolitev parlamentarnih odborov. — Poljedelski krediti.
— Beograd, 23. aprila. (Izv. Ob 11. dop) Za današnjo formalno sejo narodne skupščine je vladalo minimalno zani-manie. Poset je bil zelo slab. Večina narodnih poslancev je zbrana v svojih klubih, kjer živahno razpravljajo dva mednarodna politična doeodka: a) izvolitev Hindenburga in b) stališče naše vlade napram opravičevalni izjavi bolgarske vlade.
Bolgarsk? poslanik g. Vakarevski poseti danes popoldne ministrskega predsednika g. Nlkolo Pašiča. Takoj nato je odrejena seja ministrskega sveta, ki končno zavzame stal:šče vlade napram izjavi bolgarske vlade, s katero se opravičuje Bolgarska glede klevet, ki so jih naperili bolgarski državniki proti Jugoslaviji povodom zadnjih težkih dogodkov v Sofiji.
Parlamentarni in Dolitični krogi tudi danes zelo živahno komentirajo izvolitev maršala Hindenburga za prezidenta nemške renuh^ke. Vsi smatralo, da ie z izvolitvijo IPndenburgovo postala splošna situacija v Evropi zelo resna. Konstatlrajo popoln bankerot ta-kozvane mednarodne politike srednje ifnfje. Na drugI stran? okrepi izvolitev Kindenburga zavezniške stike in odno-šrje med državami Velike in Male an-tnnte, ta izvolitev približa zelo Francijo in Anglijo glede skupnega nastopa proti Nemčiji. Vsi parlamentarci so soglasni v tem, da je treba odločno braniti naše najvitalnejše interese. Prihod izrazitega nemškega militarista na najvišje mesto v
stalnih demokratov, ki ne eksistirajo, kakor pravi zmotno in politično tenden. cijozno Pavle Radič v svoji predstoječi izjavi od srbsko*hrvatskega nesporaz* uma, marveč radi bitne zahteve svoje* ga doslednega nacijonalnega in držav* nega programa. Ta program je doslej služil kot korektiv na samo Radičeve stranke, marveč tudi radikalne stranke in gosp. Pašiča. V tem tiči njih bistven element, njih potrebna in eksistenčna upravičenost.
Nikdar pa sporazum ne sme postati vprašanje — Radičevega procesa-'
Nemčiji pomenja okrepitev zavezniške fronte. Vse zavezniške države bodopri-morane v enotno obrambo za ohranitev miru in reda v Evropi na temelju mirovnih pogodb.
Kakor omenjeno, je današnja plenarna seja narodne skupščine zelo slabo obiskana. Predsednik skupščine g. Marko Trifkovič je ob 10.30 dopoldne otvoril sejo. Po odobrenju zapisnika je predsednik zbornici sporočil, da ie Nj. Vel. kralju Aleksandru I. čestital k pravoslavnim velikonočnim praznikom, že-leč zdravje in srečo Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. Nj. Vel. kralj se ie iskreno zahvalil za čestitke narodne skupščine. (Vsi navzoči narodni poslanci so vstali in vzklikali: «Zivel kralj! Živela kraljica! Živel prestolonaslednik!*)
Po končanih formalnostih so bile nato prečitane razne prošnje in pritožbe naslovljene na narodno skupščino.
Pravosodni minister dr. E. Lukinie je na podlagi zadevnih predlogov raznih sodišč predlagal, da se izroči sodišču veliko število narodnih ooslancev radi raznih prestookov. Radi klevet so toženi razni klerikalni poslanci, med temi tudi narodni poslanec Fran Smodej za sedem deliktov. (Ironični klici: c2ivel boritelj za tiskovno svobodo!» (Ivan Puceli (SKS) je tožen tudi zaradi 5 deliktov.
Po poročilu notranjega ministra B. Maksimoviča o občinskih upravah je finančni minister dr. Milan Stojadinorič odgovarjal na vorašanje nar. posl. Qrge Angjelinoviča (Dav. dem.) glede izplačila producentom tobaka v Dalmaciji. Skupščinski predsednik Marko Trifkovič je nato odredil 10 minutni odmor, da parlamentarni klubi nominirajo po določenem ključu svoje Člane v posamezne odbore za invalidski zakon itd.
Beograd, 28. aprila. (Izv. ob 12.30). Nadaljevanje poročila o seji skupčine. Narodni poslanec dr. Kojič in tovariši so predložili narodni skupščini načrt zakona o škodah povzročenih poljedelcem po toči in povodnjih.
Kakor že omenjeno je pravosodni minister zahteval izročitev velikega števila n_rr_inib nfitlanr.xr   A___J drusurnxz
Vladimiria Pušenjaka radi prestopka po členu 1. zakona za zaščito države, Fr. Kremžarja po 104. kaz. zak.. sodišče dalje preganja radi raznih deliktov dr. Antona Korošca, Frana Smodeja. dr. Josipa Hohnjeca.
Pravosodni minister je predložil tri zakonske načrte in sicer: a) načrt zakona o sodnikih, b) načrt zakona o organizaciji sodišč in c) načrt zakona o državnih pravdnikih.
Pravosodni minister predlaga, da se za te zakone izvoli poseben parlamentarni odbor.
Prečitano je bilo dalje pismo min. predsednika Pašiča, s katerim se narodna skupščina obvešča, da radi bolezni miirstra za socialno politiko zastopa vlado v zakonodajnem odboru, v sekcijah za tiskovni zakon In stanovanjski zakon minister dr. Pri-bislav G r i s o g o n o.
M'nister notranjih del je predložil poročilo o razporedu in razdelitvi občin. Ta predlog se izroči posebnemu parlamentarnemu odboru v razpravo.
Pravosodni minister je dalje predlaga*, da ae izvolita dva zastopnika narodne skupščine v upravo glede vojnih odškodnin.
Poljedeljski minister je predložil skupščini načrt zakona o poljedeljskih kreditih. Predlagal je nujnost zakona. Zbornica je soglasno sprejela ta predlog. Zakon se je od-kazal posebnemu odboru.
Po 10-minutnem odmoru se It seja nadaljevala ob 11.30. Skupščinski predsednik je sporočil, da so se načelniki parlamentarnih klubov glede izvolitve odborov tako sporazumeli, da se volitev vrši v četrtek 30. t. m. Nato je predsednik ob 11.45 zaključil sejo ter predlagal ta-Ie dnevni red za prihodnjo Četrtkovo sejo: 1. izvolitev odbora za poljedelske kredite; 2.) odbora za razdelitev občic; 3.) volitev 2 zastopnikov narodne skupščine v upravo o vojni
odškodnini: 4.) iriroHte— dveh podpredsednikov narodne skupščine v smislu člena 7. zakona o volltvi narodnih poslancev. Dnevni red je bil soglasno sprejet.
Ob zaključku seje je vzkliknil dr. ffoh-njec  (kler.): »Kje je vladna deklaracija?«
Prisotni m'nister Svetozar Pribičevič ironično: »Čujete jo v kratkem!«
Popolnitev vlade je odgodena radi diferenc, ki so nastale v radikalnem klubu glede min. kandidatov. Med obema voditeljema Narodnega bloka gg. Pašičem in Pribi-Čevlčetn vlada popolno soglasje. Danes ob 18. je določena seja min. sveta, ki razpravlja o stališču vlade napram Bolgarski. Opoldne je posetil min. predsednika g. Pašiča bolgarski poslanik Vakarevski.
Demonstracijski shodi in obhodi
Francija na poslaniški konferenci zahtevah^ strogo izvršitev tehničnih navodil, ki jih |e dala vojaška medzavezniška kontrolna kOr misija. Anglija in Francija sta odločeni v bodoče enotno nastopati.
1
Zagreb. 29. aprila. (Izv.) Socijahtf demofcratie so danes izdali posebeti manifest k proslavi 1. majnika. V manifestu napovedujejo odločno borbo proti reakciji, borbo delavskih slojev za splošni mir in borbo delavstva za »ocijaino zaščito. Značilno te, da policijsko ravnateljstvo tega manifesta ni zaplenilo, čeprav napoveduje majiifest kompakten demonstrativen obhod delavstva po mestu. Kakor javljajo Iz Slovenije, nameravajo v Ljubljani in v Mariboru vse socialistične stranke tako narodni socialisti, socljalni demokrati In komunisti prirediti 1. maja skupen mamlestacljski shod pred Mestnim domom in nato obhod po mestu .
Splošno »enzacijo danes vzbnja odredba policijskega ravnateljstva, na podlagi katere sta izgnana iz naše kraljevine avstrijski podanik in urednik »Radnlčke borbe* dr. Ante Ciliga in njegova 3oproga dr. I jirboslava Ciliga. Danes ju odpravijo preko meje. Bivši komunistični poslanec Ko-sta Novakovič .ie bil na policijskem ravnateljstvu kaznovsa s ldnevnrm zaporom in z izsonom is Zagreba.
ZAPLEMBA «HRVATA»,
— Zagreb, 23, aprila. (Izv.) Policijsko iN*V4iate!jsrvo je danes zaplenilo »Hrvata«, ki je priobčil oster Članek o mestnih grbih. Minister notranjih del ie namreč mestnim občinam prepovedal porabo starih fevdalnih grbov pri spisih, ki se nanašajo na preneseni delokrog, ter zahteval edino uporabo državnega grba. »Hrvat« je s člankom ščuval proti Sr£»i£. Sodni s-tol je zaplembo potrdil.
ZBLIŽAN JE MED FRANCIJO IN ANGLIJO.
— London, 28. aprila. (Izv.) Po poročilih Is Pariza je včeraj min. predsednik Painlevd posetil angleškega poslanika Cre-veja ter se ž njim zelo dolgo posvetoval glede položaja, ki je nastal po izvolitvi Hindenburga za državnega predsedn!ka. Pain-levč je poslaniku pojasnil vse politične posledice Hindenburgove Izvolitve. Min. predsednik PiUaleve" ie odkrito izjavil, da bo
V Ljubljani, Z*, spffi*.
Profesor Evgen Jarc pred sodi ičem. Profesor E. Jarc je y SLS zelo vaÄ na in čislana osebnost. Sam se je hvalil, d* je v zadnji volilni karnpanlji nastopil aa najmanj 40 shodih. Dne 4. januarja J« im«* tak shod v Rakitni nad Borovnico, kjer je glasom ovadbe na velikega župana govor* zanlčljlvo in žaljivo zoper naše južna bra-£ te češ: »Ali hočets, da bomo vsi opankarji, da bomo vsi uši pasli?« Nadalje, da 3r> Srbi kulturno tako zaostali, da zna pri njijf komaj vsaki deseti brati itd. Zaradi teh b«> sed je moža tožilo državno pravdništvo pt» § 103 k. g. Obtoženec je absolutno zanikah da bi bil kaj podobnega govoril na shoda* mogoče le r gostilni po shodu, a se tm£ tega ne more spominjati. O svojem govom na shodu samem je predložil koncept, ki se»-ve tudi glede Srbov nima ničesar nepovolf* nega, temveč nasprotno, še na^lašal jt. dja je srbska duša revolucionarna, ki ne prenaša suženjstva. Obtoženec je v svo4 zagovor povdarjal. da slično žalitev izk1jn-Čuje že vsa njegova politična preteklost. Češ da je bil glavni zaupnik pok. dr. Kreka, da je vneto sodeloval za majsko deklaracijo in se eksponiral za ustanovitev Ju* goslavije spioh. Njegova navada ni, da bi koga v svojih govorih psoval ali žalil, temveč govori vedno pozitivno. Dve priči sti* potrdili, da so res bile Izgovorjene inki*<-minirane besede, toda šele po shodu. Svojt prvotne izjave sta oba skušala ublažit?. Glavna priča Janez Suhadolnik pa sploh »ff prišel, ker baje ni dobil vabila. Ker otn^ njeni srbski sakon ne pozna narodnosti a) plemen, temveč le sloje (klasa), zato sem* ni mogel po tem paragrafu obtoženca obsodi ti.
Borzna poročila«
Ljubljanska borza«
LESNI TRG Cefovi hlodi od 25 cm, od 3 m tiolžit^ sveži, fco nakladna postaja. 12 vagono1^ denar 18, blago 18, zaključek 18; trami moifr te, 3/4—6/8, fco meja: blago 380; remeljirt 4/8, 3/4, monte, fco meja; blago 600; bukova drva, 1 m doižine, sulxa, fco mej s; denar 2&
ŽITNI TRG PSenicä l^osafe, par. Ltubljanft: blatj« 475; pšenica avstralska, juta vreče. par. Ljubljana: blago 465; otrobi pšenični, debeli, par Ljubljana: blago 220; otrobi pšeničnt, drobni, par. Ljubljana: blago 190; koruza promptna, par. Ljubljana: denar 210; ovetf makedonski, orte., fco vajsoji LiubJiaii»* blago 345.
fXEKTl.
J in pofodst. drž. renta *a vxrjiK) s*kotk. denar 160, blago 162, 7odst. invest. pos. ir leta 1921 denar 60, blago 62, Celjska posojilnica d. d. denar 210, blago 210. zaključkf 210, Ljubljanska kreditna banka denar 217, Merkantilna banka denar 110, blago 124. Prva hrvatska $tedio-nica denar 800, blago 805, Kreditni zavod denar 190, blago 200. Strojne tovarne in livarni blago 134, Trboveljski premosokopna družba denar 385, bt 395, Zdruüene papirnice d, 110, bi. 11^ Stavbena d. 265, bi. 280.
Zagrebška borza.
Dne 25. aprila. — Sprejeto ob iS.
Devize: Curih 11.983—12.065, Prag«. 182.25—185.25, Pariz 322.50—327.50, Newyork 61.36—62.36, London 297.03—300.03, Trrt 252.46—255.46, Berlin 14.695—14.845.
Efekti: 7% inv. pos. 1921 61.50—«t 2Vi% drž. rente za ratnu stetu 616.50— 162.550, Ljubljanska kreditna 23—245, Centralna banka 15—16, Hrv. esk. banka 105--r. 106, Kreditna banka Zagreb 105—108, Hipo-tekana banka 59—60, Jugobanka 96—97, Praštedlona 800—S05, Slavenska banka 79 —71, EksploatacIJa 42—46, Drava d. d. Osi-ifk 160—190, Sečerana. Osljek 570—585„ Isls d. d. 48, Nihag 50—55? Gutman 370— 380, Slaveks 160, Slavonija 54—55, Trbo^ veljska 385—390, Union paromlin 370, Vey* čc 110—120.
Inozemske borze.
— Curih, 28. april«. Borza: Beograd 8.30 Pariz 26.85. London 24.86, Milan 21.10, Prag« 15.30, Ncwyork 516, Dunaj 0.007265.
— Trst, 28. aprila. Predborza: Beograd 39.35__39.50, London 117.80—117.95. New* vork 24.40—24 47, Pariz 125.50—126, Prag« 72—72.50, Curih 472—474, Dunaj Q.0343 do 0.0346,
»
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD« dne 29. aprila 1925
Stcv. 95.
Demntin Amerike in Velike nntante
u Sofiji
Zavezniški poslaniki zahtevajo, da da Bolgarska popolno zadoščenje Jugoslaviji. — Bolgarska se opravičuje v Beograda«
— Sofija. 28. aprila- (IzvJ Ameriški poslanik Wilson je včeraj pri bolgarski vla. di napravil odločno demarso radi zadn'ih dogodkov in osobito radi klevet,   ki so £ h
bolgarski ministri oficHelno in neoficHelno povzročili proti proti Jugoslaviji. Korak ameriškega poslanika nI ostal osmalien. Na temelju uradnik poročil svojih dlplomatlčnib zastopnikov v Sofiji so velike sile sklenile dati svojim poslanikom nalog, da pri bolgarski vladi intervenirajo radi nesmotrene*a stališča Bolgarske proti Jugoslaviji.
Angleški zunanji minister Chamber-fain je naročil poslaniku v SofiH Ere-kynu, da napravi sličen korak kakor ameriški poslanik g. Wilson in to sporazumno z zastopnikom Francije in Italije. Francoski zunanji minister Briand je dal poslaniku Saingenu slična navodila kakor Anglija. Značilno ie tudi dejstvo, da je Italijanski ministrski predsednik g. Mussolini poslal poslaniku RinelUju brzojavno navodilo in obenem zelo ostro spomenico na bolgarsko \Iado. Mussolini kara nesmotreno postopanje bolgarske vlade, odnosno odgovornih ministrov.
Včeraj so poslainiki velike antante po-s-etili zunanjega ministra Kalfova. O posetu bolgarski vladini krogi strogo molče tn je videti, da so zelo razburjeni. Cisto verjetno je, da je po tej demarši velike antante dobil beogradski poslanik g. Vakarev-ski od svoje vlade strikten brzojavni ukaz, da se opraviči pri zunanjem ministru dr. N i n c i t u in ministrskem predsedniku g. Nikoli P a š i 6 u. Poslanik g. Vakarevski je včeraj najprcje posetil pomočnika zunanjega ministra g. M a r k o v 1 6 a ter mu sporočil, da ima nalog od svoje vlade sporočiti gg. dr. Ntočiču, Pašiču in njemu željo bolgarske vlade, da se vspostavijo in nadaljujejo prijateljski odnošaji med obema vladama. Ob 13. včeraj popoldne je g. Vakarevski posetil tudi zunanjega ministra g. dr. Ninčiča, danes dopoldne posetl g. Vakarevski ministrskega predsednika g. Nlkola Pa-šiča, ki se mu tudi opraviči radi nepremis-rjenih izjav gg. Kalfova in Rusova.
Splošno senzacijo je včeraj vzbudila izjava bolgarske vlade, ki je priobčena potom bolgarske telegrafske agencije. Izjava naglasa:
Trditve an gl. parlamentarcev so izzvale v Sofiji zelo neugoden vtis in je ves svet Sofiji zelo neugoden vtis in da je ves svet jcnenaden nad njimi. Angleški Parlamentäre si ao lahkoverno usvojili neosnovane trditve
o vzrokih strahovite eksplozije v cerkvi sv. Ne d -I je. če tudi so bili slučajno sami priče tc eksplozije. Bilo bt odveč pobijati vse nji» hove trditve in je dovolj reči, da so v svo jih opisih pretiravali in šli daleč preko stvar* nosti. Aretiranih je bilo vsega okoli 2000 oseb v vsej državi ter so aretirane! pristali stranke enotne fronte, ki so zapleteni v za* rot o ali pa so močno osumljeni.
Kar se tiče ubitih oseb, ki jih angleški parlamentarci cenijo n« stotine, naglasa bol* garska službena izjava, da so bili ubiti radi nepokorščine napram oblastem. Sumničenja angleških poslancev Izhajajo odtod, ker jim sodne oblasti niso dovolile stopiti v stik z obtoženci, ki se nahajajo v preiskavi. Tega pa ne dovoljuje sodna praksa, ki je v ve* ljavi po vsem svetu. Osebe, s katerimi so hoteli angleški poslanci občevati, stoje na čelu zarote, kakor n. pr. Petrini, Friedman in Kosovski, ki so živi in zdravi ter dajejo oblastem dragocena obvestila. Voditelji zmerne zemljoradniške stranke Somov, Omarčevski, Markov in drugi so izpnSčeni na svobodo, ker je preiskava dognala, da niso bili zapleteni v intrige enotne fronte. Razen onih, ki so bili že prej izpuščeni, je bilo danes izpuščenih na svobodo Se okoli 100 oseb.
Gospod Vakarevski vpraša danes tudi ministrskega predsednika, če je ta izlava dovol>n«a za zadoščenje. Gospod Vakarevski je po avdiejnei pri zimamjem ministru dal kratko pojasnilo novinarjem, da je Iskrena žel?a bolgarske vlade odstraniti vsa nesoglasja, ki so trenotno nastala med Bolgarsko In kral'evlno STfS in da se vsposta-vlio dobri odnošaji kakor so b*H popreje. Na vprašanje novinarjev. Če je dano zadoščenje naši kraljlvini Je bolgarski poslanik dejal, da je bolgarska vlada pripravljena Iti do skrajnosti, da zadovolji našo vlado, da ukrene vse za vspostavftev političnega zbližanja m do dobrih odnošajev. Na vprašanje, Če je bolgarska vlada stavila kake zahteve glede bolgarskih emigrantov, ki se nahajajo na našem ozemlju, je poslanik izjavil, da Bolgarska ni stavila nobenih zahtev, marveč samo izrazila gotove želje. Emigranti, je dejal, niso samo politični begunci, marveč revolucijoriarji. ki skušajo kaliti dobre odno-šaje med obema sosednima državama. Bolgarska se danes nahaja V stadiju pomirienja in sedaj ne dobiva nika* kih posebnih vesti, razun onih, ki jih objavlja Bolgarska brzojavna agentura.
Nova razkritja o sarajevskem atentatu
Fran Ferdinand bi naj postal vo poročil Vüjemovo hčerko. — Me za zaroto v Sarajevu, a namenom
Iz Beograda.
V »Banramu« priobcuje neki, kakor srevi uredništvo, veleugledni bivši avstrij-IjM oficir izredno zanimiv* razkritja, ki se »vnašajo na sarajevski atentat in na dogodke, ü »o z njim v zvezi. Po teh Infor-aacijah ni Mo avstrijskim merodajnim n-Ogom po volji, da bi bil postal Fran Fer-1 inand avstrijski cesar. Tudi nemški cesar Ciljem bi raje videl na prestolu Karta, 5ato je bn Izdelan poseben načrt, W ga je
fbnnalir&i sam Viljem in predložil Franu Ferdinandu v sprejem.
Po tem načrtu bi se naj Fran Ferdinand odpovedal prestolonasledstvu, zato pa bi >ostal zvezni knez Nemčije. V to svrho bi *e Alzacija in Lotaringija, "ki je bila doslej *Re5rhsland«, proglasila zsl Vojvodino in iedni vojvoda b! naj postal v tej novi nem-5ki zvezni državi Fran Ferdinand.
Prestolonaslednik bi naj postal nadvojvoda Karel, ki bi se naj poročil z Vilje-»ovo hčerko, ki bi prestopila v katoliško /ero.
Viljem je « tem svojim načrtom hotel foseči: 1. naklonjenost rimskega papeža; *. rodbinsko zvezo z avstrijsko dinastijo, »tom nje odločilen vpliv na avstrijsko po.
jvoda alzaški, Karel pa bi naj
roda j ni avstrijski krogi so vedeli
a niso hoteli preprečiti atentata.
Utlko m odstranitev nevaraosti, da postane Fran Ferdinand avstrijski cesar in 3. ustvaritev enotne nemške politične eronto, ker bi bili potem Nemčija in Avstrija enota, ki bi delala politiko po utrjenem paaa-germanskem načrtu.
Ta Viljemov načrt je Fran Ferdinand ogorčeno odklonil. S tem pa niso bile odstranjene težnje merodajnih, zlasti avstrijskih krogov, preprečiti z* vsako ceno, da bi zasedel Fran Ferdinand avstrijski prestol. Izrabili so vsa sredstva, da se iznebe Frana Ferdinanda. Dober mesec pred šara. Jevsklm atentatom «je bil poskusen na Dunaju atentat na prestolonaslednika. Poskus se Je ponesrečil. Atentator je bil brivec. Pri zaslišanju je izpovedal, da je btl najet. Kdo ga je najel, nI hotel povedati. Preiskava Je dognara zanimive podrobnosti, ki so kompromitirale gotove osebe, stoječe popolnoma blizu avstrijskemu dvoru. Razprava se ni vršila, pač pa je brez elo-du rzginil dotični brivec. Nekatere ve«*t1 trde, da je z bogato nagrado odšel v južno Ameriko. O pripravah za sarajevski atentat je bila avstrijska policija izvrstno obveščena. Gimnazijec PokraJae v Pakracu Je javno napovedal,   da   bo Fran Ferdinand
umorjen, ako prid« v Sarajevo. Policija Jo
za to izjavo vedela, a se Pokrajca nI nitf dotaknila. Ko je na Vidov dan Fran Per. dlnand prišel v Sarajevo, nI sarajevska policija ukrenila tistih varnostnih odredb v varstvo Frana Ferdinanda, ki bi bile po. trebne. Nasprotno. storil«, Je vso, kar jo bilo v — T prilog zarotnikom. Pred Franom Ferdinandom sta se ▼ Avtomobilu vozila prezidijalnl sef bosanske vlade baron K o t a a tn policijski ravnatelj Gerde, oba Madžara. Smer vožnje je bila vnaprej določena. Ba£ v kritičnem momentu eta vzela drugo pot. smkor Je bila določena. Zavila sta v drugo ulico, v tisto, kjer so stali zarotniki. Za njima je krenil tudi prestolonaslednikov avtomobil. Baš na točki, kjer Je stal Oavrilo Princip, sta ustavila svoj avtomobil, vsiefl česar je moral tudi prestolonaslednikov Šofer zavreti svoj voz z namenom, da ga okrene. 3 tem je bila
dana ugodna prilika, da Princip izvrši svoj atentat. Atentat je uspel. Povsem jasno je bilo, da sta atentat omogočila prezidijalni šef Kotas ta policijski ravnatelj Gerde. — Vkljub temu n! bila uvedena proti nJim-i nobena preiskava. Oba sta ostala po aten. tatu na svojem mestu, kakor je ostal na svojem mestu tudi general Potiorek. ki Je bil naravno odgovoren za ves dogodek.
Informator zaključuje svoja izvajanja i ugotovitvijo, da pravih krivcev ta šara-jevaki atentat ni iskati v Srbiji, marveč v Avstriji, v bližin! bivšega cesarskega dvora samega. —O tem poglavju bi morda znal kaj povedati tudi g, dr. žibert v Ljubljani, ki je svoje dni izdal zanimivo brošuro o tajnostih sarajevskega atentata. Tudi dr. žibert namiguje v tej brošuri dokaj jasno, da so bili gotovi krogi na Dunaju prav dobro informirani o tem, kaj se pripravlja v Sarajevu.
Drzen vlom u postni urad
Vlomilci odnesli iz pošte v Stražišču pri Kranju 10.000 dinarjev snamk in 4100 Din gotovine. — Vlomilci najbrže isti kakor pri
pošti v Kranju.
1x Kranja nam danes telefon i čno ja v« ljajo:
Neznani vlomilci so danes ponoči okoli 2. ure vlomili v poStni urad v Stražišču pri Kranju. Drzni vlom je vzbudil v vsej okolici, tudi v Kranju, posebno pozornost, ker so vlomilci vporabili pri vlomu isti sistem, kakor pri vlomu v poštni urad v Kranju, ki se je dogodil približno pred enim mesecem. Poštni urad v Stražišču se nahaja nasproti šole v hiši čevljarskega mojstra in posestni* ka Ribiča. Vlomilci so se splazili skozi okno v urad. Prebrskali so vse. Končno so od» nesli ročno blagajno, v kateri je bilo za 10.000 Din raznih znamk in gotovine 4100 dinarjev.
Za vlomilci ni nfkakega sledu. Izvršeni vlom je prvi zapazil lastnik hiše g. Ribič, kateremu so tudi odnesli dva para čevljev
in nekaj Čevljarskega orodja. Gotovo si hočejo potempljati strgane čevlje, kakor so Ironično pristavljali Stražiščani. Orožništvo je bilo potom poštnega odpravnika gosp. Mlečnika takoj obveščeno o vlomu. Orož* niki so nato pričeli poizvedovati za vlomilci, ki jih bo zelo težko izslediti. Splošno pre* pričanje je, da so bili isti vlomlci, kakor v Kranju. Vlom je g. Ribič opazil šele okoli 6.30 zjutraj. Vlomilci so morali postopati pri svojem poslu zelo previdno in rafinirano, ker jih domačini v bližini poštnega urada niso slišali. Ta vlom je ponovni dokaz, da se je pojavila na Gorenjskem drzna vlomilska družba, ki ogroža imetje in zahteva od pre* bivalstva, da je neprestano na straži. Var» nostni organi bi storili dobro delo, če bi te zločince izsledili in izročili sodišču, da jih nauči poznati razliko med mojim in tvojim.
deljo, dne 28. t. m., bo v torek, dne 28. aprfc
la t. 1. V naslovni vlogi in v vlogi Rada* mesa nastopita ponovno odlična česka go« sta gs Zaludova in g. Knittl, ki sta pri nedeljski predstavi sijajno uspela Ameris poje ga Thiery#Kavčnikova, Ramfisa g Zathey egiptovskega kralja g. Zupan, Amonasro g. Cvejič, sla g- Mohorič. Opero dirigira g Ncffat. režija pa je g. Rukavine.
— Spored IV. abonmna koncerta FIl-harmonične družbe, ki se vr£i v ponedeljek dre 4. maja t. 1. ob 8. zvečer. Onjesin: Dv*. miniaturi. Metncr: Mislecu. Štrejher: Arabsko. Obuhov: Čakal te bom. Prokofjev:
I Glas ptice, melodija. Vejsberg: Kitajska pesem. Rdeča roža. Krejn: Narcis, Pesem Aliskana. Mjaskovskl: Divni grad. Aleksandrov: V album. Lurje: Odtesnjena. Šaljiva. — Avtorji so sami ruski komponisti in vse skladbe so najnovejšega Izvora. Predpro-daja vstopnic v Matični knjigarni S4Sn
— Alednarodn) glasbeni festival v Prati je lansko leto seznanil rrtcniacij-on lino publiko z enim najmajših, toda naj*nočn2j5ft ruskih skladateljev, s Sergijem Prokoljo-vem, Čegar vijolinski koncert je dosegel izreden uspeh. Sam Igor Stravinsk!, veliki mojster moderne ruske glasbe, je izjavil, da je Sergij Prokoijev eden izmed cn\h skladateljev, ki so mu najljubši. Gospa Koščevič - Badalič bo na svojem koncertu dne 4. maja pela tudi neka« pesmi Sergija Prokofjeva. 845
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
Drama: Začetek ob 20. zvečer.
Torek. 28. aprila zaprto.
Sreda, 29. aprila: Roka roko umrva, obe obraz. Red A.
Četrtek, 30. maja: Golgota. Delavska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Petek, 1. maja zaprto.
Sobota, 2. mala: Roka roko umije, obe obraz. Red D.
Nedelja, 3. maja: Vdova Rošlinka. Izven.
Opera: Začetek ob H 20. zvečer.
Torelc, 28. aprila: Aida. Gostovanje gdč. Žaludove fn Zdenka Krtittla iz Bratislave. Red E.
Sreda, 29. aprila zaprto.
Četrtek, 30. aprfla. Don Pasquale. Red B.
Pntek, 1. maja: Prodana nevesta. Ljudska predstava pri zelo znižanih cenah. Izven. *
Občni zbor pevskega društva „Slmo"
V sredo, dne 15. aprila 1925 ae je vršil v društvenih prostorih »Slavcac v Narodnem domu XLII. redni občni zbor pevskega društva »Slavec«, ob povoljnl udeležbi
Članstva.
Društveni predsednik g. DraJÖ hran je s pozdravom In nagovorom orvorll zborovanje ter zborovalcem na kratko v splošnem očrtal potek društvenega delovanja v minolem društvenem letu.
Društveni tajnik g. Roš Boris pa je poročal natančno odborovo delovanje, v katerega Je spadala tudi izpeljava društvene 40. letnice in Slavčeve razstave, orisa! je tudi število In uspeh nastopov in drugih društvenih prireditev, nakar Je končno pozval cel pevski zbor, da se i v bodoče poprime resnega dela, za katera Izvajanja
Je od strani zbora žel viharna odobravanja.
Društveni blagajnik gosp. Baraga Lu-dovik pa Je poročal o finančnem stanju in celotnem kretanju blagajne, kjer je Imelo drusxvo 30.432 Din denarnega prometa, kateri Je padel po večini v breme upravnih stroškov za izpeljavo društvene 40 letnice. Poročilo blagajnikovo Je zbor vzel na znanje ter mu izrekel zahvalo za trud in ab-solutorij.
Nato so obširneje poročaH še društven! gospodar gosp. Zamljen Ivan o društvenem Inventarju, čigar vrednost znaša 56.000 Din.
Društveni arhivar gosp. Skrem Milan je poročal o društvenem arhivu po številu društvenega notnesa materijala, partitur po narodnostih.
Društveni zborovodja gosp. prof. Br-nobič Josip, ki je bil najživahneje pozdravljen, pa je poročal o uspehu pevskega zbora In posetu pevskih vaj. ter pohvalil, kar Je bilo dobrega, nasprotno pa tudi karal, kar ni bilo dobrega In česar se mora v prihodnje zbor ogibati.
Nato so bile Izvršene volitve m so bili voljeni v nov odbor:
predsednikom: gosp. Dražil Ivan,
podpredsednikom:  g. Hladnlk Ivan, tajnikom: g. Roš Boris,
blagajnikom: g.  Ježek Josip,
odbornikom: g. Princ Franc, Hubatl Josip, Breceljrrik Alojz, Merše Franc m Strehovec Danijel;
odborn. namestn.: gosp. Bogataj Maks, Bogataj Viktor, Pavlin Alojz,
preglednikom računov: g. Baraga Ludvik in Vehar Ivan,
zastavonoša: g. Zamljen Ivan,
zastavonoša namestnik: g. Roš Boris.
Po končanih volitvah je občni zbor sklenil povišati Članarino in sicer tako, da znaša podporna članarina najmanje 20.— Din letno, ustanovnina pa enkrat za vse'ej najmanje 200.— Din. — Občn! zbor le bil v najboljšem razpoloženju in z novim navdušenjem za prihodnje društveno delovanje zaključen. 850/n
— Repriza »Aide«, vprizorjene z veli* kim uspehom prvič v tekoči sezoni v ne*
/2
Proč z vsemi ponarejen j ima!
Za   hitro   in   sigurno delovanje jamčijo samo prave
Aspirin - tablete föcs^efe
Pilite a« modro*btlo-cd*** priatao mlf.
Roparski napad v Forminu pri
Ptuju.
Na štajersko-hrvatska meji so varnost, ne razmere zadnje čase skrajno pomanklji-več Ze lansko leto Je nevarna roparska tolpa ogrožala vso ptujsko in bližnjo oko len. Roparji so vdirali v stanovanja, napadali posestnike ter odnašali razno blago. NtkaJ časa Je tolpa mirovala. Dne 21. t. m. pa Je bil pri belem dnevu zopet izvršen nenavadno drzen roparski napad. Ob 14. je več neznanih, popolnoma oborožena napadalcev s samokresi v roki vdrlo v stanovanje posestnice Ivane Trunk na Forminu Vlomilci so najpreje zahtevali od Trunkove, da Jim sama odpre ln ker Je ta to odk'onl-a. so nasiloma vlomili, pri čemer so streljal' s samokresi v hišo. K sreči ni bil nihče zadet. Nato so roparji s samokresi v ro-k?h zahtevali od Trunkovlh denar: denar, srebro aH zlato. Prestrašena poae-stnica jim Je Izročila 2.500 Din, nakar so napadaVi preiskali vso hišo, pobrali še par vrednih predmetov ter nato pobegnili. Vlomilcev j c bilo več in sicer so vdrli štirje, ostali pa sc ostall zunaj na straži. Tr'fe storilci so bili stari približno 30 let, srcdnjeveüki, gologlevi, bosi, brez sukenj, preko ust so imeli žepne robce. Govorili so sbvemko-hivatsko narečje. Pobegnili so v «rncri proti Dravi na Hrvatsko. Oblasti o uvcdJc obširno zasledovanje. rz
NOGAVICEKUŽf
so   na)bolJSe   fn najeenejle kajti trpeinost enega para nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
•9
kliue
Je ista kot trpeSnost štirih drugih parov,    *3-t r
Rflülfe in Prunus je!
OSKAR H.
06
(Razpad c ar sta a
Roman zadnjega avstrijskega cesarja,
»Dragica, kako krasna si! Bodi mi dobra, imeti Te hočem!«
Ne da bi spregovorila, se Je devojka Izvila iz ajegovih rok. Postavila je steklenico v posodo šu-.nečega leda in brez vsake besede odšla proti vratom.
Enoietnik je skočil s sedeža in ji zastopil pot »Ali si neumna, punica? Kaj naj pomen ja ta do-dißljavost? Bodi vesela, ako ugajaš cesarski visokosti.«
»Bravo, Popper!« je zaklical nadvojvoda. »Le zadrži jo, hočem jo venčati za kraljico vseh kra-iotic! Pokazati nam mora vso svojo lepoto in vse rvoje mikavnosti!«
Enoletnik, tako nhrabren, jo je krepkejše objel. Devojka je zakričala in ga s pestjo udarila na prsa Krohot vse družbe ga je razjaril. Z obema rokama je objel opirajočo se devojko, da bi jo pruesel na-£aj k omizju.
V tem trenotku je zaslišal miren, resen glas: »Pustite gospodično na miru, nI težko, delati silo lenskemu bitju.« Osamel gost je bil to, ki je sedaj osvobodil natakarico iz njegovih rok. Popper se je razvnel:
»Za to žalitev boste dali zarJoSčenje!« »Prav rad, ako se jutri ne boste sramovali svojega dejanja.-
Nadvojvoda je zakričal vmes: »Popper, priso-!ite vendar civilistu krepko zaušnico!«
Tujec se je mogočno vzravnal, da je prišla do polnecri izraza njegova visoka mišičasta postava. »Ne bilo bi dobro zanj, ako bi se ravnal po Vašem nasvetu, cesarska visokost!«
»Nesramnost, predrznost!« Nadvojvoda je sedaj sam skočil pokonci. »Vržimo predrzneža enostavno na piano!«
Oficirji so obkolili tujca. Psovke so odmevale po dvorani. Blede so stale natakarice ob stenah. Samo nedolžen povod tega neprijetnega nastopa natakarica Manja je mirno stala na svojem mestu.
Tujec je segel v žep in zableščala se je cev brovninga.
»Ritmojster v rezervi sem. Moje ime je grof Wolkenstein! Proti telovajem se bom vedel čuvati, kavalirjem sem na razpolago.«
Ponudil je natakarici roko. »Pojdite, gospodična, tu ni mesta za Vas!«
Zasmehljivo so klicali za nJim: »Zaradi natakarice!«
Jezno se je okrenil in zaklical: »Vsak pošten mož spoštuje vsako žensko, saj je nas vse rodila ženska!«
Za njim so se zaprla vrata. Zunaj je navalil na natakarico gostilničar: »Ti nesrairmica, pokvariti mi hočeš mojo kupčijo!«
Grof Wolkenstein ga je nahmlil: »Ako ne bošts takoj tiho s svojimi podlostmi, poskrbim, da izgubite svojo koncesijo. Saj me poznate.«
Gostilničar je obmolknil. Čutil je svojo krivdo in vedel, da bi mu grof lahko Škodoval.
Grof se ie obrnil na svoio sDre^mljevalto. »Tu
ne morete ostati, ker bi ne bili varni pred napadi. Spravite svoje stvari in pojdite z menoj!«
Devojka je izginila in se skoro vrnila z malim ročnim kovčegom. Sla je pred njim, grof je stopa! za njo. Na cesti ji je dal bankovec. »Peljite se domov in opustite poklic, za katerega ne sodite. Za natakarico nimate talenta.«
»Kje naj dobim sicer službo, ako hočem pošteno delati? Vse sem poskusila, toda brez uspeha.«
»Pišite mi natančno o svojem položaju in o svojih razmerah. Imam že toliko zvez. da Vam lahko preskrbim primerno službo. Tu imate moj naslov.«
Čutil je vroč žgoč poljub na svoji roki, potem pa je ostal sam.
Počasi se Je napotil h kolodvoru. Dogodki tega večera so mu napolnjevali glavo.
Stvar je bila neprijetna in komplicirana zaradi prisotnosti nadvojvode Karla. Dasi mu ni bilo žal, da se je zavzel za dekleta, vendar bi lahko dogodek imel posledice, ki jih ob svoji izkušenosti ni želel imeti Zatopljen Je bil v neprijetne misli. Ko je dospel na kolodvor, je Že stal pred kolodvorom lokalni vlak, ki ga je hotel porabiti, pripravljen za odhod. Vstopil je v kupe in se zamišlieno naslonil v blazine, ne da bi slutil, da je v drugem oddelku istega vlaka sedela tudi natakarica, ki jo je oču-val pred sramoto in onečaščenjem. Stiskala se je v kot, pritiskala z zaprtimi očmi vročo svojo glavo na leseno steno in molila za svojega rešitelja, čegar postava se je vedno čisteje dvigala pred njeno dušo.
Nadvojvodinja Marija Jožefa je dobivala vsak dan poročila o dejanju in nehanju svojega sina. Če tudi ni bila marsikatero teh uročil oopolnoma
resnično, vendar je iz njih lahko razvidela razvoj svojega sina in nadzorovala njegovo življenje. — iMarsikateri mladeniškj izgred jo je žalil. Opravičevala pa je vse te dogodke s prekipevajočim temperamentom in neizkušenostjo mladega nadvojvode.
Danes pa je mrklo nagubančila svetle svoje obrvi. Prizor v hotelu Kranz jo je nekamo Čud.io zadel. Iz imena grofaWolkensteina je spoznala slič-nost tega dogodka s svoječasno afero v palači Au-garten Kakor takrat njen soprog, tako je to pot njen sin v divji pohotnosti raigrše onečastil žensko dostojanstvo in v obeh slučajih je viteŽki, zataie-vaje samega sebe, nastopil za žensko čast grof Wolkenstein. Takrat v zaščito kneginje. to pot v varstvo natakarice. Spominjala se je zadijega razgovora ž njim in zardela. Prevzelo jo je hrepenenje, da bi ga zopet videla. Poročilo ni navajalo, kako se je dogodek končal, jasno pa je bilo iz njega razvidno, da je bila vsa krivda na strani nadvojvo- • de. Dogodek ne sme imeti neprijetnih posledic za grofa. Treba ie bilo hitro ukreniti vse potrebno. Ukazala je oddati brzojavko na svojega sina, v ka* teri mu je sporočila, da pride v Brandys drugi dan. Nadvojvodo ta brzojavka ni posebno osrečila. V zadnjem času je v svojem divjem življenjskem nagonu marsikaj zagrešil, kar je težilo n;cgovo vest, da ni mogel mirno zreti v matrns oči. Bile so torej neprijetne ure, ki so se mu napovedovale. Z ne posebno veselim obrazom je spreiel nadvoivodinjo na kolodvoru. Po pozdravu je nadvojvodinia z zadovoljstvom zrla na svež, cvetoč obraz svojega sina, ki ni kazal nobenih sledov rnoralnih izgredov. Nadvojvoda je poljubi! svojo mater in ji izročil šopek vrtnic. Nato jo je spremljal k avtomobilu, v katerem sta se odneliala v niesxovn. ttaunvani»
tov ^rj.
»SLOVENSKI NAROD« dne 29. aprila 1925.
estran 3.
Dnevne vesti.
V Liubiiant. dne 28. aprila 1926.
— Naravni proces. «Sloveneo je Silno hud. ako kdo rabi v slovenski knji-sri kak srbski izraz. O^ita dotičnikom, da hočejo lepo slovenščino posrbiti in balkanizirati. Toda naravni razvoj gre preko  «Slovencevih»  zabavljic svojo pot.  Naravnemu razvoju se ne more upreti niti «Slovenec», ki vsak dan rabi v svojih noticah in člankih nebroj izrazov, ki so vzeti iz hrvaščine in srbščine. Prav takšna puritanska natura, kakor «Sloveneo je  Koroščeva «Nasa Straza». Tudi ta grmi neprestano proti balkanizaciji slovenščine in proklinja na dno pekla tiste, ki se izpozabijajo, da rabijo semtertja tudi kak srbski ali hrvatski izraz. Pa je tudi ona kakor pro-rok Bileam. Hoče preklinjati, pa blagoslavlja. V eni zadnjih številk namreč Čitamo debelo tiskani naslov »Bolgarski krvavi uskrs». Slovensko bi se to reklo: •Bolgarska   krvava   velika noč», ali kvečjemu po prleški — «vuzem». Kaj hočete, narava zahteva svoje žrtve in če se klerikalni «samoslovenci» tudi postavljajo na glavo.
— Gerentski svet in trg Tabor. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec* pred dnevi daljši članek, v katerem navala pisec tega Člamka g. P. tudi nekaj stavkov Iz protestne spomenice društva upodabljajočih umetnikov. Kot tačasnemu predsedniku Udruženja jugoslov. obHkujoöih umetnikov (sekcija Ljubljana) mi je čast IzvestitI slavno uredništvo, da take spomenice naše Udruženje ni nikdar in na nikogar naslovilo, niti kedaj sklepalo o kakem protestu, naperiernem proti zazidavi trga Tabor. Pač pa je svojeČasno trojica  a!i četvorica iz bivšega društva upodabljajočih umetnikov eskamotirala   nekak protest brez vednosti in odobrenja večine mšrveroega odbora m društvenrkov v roke ljubljanskega občinskega sveta. V sejnih zapisnikih društvenih knjig ni ne duha ne sluha o kakem tozadevnem sklepu. Tovariš P., ki je tedaj moral vskočiti za obolelega tajnika, je od takratnega podpredsednika predloženo mu spomenico podpisali s protestom in le iz kolegljalne obzirnosti. Ne iznebim se pa še danes vtisa, da je podlegel avtor tako vtihotapi jene spomenice si renski m glasovom istega gospoda, ki je poskusil eskamotrrati podoben protest v odborovo sejo narodne galerije, nakano, ki jo je takratni moj nastop temeljito prekrižal. Ugotavljam, da legalna in meritorna   tozadevna protestna spomenica ne postoja.  Spomenica  pa, na katero se sklicuje g. P. v svoji argumentaciji, je osamljeno —■ m dames tudi že zdav-nej korigirano — mnenje redkih fn še tO zapeljanih poedincev. — V zadevi zazidanja trga Tabor naše organizacije niso nikdar protestirale,   niti   razpošiljale tozadevnih memorandov. Tudi povoda ni bilo za to! Impozantna in v kolikor moremo že danes slutiti, monumentalna Vurrtfkova stavba So-kolskega doma govori že sama zase in kot je rastla iz tal prezirajoč vse proteste malenkostnih   nergačev,   ne   potrebuje pla-doajejev umetniških organizacij. ženrjalnl arhtftekt je prisilil k molku vse, ki üh Je slepila strankarska strast in zavist.
Iv. Vavpotič,
— Agrarna direkcija v Ljubljani In Okrožna agrarna urada v Ljubljani ter v Mariboru so bili v zmislu odločbe ministrskega sveta z dne 14. Januarja 1025, Št. 1046 (Ur. L t dne 19. februarja 1925. št. 17/46) dne 30. aprila 1925 ukinjeni. Njihovi posli so prešli s 1. majem 1925 na velika
župana ljubljanske in mariborske oblasti odnosno na sreske poglavarje, na katere naj se odslej naslavljajo vse prošnje £n vloge.
— Kongres Saveza uvadnišklh nabav, tjalnlh zadrug . V soboto Je bil v Splitu Gtvorjen kongres Saveza uradniških nabav, rjalnih zadrug Jugoslavije, katerega so se ndeležlli delegati is vsen krajev države. Kongres Je otvorxl predsednik Saveza Jo-vanovič, predsednik kongresa prof. Katu-narič je nato pozdravil vse navzoče m de. legata ministra flnane Račlca, Obširne referate sta podala gg. Stibler In Letica, — Kongres se je v nedeljo nadaljeval, popoldne Istega dne je bil izlet na Marian. Zvečer je bil banket. Včeraj Je bli kongres za. ključen, danes pa je večina udeležencev napravila izlet na Solin ha druge otoke.
— Tnrlstovskf vlak na Gorenjsko. Običajni nedeljski vlaki na progi Ljubljana gl. k. - Jesenice - Bistrica Boh. Jezero m Ljubljana gl. k. - Kamnik prično voziti v nedeljo dne 3. mata m vozijo ob nedeljah m praznikih po znanem voznem redu.
— Tretii vlak na progi Ormož - Murska Sobota. Pričenši s 1. majem vozi na progi Ormož - Murska Sobota dnevno redno še tretji par mešanih vlakov, t. j. mešana vlaka št. 7034 in 7035. Vlak št. 7034 odhaja iz Ormoža ob 8.20 ter prihaja v Mursko Soboto ob 10.30 rrrinut. Priključni vlak odhaja Iz LJubljane gl. kol. ob 23.52 minut, Iz Maribora gl. k. pa ob 4.57 minut. V obratni smeri odhaja vlak št. 7035 iz Murske Sobote ob 14.10 ter prihaja v Ormož ob 16.22 minut. Priključni vlak prihaja v Ljubljano gl. k. ob 22.15 minut ter v Maribor gl. k. ob 18.34 minut.
— Most aH brv čez Ljubljanico pri Lipah hočejo BarJanU Poročajo nam: Zahteve, ki jih stavijo Barjani po tem prometnem sredstvu niso nove m če bi ne bila vojna prišla vmes, bi blk> željam in potrebam Barjanov že ustrezno. Črna vas, Lipe, vasi toirišeljske ohbSine in prebivalci Podpeči morajo voziti, kakor znano, svoje pridelke daleč naokrog po Ižanski cesti v mesto, dočim bi si prihranili več kot polovico pota, ko bi imeti mostič čez Ljubljanico. Peš jhn je omogočena pot v mesto samo s čol-*om čez Ljubljanico pri Lipah. Zadostoval a? mostič kakršnega Je postavila mestna itčina na Prulah in k zgradbi bi prizadete fasi rade prispevale. Akcijo v dosego navedenega cilja nameravajo ponoviti.
— Radioklub. Z ozlrom na notico v Juti m« Siede ustanovitve radiokJuba ob-
veščamo našo Javnost, da se v najkrajšem času po odobritvi klubovih pravil po postni In policijski direkciji ustanovi radloklub v svrho pouka in zabave ter priob-čevanja radiovesti. Iz tehničnih in materi-jelnih vzrokov sploh ni bilo do sedaj mogoče misliti na ustanovitnv, za to prosimo slavno občinstvo še nekoliko potrpljenja. Pripravljalni odbor Radioklub SHS. Feliks Šlechia.
— Skupščina udruženja hrvatskih sodnikov je bila v nedeljo 26. t. m. v Zagrebu v veliki dvorani justične palače. Skupščino je otvoril član sedmortce dr. čačlč. Zborovanje je poteklo precej burno. Takoj ob otvoritvi se je vnela ostra, debata o tem. če imajo člani, ki so udruženju pristopili šele po odstopu starega upravnega odbora, volilno pravico. Večina je temu nasprotovala, na kar Je nasprotna stranka zapustila dvorano. Po zopctni otvoritvi skupščine Je bil izvdljen dosedanji odbor, sam dosedanji tajnik dr. Hire je Izvolitev odklonil. Skupščina je k sklepu mei drugim sklenila, da bo udruženje hrvatski sodni-kov v bodoče v svrho enotnega postopanja stopilo v stik z drugimi sod nizkimi organizacijami v državi.
— Radioprogram za 29. t. m. (Prva
številka pomeni valovno dolžino, druge Številke pa ure.) London (365), 20.—22. Grieg, Svendsen, S?bellus, Molnorsen, 20 40 —• N. igra: Birmingham (475), 20.—22. (Town Hal) 22 25—23 koncert, Bovrnc-mouth (385), 20.—22. koncert, Cardift (351) 20.—23. koncert; Manchester (375). 20.— 23. koncert; Newcastle (400), 20.-21.30 koncert, 21.30—22 igra. 22.35—23 Cunning-ham (umetniški žvižgalec) Aberdeen (495^ 20.—23. (kakor Glasgow). Glasgow (420), 20.—23. koncert: Belfast (435), 19.30—23. koncert, Chelmsford (1600). kakor London), Edtnboarg, (328) 18 40—29. (kakor London), 20.—22.25 (kakor Glasgow), 22.40—23.10 (kakor London), 23.10—12. koncert Palais de Danse: Paris-Radio (1750), 1230 koncert, 20.45 opera Hamlet: Ctrrih (515) 17 koncert hotela Bar au Lac, 20.30 večerni koncert; Düna! (530), 16.10—18. koncert 20.30 komorna glasba, 22. večerni koncert: R:m (425), 20.30 koncert, Brnssetle (265),
17. koncert, 20.15 opereta »»Hčerka gospe Angot«; Berlin, (505), 16.30—18. koncert; Breslau (418) 13.05—12.55 koncert, 17— 18 koncert. 20.30 drama »Strom«: Frank furt (470) 17.30—19 koncert, 20.30 opereta »Cesarica«; Cassel (288) kakor Frankfurt; Hamburg (395) 16.30, 20, 22. koncert; Hannover (295) kakor Hamburg; Bremen (330) kakor Hamburg; Königsberg (463) 16.30—
18, 20—22 koncert: Lelpzg (454) 20.15 koncert; Dresden (292) kakor Leipzig: München (485), 16.30—17, 18 30—19.15 20 —21.30 (Schubert! koncert; Nürnberg (340) München:   Münster   (410)   16—17, 20.30
(Verdi) koncert; Stuttgart (443) 20—21 skandinavski  pesniki, 21.15—23 radlokaba-
ret. — Mazuran j} Comp._
KUPUJTE SREČKE ZA RAZLAGO V SPOMENIK!
— Smrtna kosa. Rodbino lekarnarja g Frana Šavnika v Kranju Je zade1 težak udarec: umrl JI Je v nedeljo zjutraj v nežni mladosti sinček Janko. Pogreh se le vršil v ponedeljek ob pol 18. na mestno pokopališče v Kranju. Naše sožal!e.
— Mesto venca na grob pok. g. Jadvi-ge S u b I c, vdove po pok. ravn. šubicu. Je učiteljski zbor Tehniške srednje šole v LJubljani daroval Din 500 dijaškemu podpornemu društvu na Tehn'ski srednji šoli.
— Legitimacije za Zagrebški velesejem se dobivajo Publicitas LJubljana, Selenbur-gova ulica 7., IT. Cena Din 40.— tudi po povzetju. 839-n
— Strahovit zločin v BolnJaclh. V BoSnjacih v Slavoniji Je bil na prMav! bogatega seljaka Ace NikoUča izvršen težak zločin. Neznani storilci bo umorili in oropali 701etnega starčka in njegovo SOletno zeno.. Zločin Je bil odkrit Sele v nedeljo. Ko je prišel v nedeljo zjutrij pastir Ntko-liča na pristavo, je našel oba zakonca e prerezanim vratom, leteča v krvi. Orožniki so takoj odredili obširno preiskavo in »o ugotovili, da so roparji najprej pred pri. stavo zažgali kup gnoja, da so tako izvabili zakonca Nlkolič lz hiše, kar se jim je tudi posrečilo. Ko sta btila NJkollčeva zaposlena z gaSenJem, so Dapadalcl vdrli v niso ter tam vse prebrskali. Odnesli so samo 20 dinarjev. Kasneje so se zopet vrnili ter izvrgli! strašno dejanje. Oblasti so zločincem na siodu.
— 8mrt treh obsojenih razbojnikov. V
mitroviskl kaznilnici so pretekli teden umrli trije, pred kratkim obsojeni jetniki. Vsi trije so bili obsojeni zaradi umora, rn sicer Anton Madjarevič, ki je lansko leto usmrtil ženo logarja Otojčica, na 20 let je. če, dalje Marko Lončarevlč, K\ je pred bolnišnico v Vlrovltici umoril svojega težko ranjenega sorodnika, na 12 let ječe in eden izmed treh bratov MHofevičer, ki so v Erdutu usmrtil; na sejmu nekega aelja-ka. Vsi trije so umrli za jetiko. BiH so zaposleni v oddelku za čiščenje perja, kamor so običajno dodeljeni v«I Jetniki, obsojeni na 10 let ječe.
— Smrtna obsodba v Bjelovaru. Pretekli teden se je pred sodiščem v Bjelovaru vršila slavna razprava proti ciganu Martinu Balomi, vulgo Jožo Oršoi-Kompak, ki je v noči od S. na 4. februarja t. 1. t Vlajslavu s sekiro ubil Jandra in Tino Mi. ljur, pri katerih je prenočeval. Tudi je težko poškodoval njuno mladoletno hčerkico Ljubico, ki pa je ostala živa ter Je bila pri razpravi glavna priča Obtožence Je svoj zločin priznal. Obsojen Je bil na smrt na vešallh.
— Strela razrušila mošejo. Dne 24 t.
m. ie v Mostarju udarila strela v takozva-no Bileško džamijo in Jo do temelja porušila. Ker ni bilo nikogar v džamiji, k sreči nI bilo nobenih človeških žrtev, L><Uuaija Jfi bila brez strelovod*
Iz Ljubljane.
— Zgradba ceste od prisilne delavnice do Štepane vasi ob nabrežju ali po sredi zemljišč, kjer je sedanja vozna pot izpeljana, se baje izvrši v bližnji bodočnosti. Ta cesta bi bila iz prometnm orirov potrebna.
— Razsvetljava za Koslerjevlm zidom in pod hotelom »Bellevue« bi bila že skrajno potrebna, ker v mraku ali celo temi se sam Človek po poti za zidom že skoro ne upa brez orožja.
— »Jurievanie« na Ljubljanskem gradu se prične prihodnjo nedeljo ob 9. zjutraj s sv. mašo in traja potem ves dan. Na sporedu je godba, petje, srecolov tn Še mnogo drugega, kar razveseljuje oko, uho in srce. Z ozirom na najblažj; namen te narodne prireditve se vsi narodno čuteči Ljubljančanu in okoličani prijazno vabijo, na3 poselijo v nedeljo Ljubljanski grad. S47n
— Policijska kronika. Komaj so zaprli perutninarja Francelja. že se je pojavi-drug. Dne 26. t. m. Je bilo Iz kurnika Frančiške Oven v Kladezni ulici št. 14 ukradenih 9 kokoši, vrednih 450 Din. — Za nedoločen čas je bi iz ljubljanskega policijskega okoliša izgnan Jurij Rogelj, samski delavec, 38-krat predkaznovan. — Posestnih! Ivani Rozman v Dravliah le bila ukradena 400 Din vredna damska ura. — Mesarju Mi-šku Smoljanu na Selu so neznani storilci odnesli 7 kg masti v vrednoti 200 Din — Jos;pu Svete Je bil ukraden 300 Din vreden prešič.
— Nesreča ali samomor? Danes ponoči
ni trti o domov Alojzija Banovca, stamijoce-ga Vogelna ulica št. 5. Jutraj so našH pa-santje ob Gradaščid Banovčev klobuk tn njegov dežnik. Verjetno je, da je Banovec ponoči padel v naTastlo Gradaščico ln utonil, ni pa Izključeno, da Je izvršil samo. mor. Danes zjutraj Je odšla na lice mesta policijska komisija, ki se do opoldne fte ni vrnila.
Otrofr,
14« t is
ttgar čut govori sam od sebe, sovraži milo, ker nfegova s/a bot na kožica ne more prenesti raz-d razen ost i, katero I"* te ta vedno izziva.
Nežna kožica otro* kakor tudi ženske potrebuje v resnici posebnega milar
MILO SiMOIS
(Creme simon) popolnoma čisto in nevtralno, prijetno parfumira-no. ki vsebuje razentega ista svojstva kakor znamenita CRE-ma simon in je torej t j milo najbolj priporočljivo za ženske in otroke.
Prodaja se povsod
krema, prašek in milo SIMON
Parfumerie SIMON, 99 Fg. St. Märtin, Pariš
Iz Celja.
—c Smrtna kosa. V soboto, dne 25. t. m. ob 20. zvečer je umrla v Gaberju pri Ce* Iju po daljši bolezni ga. Terezija Novak, hišna posestnica in vdova po pečarju, v 66. letu starosti. Pogreb pokojnice se Je vršil v torek, dne 28. t. m. ob 16. uri iz Gaber ja na okoliško rx)konališče. N. p. v m.I
—-c Osebna vest. Dolgoletnf komandant celjskega vojnega okrožja in mesta Celja g. polkovnik Borivoj T o š I 6 je premeščen v ministrstvo vojne in mornarice. G. pol* kovnik, ki je užival v Celju splošne simpa« tije, zapusti svoje dosedanje službeno me« sto v sredo 29. t. m.
—c Izpit za kovaške pomočnike je v ne* deljo, dne 25 t. m. položilo v Celju 10 ko* vaških vajencev iz celjskega okrožja in si* cer 4 s prav dobrim. 6 pa z dobrim uspe* hom.
—c Redni sestanek kraßev. org. demos kratske stranke za mesto Celje se vrši v sredo dne 29. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi Celjskega doma.
OBLEKE
1259
kakor tudi \'?» druga oblačila za molke, f?nte in dečko polovico ceneje kot povsod dobite edinole v nadrobni pff>d»ialnl konfekcijske tovsrne FRAN DERFNDA d CIE-, LJUBLJANA. Erjavčevs cesta 2, nasnroti dramskega gledališča. — Hotna Irneina lade« delava. OoJe to si sortirano saloqo I
Iz Maribora.
—m Zaplemba »Volksatlmme«. V soboto Je polletja zaplenila nedeljsko izdajo »Volksstimme« zaradi protimonarhistične satire in zaradi nam Iga vanj o * balkanskih Prusih«.
—m Izgon   komunističnega agitatorja.
Policija je izgnala 191etnega J. Jelmenlc-kega, ki je med vajepcl v Studencih v mestu razširjal komunistični evangelij. Izgnan je bil na Češko, kamor Je pristojen.
—m-Policijska kronika. V Mariboru Je bfl ustavljen Rus PedkovM, za katerim Jo izdana tiralica zaradi komunistične propagande. Policija ga bo izgnala, — Mehanik Anton Stranšik Je po Stolni ulici Tako naglo vozil, da jo zadel z motorjem v zid trgovine Weiler. Stranšik Je bil težko poškodovan ln so ga prepeljali v bolnišnico. Kolo te je razbilo.
Tihotapec trstreljen. V noči od 23. na 24. aprila le bfl na štajersko-a v serijski meji ustreljen vojaški begunec In tihotapec Ivan Černičič, rojen leta 1903 v Selnici ob Dravi. CerniCč le z nekim tovarišem skušal pri Slemenu pri Sv. Kri* žu z avstrijske str"ni preiti na naše ozemlje. Oba sta imela polne nahrbtnike. Tihotapca Je opazil pripravnik Valentin Dvor-šak ln ju pozval, da se ustavita. Tihotapca pa sta nenadoma navalila na stražarja, ki je v silobranu streljal. Cemičič je bil zadet v nogo pod kolkom hi je bil takoj mrtev, drugi tihotapec ie zbežal. Cerniči-ča, katerega je zasledovala vojaška oblast, so v. Se1 niči v BOosflo PflJMBolJ &—,.
II  " I W 11 H M——H
ŽELEZNICA BREZ TRAČNIC. V Indien opoltsu v Zedinfenih držmoh so zpradilr prvo železnico brez tračnic za delniško družbo Matro * Goldwyn. —   Prvo poskusna vožnja se je prav dobro obnesla. Poleg lokomotive na gumijevih kolesih ima ta origi nalni vlak še vagotukuhinfo,  vagon*jedilnico. itd. — Lokomotiva vori z 90 konjskimi silami. — Slika kaže vlak na neki ameriški cesti na deželi.
JulijsRn Itraiinn
— Kriza v goriški hotelski Industriji. Zveza hotelirjev in gostilničarjev v Gorici je predložila te dni oblasti spomenico, v kateri opisuje sedanjo krizo v goriški hotelski industriji. V mestu ie 270 javnih lokalov, kar je mnogo preveč in je tudi v navskrižju z zakonskimi določbami. Prostora za tujce je na razpolago povsodi v najobsežnejši meri in še preostale bi sobe tudi
v slučaju večjega tujskega prometa. Zveza hoče da poklicana oblast vse to vpošteva in ne dovoli novih hotelskih ali gostilničar-skih otvoritev, oziroma ima še odpraviti take lokale, ki ne odgovarjajo namenu. Tujcev je vedno manj, stroški za vzdrževanje obrti so težki, zato pričakujejo odpošlljate-lji spomenice, da se bo oblast ravnala! po njeni vsebini. Pokrajinski komisar za sindikalne organizacije je imel o tej stvari daljSI pogovor s podprefektom v Gorici. Za tujski promet so vizumi gotovo velika ovira aH za Julijsko Krajino pridejo v obzir še posebne razmere, ki vladajo v njej In k! izvirajo Iz fašistovske obmejne politike. Marsikdo bi si rad ogledal Gorico in videl zopet bojišča nar-k^ll, pa Čuje dan za dnem o fašistovskem divjanju po Julli-skl Kraj-ni. na kar si misli, da je bolje, da ostane doma na varnem, dokler re izpre-mene Italijani svojega postopanja s Slovenci. Res je, da glede Gorice s strani tujcev nI pritožb. aH splošno fašistovsko ravnanje
s Slovenci odvrača od poseta Julijske Krajine. S fašisti nočejo priti v dotiko tudi druge narodnosti in tako tujski promet v Prl-morju pada. Ako bi bITe razmere lepe in bi biH fašisti vljudni ljudje, pa bj brez dvoma tujski promet v deželi cvetel in Zveza hotelirjev bi ne imela prHike tožiti o krizi. Ono spomenico naj predlože hotelirji tudi fašrstovski organizacij, kateri naj povedo, da tiči pri njej velrk del krivde na omenjeni krizi. Slučaj z jugoslovenskim profesorjem Vebrom v Trstu pa je tak, da bomo culi morda Še hujše pritožbe, kakor je goriška, o padanju tujskega prometa v Pri-morju.
— Iz Srpenlce na Bovškem se je izselila že desetina vseh občlnarjev. Okoli 75 Srpeničanov je v Franciii In Belgiji večinoma po ru drtfkih. Štiri družine so prodale vse, kar imajo, In so se odločile za pot — v Rusijo, za katero agitaraio neki komunistični agentje Nesrečni ljudje, kako bodo v boljševlški Rusiji razočaranil
— Korak na bolje. VWemski prefekt je izdal okrožnico, s katero vrača županom oblast društvene policije, to Je dovoljevanja prireditev. Tako smeno upati, da se vrne županom vsa pravica, ki jim gre po zakonu in da se počasi odpravijo občinski komisarji, ki večinoma nimajo nikakega smisla za Upravo, marveč so občinam samo v veliko breme.
— Iz Rusije od kitajske meje bi se rad vrnil domov na Tolminsko Matevž Rutar, kakor sledi iz pfsma, katero je prispelo te dni na njegov dom iz daljnega sela Kala-vanstaja. 2 njim sta tam Fran Gašperlin in Mihael Palindaš. — Te dni se je vrnil v Macerta v Italiji neki bivši italijanski vojak, ki je bil tudi bMzu kitajske meje. Ves čas vojne od leta 1914. nI bilo nobenega glasu o nJem. Neki tirolski vojak, ki se je tudi pred Kratkim vrnil, je pripovedoval, da so bolj-ševiki prodali mogo vjetnlkov Kitajcem za poljsko ln drugo delo in da tam grozno trpijo. Tako se vrne najbrže še marsikdo, o katerem fe misli da je mrtev.
—»Vdova Rošlinka« v Vipavi. Dn6 3. maja priredi dramatično društvo iz Gorice v Vipavi predstavo Golarjeve »Vdove Ro-Šlinke«. za katero vlada veliko zanimanje.
— V Marezigah v Istri imajo v občin* skem uradu kar tri nameščence, ki ne zna* jo slovensko. Ako pride stranka v občinski urad s slovenskimi dokumenti, jo gonijo k notarju, da naj dokumente prevede na ita« lijanščino Komisar Babich se je sam po« stavil med one, ki ne znajo slovenSči ne, pa revček tudi italijanščino lomi, da je joj. To so zastopniki ljudstva!
— Mizarstvo v Solkanu, ki je nekoč tas ko lepo cvetelo, se je pričelo zadnje čase zopet ugodno razvijati. Dela jc precej In povpraševanja po solkanskih mizarskih lz« delkih narašča tako, da sme upati Solkan na boljše čase.
— Smrtna kosa. V Trstu je umrl trgo* vec Filip Adamič. Naj počiva v miru!
— Kako je ob meji. V Doleh nad Idrijo občutijo vse neprijetnosti, katerim so iz« postavljeni obmejni kraji. Tam je številna finančna straža. Kmet Lovre Bogataj je de* lal ves dan 6 svojimi konji Zvečer je onal
sin konje k studencu. Tu pa prične streljati nar-i korporal finančne straže. Zadel je ene« ga konja, ki je obležal, drugi je pritekel že domov, pa tam omagal. Potem je rekel doti eni korporal. da mu je žal, da nI ustrelil še sina. Prišla je komisija in se poučila o dogodku. Prebivalstvo zaman ugiha, zakai je finančni stražnik nastopil s puSko proti Bogatajevcmu sinu, ki ni storil nič spod takljivcga in ko ga finančna stsraža dobre pozna? Bogataj ima škode nad 6000 lir. Kai imajo stražniki dovoljenje, da se sme stre 1 jati na Slovenca kakor na kako divjo zver?
— šolsko društvo pri Sv. Ivanu v Trstu priredi 10. maja vrtno veselico v korist re> fckciii v otroškem vrtu. Sodelovala bodV pevska društva.
— Družba elegantnih mednarodnih im-tov. Policija v Trstu je izsledila družb* elegantn'h mednarodnih tatov. Ti ljudje st oblečeni fino, prvovrstno, kdor jih vid: m!sll, da Ima opraviti s kakimi milijonar-)\ aH vlsok'mi plemenitašl. Tako se znajo vesti in tak je vtlsk niihrrvih obrazov ir prvem hipu. V Trstu so se gibali v najboljših hotelih, vse plačali in dajal! dobre naoitn:ne. Policija jih ie dolgo časa opazovala, potem pa vendar prüela. Pri aretaciji so bili policijski uradniki v zadregi če se niso morda vendarle zmotili. Obdržali so gospodo v zaporu, potem pa začeli poizvedovati, kaj in kako ie ž njim?, Sle&niič se je odkrilo, da so to res mednarodni tatovi, zviti ljudje, ki so na rafi-niran naöin kradli po velikih modnih, zlatarskih in drugih trgov?nah v Fimu in drugih mestih ter so končno poskusili svojo srečo tudi v Trstu. 2nana so doslej nekatera imena te družbe: Ervan Mardlrossian. Nina Ivanovna, poročena z Mojzesom Na-kizilazvlli, Ana Mahnin, Mahnna samega ki je znan mednarodni tat, in druge išče policija ter misli, da Je že na pravem sledu.
— Za romanje   Gorlčanov v Rim v
letošnjem svetem letu se je zavzela »Goriška Straža«. Povdarja, da treba rešit čast goriške nadškofije. »Istarska Riječ se bavi z goriškim pozivom in izvaja, di-tako romanje stane do 800 lir in da Je bolje, ako bedni Istran porabi ta denar doma v korist sebi in svojemu selu. V Tstr"; je pomanjkanje in s težkimi žulji se pridela in prisluži najpotrebnejše. Istrski se-Ijak nima denarja za nenasitne rimske krč-marje, moli pa se lahko tudi doma In taio> vžije vse dobrote svetega leta.
Sport
Nedeljske nogometne tekme.
Maribor : S. K. Maribor — Herme* 2:0. Kakor poročajo mariborski listi. Je bila zmaga Maribora povsem zaslužena. Mariborsko moStvo je pokazalo večjo sigurnost ter je bilo tehnično in v Startu bolj-Se. Pri Hermesu dobra samo obramba, bratov Pleš, nspad je ter.il raztrgano, posamnl igralci so igrali preveč na moža. Vodstvo je dosegel Maribor po Vodebu v 21 minuti. Kmalu za tem so Si3karji za-streljall enajstmetrovko. V drugi minut! drugega položaja je Turina dosegel drug: goal. Habicht v goalu Hermesa Je za trm ubranil enajstmetrovko. Proti temu je sodnik lzključfl levega krilca Hermesa.
Program Iger S. K. Ilirije v maju.
Prihodnji mesec se nam obetajo zun!, mive tekme v I^jubl^anl. Prihodnjo nedeljo igra v LJubljani zagrebški Ha5k s kompletnim prvim moštvom, nato igra Ilirija v Beogradu dve tekmi proti drÄavnemu prvaku Jugoslaviji, za tem pa gostujeta v Ljubljani grafiki Sturm t<nr Gradjanski.
Gradec: Sturm — G. A. C. S : 8.
Dunaj: F. A. C. — Germania 3 : 0 International — Nicholson S : 2, W. A. F. — Sportfreunde 7 : 5; Ostmarl; — Bpw* gmngsapieler 1 : 0.
Stanje prvenstva na Dunaju Je sedaj sledeče: Hakoah C20 točk>, Amateure (20), W. A. O. (19>. Vkmna (18). Rapid (18). Ad. mira (17). ßlmmerlns (1R), Wacker (14>, Slovan (12), Sportklub (10). Rudolfshügel (7). — V drugi profesijonalnl ligi vodi F. A. C. z 29 točkami pred Hertho, ki jih Ima 2«. —
Dunajski Slovan je v Krakor\ zmagal na S. K. Vislo s 5 : 2 in 1 : 0.
Praga: Sparta — VrSovics 7: 1, Nu selnky — Malostransky 5 : 0, Viktorija Žižkov — Union Žižkov 6 : "
stran 4
»SLOVENSKI   NARP       dne 29  aprila 13^>.
Ste-. 96
Gospodarstvo
uradni tečaji dinarja za maj.
V svrho pravilnih plačil po zakonu o ♦ taksah in določitve sodnih pristojbin je določilo finančno ministrstvo nastopne uradne tečaje dinarja, po katerih se moralo računati vse denarne operacije, glaseče na zlato in tujo dinarsko vrednost:
.   1  napoleondor 240.— Dm
- 1 turška lira _ 270.— » i 1 angleški funt 297.— »
- 1 dolar 62.— v i i kanadski dolar 61.50 *
1 zlata nemška marki 14.80 »
1 poljski zlatnik 12.— »
1 avstrijski šiling 8.77 »
100 francoskih frankov 322.— »
100 švicarsk:h frankov 1200.— »
100 italijanskih  lir 254.— »
100 belgijskih frankov 313.— »
100 holandskih  goldinarjev  2480.— »
100 romunskih  lejev 27.75 »
100 bolgarskih levov 45.— »
100 danskih kron 1140.— »
100 švedskih kron 1670 »
100 norveških kroa „ 1000 >
100 pezetov *  885.— »
100 drahem 105. »
100 češkoslov. kron 184.— »
{ milijon madž. kron 866.— »
Ti tečaji veljajo od 1.—31. maja 1925.
Kožna industrija v Jugoslaviji.
Ker je živinoreja v naši državi zelo raz-firjen«, bi morala biti tudi kožna industrija «obro zarvita, kar pa žal ni res, ker se je sačela ta industrija šele zadnja ieta nekoliko Intenzivneje razvijati. Kljub temu pa se mora naša kožna industrija boriti z raznimi težkočami in celo s pomanjkanjem surovin. Vzrok je ta, da se živina iz Jugoslavije še vedno izvaža nezaklana, tako da gre Iz države tudi koža in da izvažamo tudi znatne količine najboljših kož. Tako smo izvozil lani:
kg     vred. v Din
tovejlh fc tefeCg kož 794.506 24,613.594
ovčjih in kozjih 7C3.4S5 24,666 221
kož jagnjet in kozlov 675.939 72,939.476
kož divjačine 200.577 154,521.252
Konfekcija kože srn je začela zadnje čase tudi lepo razvijati. Večjih tvornic za čevlje Imamo v državi do 20, med njimi zagrebška tvornica čevljev d. d. Zagreb s kapaciteto 300 parov dnevno, »Radenka« d. d. Zagreb, kapaciteta 250 parov dnevno, A. Jakih d. d. Karlovac, kapaciteta 600 parov, tvornica čevljev d. d. Sisak 200 parov dnevno itd. V Sloveniji so znane tvornlce Peter Kozina v Tržiču, ki izdeluje okrog 1,000.000 parov letno, »Indus« d. d. Ljubljana okrog 600.000 parov letno, »Petovija« okrog 300.000 parov, v Vojvodini »Elsa« d. d. Apatin okrog 60.000 parov letno, Banat-ska tvornica čevljev d. d. v Vršcu 50.000 parov, »Danica« v Subotiei, v Srbiji »Boston« d. d. Beograd 25.000 parov letno, Nlkolič in Petrovič, Vranja, 50.000 parov letno i. t. d.
Za produkcijo kožnatih rokavic imamo samo tvornico »Jelen« v Karlovcu, ki izdela lttno okrog 35.000 parov rokavic. Za Izdelavo kožnatih kovčegov, torbic, denarnic ftd. se peča okrog 10 večjih in manjših podjetij, med njimi »SIjeme« v Zagrebu m »Petovia« v Ptuju. Za izdelavo kožnatih jermenov imamo tri podjetja, za gamaše 4 in še par drugih, tako da lahko rečemo, da je kožna konfekcija zastopana pri nas vsaj v najpotrebnejših predmetih.
To in ono
Skupaj
3.455.4S7 276,740.543
Podjetij, ki se pečajo s prvotno obdelavo kož, je v Jugoslaviji 54 in sicer 24 večjih Eb 30 rrranjših. Največje tvornice za predelavo velikih kož so na Hrvatskem (Zagreb In Karlovac), v Sloveniji (Ljubljana, Kranj, Siovenjgradec, Konjice, Maribor), v Srbiji (Niš) itd., ki poleg domače sirovlne obdelujejo tudi uvožene surove kože. Tvornic za predelavo malih kož rio zadnjega časa v Jugoslaviji sploh nismo imeli. Zdaj jih je pet, med njimi največja »Slscia« d. d. Si-Srak, ki predela letno 200.000 malih kož, da-rje »Jelen« d. d. Karlovac s 160.000, C. B. Malyjeva tovarna v Tržiču itd. Poleg tvorile za kože je razvito v nekaterih krajih hidi kožarstvo kot domači obrt, kjer se na primitivni način dokaj dobro izdeluje usnje.
—g Dva važni gospodarski prireditvi v Zagrebu. V nedeljo je bil otvorjen IV. za* grebški velesejem in I. kongres trgovskih korporacij kraljevine SHS. O kongresu in njegovih ciljih smo na tem mestu kratko že poročali. Velesejem je otvoril v navzoč« nosti vladinega zastopnika, konzularnega zbora in odličnih predstavnikov gospodar« skih in kulturnih ustinov predsednik Fran Prevedan. Minister dr. Surmln je obljubil podporo vlade, da bi mogli zagrebški vele* sejmi tudi v bodoče uspevati. Nato so si gostje ogledali razstsavljeno blago. Prvi dan je posetilo velesejem nad 30.000 oseb, kar je dokaz, da je zanimanje za to prire* ditev veliko Splošno sodijo, da bo imel le* tosnji zagrebški zbor velik uspeh. Kar se tiče razstavljalcev jn razstavljenih industrij* skih izdelkov, je treba omeniti, da kožna industrija vsled krize letos ni tako dobro zastopana kot prejšnja leta. Pozornost po* setnikov zbujajo paviljoni z železnino, električnimi aparati, stroji, športnimi po« trebščinami, avtomobili, preprogami, peri* lom, likerji in desertnimi vini, pohištvom, keramično Industrijo, milom itd.
—g Zlata pariteta. 1 zlati dinar velja 11.88 papirnatih, 1 zlata češka krona 6.83 papirnatih Kč, 1 zlata lira 4.75 papirnatih, 1 zlata avstrijska krona 14.400 papirnatih, 1 zlata madžarska krona 14.700 papirnatih ki 1 zlati romunski lej 60.64 papirnatih.
—k Angleški lunt raste. Tečaj šterlin-ga konstantno narašča. Na newyorski borzi je prekoračil 4.81 Vi. Računajo, da doseže funt kmalu zlato pariteto.
—g Cisti dohodek ameriškega Jeklenega trusta za prvo četrtletje t. L se ceni na 40— 42 milijonov do'arjev napram 50 milijonom v lanskem prvem četrtletju.
Dekleta z dolgimi lasmi iščejo.
V Ameriki so kratki lasje že tako v modi, da je dekle z dolgimi lasmi prava redkost. Samo glavice s kratkimi lasmi veljajo za srčkane, za dekleti, ki se drznejo v sedanjem času Imeti dolgorastlc lase, gledajo sodružnice z zaničevanjem in ljubitelji krakoiasih punc gledajo za rrjimi z zaničevanjem. Kako ie grda! Dolge lase ima! Da je ni sram!
V ameriškem filmskem mestu Helly-woodu Je zavladala pred dnevi velika zadrega. Douglas Fairbanks je potrebovala za neki nov film 50 rrladih deklet z dolgimi lasmi. K«c jih dobiti? Ugibali so semmtja, pa vsepovsod! so vldeM pred seboj le krat-kolase ženske glave. Štirinajst dni se je podjetnik trudil, predno je dognal število 50 deklet z dolgimi lasmi. Ves srečen se je oddahnil in vskttknil je, da se že ni kmalu trudil toliko za kako stvar kakor za to, da je dobil 50 dolgolasih deklet. Povedalo pa se ni dekletom rdč, za kaj so angažirane. To pa je bilo za podjetnika usodepolno. Nekaj najetih dolgo'asih deklet je vsled veselja nad angažiranjem stopilo k brivcu, k*. Km je odrezal dolge lase. Ko so prišle pred podejtnika, jih je ves jezen in nesrečen zapodil m treba je bilo pričeti nov lov za dolgolasimi dekleti. Film se je zopet zakasnil, kajti trajalo je več nego teden dni, predno je imel Douslas Fairbanks pred seboj 50 dolgolasih deklet v svoje filmske svrha.
Umetni dež.
2e od pajmtiveka, ko je začel človek obdelovati zemljo, se je njegova misel ukva-r-jala s problemom, kako bi se dalo prisiliti oblake, ki vise v suši brez vsake koristi nad poljem, da b! namočili suho zemljo. Vsa plemena, ki so v svojem primitivnem stanju pripisovala m pripisujejo še dandanašnji prlrodne pojave nadnaravnim silam, so skušala privabiti iz oblakov blagodejni dež s pomočjo čarovnikov in božanstev. Šele v novejšem času je znanost tako napredovala, da je začel človek sanjati tudi o nadvladi nad oblaki.
Lani smo čitalii v newyorskih »Times« popis zanimivih poizkusov, ki jih je delal v Ameriki profesor znaine harvardske univerze E. Chaffee z namenom, da napravi umetni dež. Chaffee je bil prepričan, da začne iz oblakov dežvati takrat, ko se začno vodne kapljice, v katerih je pozitivna H negativna elektrika, medseboj privlačiti iti spajati v tako velike kaplje, da jih privlačnost zemlje pritegne nase. Ali to je bila samo znanstvena domena in Chaffee ni niti mislil na to, da bi mu mogla ta teorija služiti pri umetnem dežju. Na originalno misel je prišel pred leti trgovec Fr. Warren, ki je začel razmišljati, kako In kaj bi se zgodik>, če bi metal rz aeroplana pesek v oblake. Chaffee je takoj spoznal, da sam pesek tu ne zadošča in zato je združil \Var-renovo izdejo s svojo teorijo in napravil poizkus, da-lt more pesek, v katerem je električna energija, vplivati na vodne hlape, ki imajo nasprotni električni   naboj. Brez-
uspešni laboratornS pozfkusi so dali povod za poizkuse v naravi. Ameriška vlada je podpirala to akcijo in dala učenjakom na razpolago vojaške aeroplane, ki jm jo Chaa-
fce oprcmiil tako-le:
Ob straneh je privezal vreče s peskom, Vz katerim je lahko pesek neprestano padal skozi majhne odprtine. Pesek iz vreč gre med dvema elektrodama, ki ju preskrbuje z elektriko generator, pritrjen na spodnjem Čelu aeroplana. Generator deluje s pomočjo malega vretenca, ki se vrti pod zračnim pritiskom. Pesek se napolni iz elektrod ved:io z nasprotno elektriko, kakor jo imajo oblaki.
Ce se letalec dvigne nad oblake In sip-Ije na zemljo elektrizirani pesek, nastane dež. Pri nekaterih poizkusih pa ni bilo dežja, temveč so se oblaki razpršili m izginili. V takih slučajih so oblaki premajhni ali pre-redki in kaplje se razprše prej, predno padejo na zemljo. Cim nižje se drže oblaki, tem lažje je napraviti umetni dež. Glavni poizkus so napravili lani v bližini mesta Daytona v državi Ohio; navzoči so bili številni avtjatiki in učenjaki, med njimi ustanovitelj moderne avijatike YV. Wright. Ko so se aeroplairi dvignili nad oblake m začeli sipatl na zemljo pesek, je začelo močno dežvati. Chaffee sicer priznava, da to nI bil nikak naliv in da umetni dež ni namočil večjega ozemlja, da torej eksperiment ni Imel posebnega praktičnega pomena, pač pa je treba vpoštevati, da je bil prvič v zgodovini človeštva narejen umetni dež in da je bil tu prekoračen nov mejnik v obvladanju prirode.
Ghatfee namerava zdaj eksperimenti^ rati z Zeppelini. Izvabiti dež Iz jasnega je po njegovem mnenju popolnoma izključeno. Vendar pa se učenjak tolaži, da bo mogel v bodoče kontrolirati »deževne« razmere«, t. j. da bo lahko poljubno namakal zemljo 4n preprečil nalive. Delanje dežja je torej šele v povojih, pač pa igra ta metoda važno vlogo kot sredstvo za »razpuščanje oblakov«. Cesto prileti aero-plan nad aerodrom, pa se ne more spustiti, ker pilot ne vidi skozi goste oblake zemlje pod seboj. V tem sluča-ju pošljejo iz aerodroma pomožne aeroplane, ki v par rrmutah z elektrizirafnim peskom razprši oblake in odpro pilotu pot na zemljo. Na ta način upajo tudi London osvoboditi zloglasne megle, ki časih po več dni leži nad mestom m Izključuje vsak promet.
Spokomik, ki krade.
Blizu Vodic pri Materiji v Istri jc prebival posestnik Anton Urban s svojo ženo Lucijo, rojeno Poropat. Pri Urbanovi družim je služila Marija Štrukelj. Neki večer v mrzli zimi je potrkal rta vrata pri Urbanovih neki mlad človek, slabo oblečen, 4n je ginljivo prosil, naj ga sprejmejo pod streho. Urban je človek dobrega srca, pa je dovolil tujcu, da sme prenočiti na seniku. DrugI dan je rekel Urban neznancu, ki je povedal, da se imenuje Alojzij Cerne, da lahko ostane pri njem še par dm*, ker je tožil, kako da je ves premrzel Jn da potuje v posebni namen. Cente se je delal zelo sve-
tega človeka in začel pripovedovati, kako da potuje kot spokornik v svrho, da se ozdravi, ker ca muči »bolezen svetega Valentina«. Po naročilu slovenskih duhovnikov iz Trsta, tako je poudarjal Gerne, mora romati sozi tri različne občine in se obnašati kot svertnrk ter živeti samo od miloščine, ki mu jo d?i~> dobri ljudje na peti. Cernc se je priljubil Urbanu m usmiljenje te Imel do njega. Zdelo se mu je. da govori resnico, čeprav je precej čudno zvenelo Cemetovo pripovedovanje.
DrugI dan je Cerne sei zjutraj z Urbanovega doma in se vrnil zvečer. V kuhinji je odložil zavoj, iz katerega je potem potegnil veHko Madono iz vosk^.. Cerne se je delal svetega, se začel prckrižavaii m moliti in ♦udi Urbanovi so ž njim molili. Ko so končali z molitvijo, pa je začel Cerne pridigovati m razlagati, da mora vsak, kdor ima kaj. dajati miloščine, ako se hoče rešiti vic. Pripovedoval je. da je on iz velike m dobre družine, ki je plemenitaška, da je pa skoro vse razdeli med reveže. DostaviJ je, da zna tudi prerokovati.
Petem se je odpravljal na pot hi Urban mu je dal, ker je zovoril, da ima še nekaj premoženja hiše v Kopru rn Ljubljani, denarja okoli 5000 lir. Cerne je odhajal zjutraj z doma in se vračal zvečer ter deli Urbanovim za darila razno obleko ir druge stvari. Njkdo ga ni vprašal, odkod ln kako, ampak sprejemali so in se mu zahvaljevali, zn^l pa je odvračati od sebe vsak sum. Tako je živel Ceme pri Urbanovih dalje čas, ko so pa začeli hoditi okoli hiše orožnik!, je lepo izginil...
Anton in Lucija Urban ter Marija Štrukelj so bili panani pred kazensko sodnijo v Trstu, obtoženi tatvine. Okraden je bil Anton Semeraro. Tatvina je presegala vrednost 10.000 lir. Semerara ?e opazil tatvine, all tatu ni mogel Izslediti. Nekoč pa je videl med ljudmi, ki so prišli v njegovo točilnico po vino, Urbanovo ženo, odeto € »kapotom«, ki ga je spoznal za svojega. Nato so pri Urbanovih našli mnogo Seme-rarovega blaga.
Urban je pri razpravi rndlgnrrano odvračal od sebe tatvino in povedal, kako je prišel Cerne m kako je živel pri njem. Cerne se je držal kakor sveti Alojzij in lahkoverni Urban mu je vse verjel.
Razprava se je končala z oprostitvijo vseh treh obtožencev. O spokorniku Cer-netu, ki rma »bolezen sv. Valentina«, ni ne duha ne sluha.
Kako velika je še lahkovernost pri ne* katerih ljudeh in kako lahko sleparski pre-irigamec premoti ljudi, dočim do poštenega reveža navadno nimajo srca.
» Poletni čas tudi v Rusiji. Po sklepi ljudskih komisarjev se uvede s 1. major» tudi na Ruskem poletni čas.
• 116 let star je umrl t vasi San Vi. con te na Španskem kmet rum on Gomee. Mož jo bfl do svoje smrti vedno zdrav, gibčen m duševno svež. Niklar nI zapustil svoje rojstne rael in n1 videl n* fce. iezniee tn ne avtoxnot>ila. Jedel Je samo jedi iz koruze, krompir in mleko.
Odgovorni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK Glavni urednik: VLADIMIR RAPUS
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUPOV1K BARAGA. jgggjS Selenburgova ulica.
so prod aja od danes naprej ä Din 15 na stojnici 1256
Anton Bizfljl, Šolski drevored
Najstarejša slovenska
Ileflanta in Hanta
delavnica
Ivan Prlcelj, D an a; sä a c. 10,
se priporoča. Izvršitev točna, cene
zmerne. 17(*»*
Zelo usodno prodam
1351
več grosov črnega Čistila za čevlje prvovrstne znamke. — R^dka prilika — Cenjena ponudbe pod „Takoj*1 na upravo Slov. Naroda.
Kliijle srie a Molili m!!
Popolnoma varno naložite denar t 1
Ljubljansho posojilnico
v Ljubljani. Mestni trg Stev. 6
ker ima že nad
11,000.000 Din  jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obre«tuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Telefon štev. 9.
33 l
Telefon štev. 0 Baavaaaaaai
Hi
omnikl
po znižanih cenah ravnokar d o s SI S — Oblike damske od Din 70 do Dio 150. OtroSke od D n 50 do Din 70. Nakiteni od Din 1C0 narrei, dokler traja zaloga. Ggloite si cene t iiloibi.
Sfiink« Horvat ^
Ljubljana, Stari trg 21
Zahtevajte vedno in no»
vsod vvvmo
BERMET, 3E&I6" napravljeno popolnoma teh nično s pravimi dalmatinskimi v ni, zaradi česar
nadkriliuje vsak italijanski vermut
Izkoristite
Za reklamo pošljemo po povzetju 4 originalne steklenice po en liter vina Ber-met belega, temnega ali mešanega na zahtevo za osam Din 150 franko na dom. Pilite Se danes na firmo S LAVIJ A." prva tvornica likera, sirupa i dezert. vina M. Gemiö, Split.
Predtiskanje
ročnih del nsjmodernei* iih vzorcev po izvanred« no nizkih cenah. — Pred Škofijo l/I._61/L
Najceneje
se podpletajo raznovrstne nogavice — Pred Škofi« jo l/I. 60/L
Mesečno sobo
z uporabo kuhinje išče za mesec maj uradniška družina — Ponudbe ns naslov: Ivan Jaklič, brzoc vezna oddaia. Ljubljana, glavni kolodvor. 1263
Oiroftbl vozički
spoitni in luksuzni, po najnižji ceni in naj večja zaloga. Prodaja na obroke, ceniki franko. — ,Tr buna, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških voričkov, Ljubljana. Karlo\ska c. 4.   66 L
Na stanovanje
in hiano se sprejme go* spooL — Naslov pove uprava »SI   Nar.« 1264
Soba
meblovana alt nemeblo» vana z uporabo kuhinje se odda 20. maja. — Ogleda se vsak dan od 13. do 18. v Kolodvorski ulici 28/1._1267
Dobro ohranjen
dvosedežni avto
se zamenja za štirisedež* nega. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1159
»Gon«f
nov preizkušen In edino siguren lek proti kapa* vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri« perju ter vnetju mehur* ja Za popolno o zdrav* ljenje treba sest lončkov. Vsak lonček s navodilom stane 45 On — Proizva* ja in po poŠti razpošilja tudi na zdravniški pred« pis lekarna Pente. Zapre« prešič. Hrvatska 99/T
jjraca Holländer (Subotica)
preporučuju bogato skladiSte perja za joresne i jas« tukc od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport lirma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna
posluga.
POZOR!
34 L
POZOR«
Veliko odprodajo
rasne paaada in vitli v ieleznlnsko stroko spa-daloftik predmeta« po HP snatno znižanih
o ena h nudi tvrdka
StankO   FlOrJailČIČ- - železnina .
essta S5.
«■■■■■■am
1084
Zdravniki, lekarne, drogerije, žene in možje!
Najnovejša iznajdba na polju medicinskega, kemičnega in metalurgičnega znanstva strokovnih profesorjev« špecijali* stov. — Komisijonelno in zdravniško priznana sredstva zoper spodaj označene bolezni.
1. «RHEUMASTIKwsredstvo se uporablja zoprr reu m a i tizem, išijas, pTOtiH(giht) itd. — Strokovno priznano sredstvo.
2. «NEOKRATOSAN»*9redstvo. zlato za dame, srebro za gospode. Uporablja se zoper nervoznost. živčno slabost. Impotcnco» ocanijo, slabokrvnost, telesno propadlost, vodenje krvi. srčne napake itd. Vsak zdravnik vam bo to sredstvo priporočal, ker je strokovno dobro in ima uspeh.
3. «Tl"SIL»*aredstvo (preparati) zoper tuberkulozo in vse pljučne bolezni. Najnovejša iznajdba, priznana od profe* sorjev*specijalistov sveta, kakor od prof. dr Koberta, dr. Hel* wiga, dr. Zickgrafa itd. Nadalje tudi razna druga izvrstna sredstva.
Zgoraj označena zdravila so zakonito patentirana in strogo zajamčena v vseh državah. — Pohvalna pisma iz raznih zdravniških krogov vsakomur na razpolago.
Sred^ i se bodo dobivala od sedaj na^-ej tudi v vseh lekarnah k: drogerijah naše države. — Lekarne in drogerije imajo pri večjih naročilih precej popusta. — Naročite takoj; cene jako ugodne! — Med ljudstvom bo to sredstvo takoj priljubljeno, ker bodo tudi zdravniki ta sredstva priporočali iz prepričanja na uspehu.
Za drogerije različne najnovejše specijalitcte —■ v državi SHS še ne vpeljane.
Vsa natančna pojasnila ter prospekte itd. daje brez* plačno ter sprejema pismena naročila — začasni zastopnik za vso državo SHS — družbe kemičnih in metalurgiČnih industrij na Dunaju
S. W,f «Central»! Prešernova ulica 17, Celje
Slovenija«
ISČe se glavni zalagatelj za vso državo SHS pod prav ugodnimi pogoji. 1265
a=iiigMtMa=a'—m~~~,1^mT^Ti-fiBW^JIil----;- -uri
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanta vlog, nakan itt prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valnfc borzna naročila, rrrdufmi in krediti" vsake vrste, eskomot In inkasn menic ter nakazila v In- In inozemstvo. *afe-deposits itd, itd. inoiavktrKrgdt». UubMina - Tsltfsn «0.457. 548.803 in 806
j
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*