PMMOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 15 lir - 10 j ugolir • 2.50 din TRST torek 14. septembra 1948 Spedizione in abbon. postale poStnina plačana v gotovini Štev. 998 Manifestacija enotnosti slovenskih prosvetnih delavcev SHPZ ho nadaljevala svojo dosedanjo pot Slovanska kultura na Tržaškem ozemlju mora biti tesno povezana z napredno kulturo svojega matičnega naroda - Politični spor ne sme zavirati in rušiti prosvetnega udejstvovanja slovenskega ljudstva nedeljo ob 10 uri je bil v dvorani prosvetnega društva Skamper-e, 9r°syetni aktiv, katerega so se eležili delegati vseh prosvetnih orustev, ki so včlanjeni v SHPZ In itastavniki ostalih prosvetnih or-j lzacij na Tržaškem ozemlju. Na 9 zborovanje so prišli tudi dele-®a i prosvetnih društev iz koprske-okraja, tako da so bila zastopa-a vsa prosvetna društva ne glede a umetno mejo med obema co-cama. Predsednik SHPZ dr. Hlavaty je v°rU zborovanje in pozdravil vse 6 egate ter predal besedo tov. Dra-a^orju, ki je govoril o «slo-prosvetnem delu v sedala Političnem položaju«. 5*9*1 v^ega začetka nastale krize#, 5k K]6'*3' t;oy' Pahor, «smo bili za-za našo slovensko kultu-- ki se po tolikih letih molka oz Pomanjkanju sposobnih kulturnih avcev in ob precejšnji odmaknje-mlajšega rodu tako težko ob-®Wja. Ko je pri nas politični spor "*lobival vedno ostrejše oblike, je Slavni odbor SHPZ za p°-ono, da zavzame tako stališče, oq ohranilo našo kulturno zgrad-2^ neokrnjeno. Na svoji seji z dne • julija je izglasoval okrožnico ustvom z naslednjimi navodili: hi k ^ h°že ohraniti v tem spo-_ ®^s0lutn° nevtralnost, puščajoč da a’ vsemu svojemu članstvu, Ea V- °*cv^ru svojih političnih or-totj12aC*j' or*entira popolnoma svo- *e in Pnejo Pozivamo vse društvene odbo- vse članstvo društev, da na-vse sile, da se spor ne.zanese društva sama. Zato preprečite Se^h raZpravo ° tem predmetu na Jah. na sestankih in pri vajah "®ekov naših društev. Pri kulturna dPri.re(^tvah’ ki jih prirejajo na-*., ,rustva, naj pa nastopajo govor-2a ' j *0 v kolikor ie to potrebno 'adi posebnega značaja priredit-Mii P ^^ilej) naJ se govorniki je na obravnavo prosvetnih ' Prasanj. kratka, društva naj nadaljujejo svojim delom, to je z gojenjem ^Predne slovenske kulture in od-bi'ri stavijo vse sile, da ne delo zaradi spora zastalo. Vse tPm težkem položaju se mora Vpd *!anstvo Prosvetnih društev za-Voi da nosimo celokupno odgo-Ue t°S* Za razvoi slovenske napred-kulture na tržaških tleh. Odbori o tem stališču SHPZ obvestijo ^Primeren način vse članstvo. >,r a to naše stališče povsem in n 'n koristi resnični ljudski se -a®redni slovenski prosveti, smo je 2<: Ponovno prepričali, ko nam j,r ?Vražnica vsega resnično na-Pisj ne?a 'n svobodoljubnega časo-sta \ "demokracija« dne 20. avgu-• 3- z naivno odkritosrčnostjo dsrv, ape*a «Requiem» v nekem svo- 3em “vodniku«. ha?°V' P^or je nadaljeval: «Na hovemek,4le2!’ da iim bo kljub nii' 10 n. hitenju in pospeševanju debije Prosvetnem področju še v na-Ne s 2el° nehvaležno in tvegano. tQ' ,*emo pozabiti na lepo 'prime-d*n>ir povedal tov. Vla- he,. Bartol na ustanovnem obč vati ru SHPZ: »Slovenci in Hr-listip na tem ozemlju smo kakor katev na- drev*su, listje na veji, pod t>„ 0 sosed postavil svoj plot. Padati suhega paragrafa pe pri-soijoy ° etičnemu deblu, tonn stVo mja Padlim in na obelisk, ki poljsko-sovjetsko brat- 0r°žju. »o ^°7GRAt) ~ Tanjug poroča, da Sl'>1b agre*3U izvršili smrtno ob-,nad 43 ustaškimi teroristi in inBr ki i'h je obsodilo na smrt eb*o sodišče. SKOPJE, 13. (Tanjug) — Včeraj ob 15.30 je na letališču pri Ne-gotinu v Makedoniji pristalo grško transportno letalo, ki vrši običajni promet med Atenami in Solunom. V letalu je. bilo med drugimi 6 grških mladincev, ki so izjavili, da so bili zaradi monarhističnega terorizma prisiljeni zbežati v inozemstvo in so zaradi tega prisilili moštvo letala, da pristane na jugoslovanskem ozemlju. Letalo se je z ostalimi potniki in z moštvom vrnilo y Grčijo. Radio «Svobodna Grčija« poroča, da so edinice demokratične vojske na sektorju Trikala in Kardi-za razširile svoje delovanje v Te-salski nižini na Elasson in Tornal. Druge edinice so znova prešle v napad na sektorju Parnasa in Eli-kona v Rumeliji, od koder so pregnale sovražnika. Demokratične sile uspešno branijo osvobojeno o-zemlje v Murgani v Epiru. Tass poroča iz Prage, da je pravosodni minister grške demokratične vlade Porfirogenis, ki se je udeležil kongresa mednarodne zveze demokratičnih praynikoy, izja-, vil, da se je po ustanovitvi demokratične vlade v decembru 1947 politični in yojaški položaj demokratičnih sil V Grčiji zelo izboljšal. Hkrati se lahko odkrito opazi de-moralizacija monarhofašističnega režima. Porfirogenis je izjavil, da so ameriški vojaški načrti za uničenje demokratične vojske v letošnji pomladi popolnoma propadli. Ista usoda je doletela ofenzivo monarhistične vojske na področju Grammosa. Sedaj so monarhisti prisiljeni priznati polom svojih na. Črtov in voditelj ameriške vojaške misije v Grčiji Van Fleet je začel z represalijami proti ljudem, ki so vodili to ofenzivo. V bitki na Grammosu je monarhofašistična vojska zgubila 22.600 mož, to je približno četrtino vseh svojih čet, ki so sodelovale pri tej operaciji. Porfirogenis je nato govoril o tragičnem položaju grškega gospodar stya. Izjavil je, da celo med nem ško okupacijo ni bila življenjska raven grškega ljudstva tako nizka kakor sedaj. Vse drugačen pa je položaj v osvobojenih krajih Grčije, kjer je demokratična vlada kljub vsem težkočam uspela dvigniti življenjsko raven prebivalstva. Grško ljudstvo je dokazalo, da je nepremagljivo, je dokazalo svojo voljo, da bo nadaljevalo borbo do popolne zmage in do osvo-boditver yse države od monarhofašističnega jarma kljub ameriški pomoči monarhofašistom mokratične sile x vseh državah sveta. Predsednik zveze žrtev fašizma Qtk»mar Geschke je y zaključnem govoru poudaril, da nudijo bivši politični preganjanci in vsi nemški demokrati roko ysem, ki so dobre volje,- ostali pa bodo neizprosni proti tistim, ki hočejo izzvati novo vojno. V soboto zvečer je bila spominska slovesnost v. berlinski operi. Predsednik berlinske zveze žrtev fašizma Bartei je y svojem govoru med drugim poudaril, da podporniki Zapada žalijo spomin 11 milijonov mrtvih, ki jih je povzročil hitlerjevski teror. Poljski predstavnik Kowalski je obsodil kršitev potsdamskih dogovorov, ki je povzročila razkosanje Nemčije, kar je del načrtov vojnih hujskačev, ki hočejo sprožiti novo svetovno vojno. Toda antifašistična fronta je mnogo močnejša od fronte vojnih hujskačev, ker jo vodi in podpira miroljubna Sovjetska zveza. V Duesseldorfu se je danes začel kongres nemške socialdemokra-tične stranke. V Moskvi so se danes sestali predstavniki treh zapadnih držav. Londonski tisk je mnenja, da se bodo med zapadnimi državami in Sovjetsko zvezo zopet začeli razgovori. Minister za komunikacije na Tu-rinškem*Bachem, ki je član krščan-sko-demokratične stranke, je izjavil na IL ljudskem kongresu v Wei-marju, da je krščansko-demokra-tična stranka sovjetskega področja na strani ljudskega gibanja. Borba za svobodo in pravičen mir, je dejal, se mora nadaljevati z našimi lastnimi silami brez vsakega Marshallovega načrta in v okviru demokratičnih političnih koncepcij. Francosko delavstvo lahteva vlado demokratične ' " LION — Padalec Pierre Rancusse je dosegel novo prvenstvo v skoku s padalom iz majhne višine. Skočil je višine 63 metrov in normalno I bodo skušali vladati francosko ljud-pristal v 25 sekundah. | stvo skupno z odkritimi sovražniki re. PARIZ, 13. — V zvezi s sestavo nove vlade piše «Combat», da ne vidi, kako naj bi sedanja vlada bila še posebno kvalificirana za rešitev vprašanj, ki so se Jih bili postavili njeni predniki. «Humanit£» pa piše: Sedaj publike. Sicer pa so vedno iste glave in vedno ista politika. Queuille popolnoma povzema Reynaudov načrt in govoreč tf žrtvah pristavlja novo postavko, ki naj jo ljudstvo plača. Na nekem zborovanju je glavni tajnik francoske komunistične stranke Maurice Thorez kritiziral politiko do-sedanih falimentarnih vlad in obsodil sodelovanje socialistične stranke z reakcijo in degolizmom. Poudaril je končno, da delavstvo zahteva pravo vlado demokratične enotnosti, in objasnil glavne, točke komunističnega programa za gospodarski dvig Francije ter pozval vse republikance, naj se združijo, da napravijo Francijo močno, svobodno in srečno_ na pr PRAGA, 13. — Na mednarodnem velesejmu v Pragi, ki se je začel danes, je uradno zastopanih 11 evropskih držav ter nekatere tvrdke drugih V držav. Posebne važnosti tako zaradi velike količine kakor zaradii bogate iz. bire razstavljenih predmetov je sovjetski paviljon. Predi tem paviljonom so na 1500 kvadrat, m površine razstavljena majhna letala, avtomobili, številni poljedelski stroji itd. V notranjosti praviljona so razstavljeni številni stroji za obdelovanje kovin, mehanični izdelki, radijski aparati, fotografski aparati, avtomobili in proizvodi kemične industrije, tekstilne in drugo. V jugoslovanskem paviljonu, ki zavzema površino 700 kvadratnih metrov, so razstavljene jugoslovanske knjige, proizvodi kemične industrije, stekla in lesa, razno poljedelsko orodje in stroji itd. Razstavljene so tudi rude svinca, bakra, živega srebra, cinka, več vrst mramorja, kožuhi, usnje in kože, sviloprejka, svila, konoplja in lan. Posebne važnosti je prehrambena industrija. Med drugimi proizvodi so razstavljeni mesni in mlečni proizvodi, konservirano sadje in sočivje. Velik diagram prikazuje gospodarski razvoj, ki bo dosežen ob koncu petletke v primeri z letom 1939. V Pragi se je tudi začel mednarodni kongres trgovinskih zbornic, na katerem sodelujejo CSR, Anglija, Egipt, Madžarska, Holadska, Argentina, Belgija, Francija, Italij?, Jugoslavija, Poljska .Romunija, Švedska in ZDA. Ob obletnici ogabnega fašističnega zločina Lelo dni je poteklo, odkar so fašistični banditi ubili v krožku «Vo]ka Smucn na Skorklji enajstletno tovarišico MILKO VRABEC, ki se je nič hudega sluteč, na vrtu mirno igrala, s svojimi tovariši in tovarišicami. S tem zločinom so hoteli ti podleži na svoj način pozdraviti rojstvo Tržaškega ozemlja. Njihov namen Je 1*1 postreliti z brzostrelko čim več naših tovarišev ter na ta način ponovno dokazati svoj gnev in bes do vsega, kar je demokratično. Na nesrečo Je bila mala Milka Vrabec pri streljanju smrtno zadeta; njen pogreb je bil en sam krik globoko ranjenega ljudstva, ljudstva, ki Je z brezprimernimi žrtvami porazilo fašistično zver; zver, ki Je ob potuhi mednarodne reakcije zopet dvignila glavo. Da bi dostojno počastili spomin Milke Vrabec, so priredili sinoči prav v istem krožku, kjer jo je zadela zločinska krogla, spominsko svečanost, katere so se udeležili vsi, ki so malo Milko poznali, i njo živeli in jo ljubili. Krožka Škamperle in «Redivo» sta poslala dva šopka rož, ki jih bodo danes nesli na njen grob. Vsem navzočim je v slovenščini spregovoril tov, Gombač, ki je med drugim rekel: Let? 1946 je vse kazalo, da bodo naši otroci imeli mirno in dolgo dobo neskaljenega življenja. Fašizem je bil premagan in vsi smo mislili,da je tudi za vedno uničen. Toda motili smo se; fašizem ni bil strt, temveč je zopet začel s svojim zločinskim delovanjem, katerega žrtev je postala tudi mala Milka Vrabec, ki je morala že tako zgodaj končati svoje mlado življenje. Postala je žrtev pokvarjenih zločincev, ki pa so bili samo orodje tistih, ki hočejo zanetiti med narodi sovraštvo ter pripraviti vse za novo vojno. Danes smo se zbrali, da počastimo nfen spomin ter da se zaobljubimo, da bomo nadaljevali borbo proti, fašizmu in proti vsem tistim, ki mu danes pomagajo na noge. Naša pot je pot ljubezni, bratstva in enotnosti in po tej bomo stopali, dokler ne bomo dosegli tistega miru, ki bo ustvaril našim otror kom boljšo in srečnejšo bodočnost. V italijanščini je spregovoril prof. Ferlan, ki je izjavil, da se ob tej priliki spominjajo Milke Vrabec, ki je postala žrtev fašističnih zločincev, in tudi vseh tistih, ki so padli v borbi za svobodo in mir. V naši žalosti, ki jo ob tem spominu čutimo, mor? biti dana tudi obljuba, da bomo nadaljevali pot bratstva in enotnosti in borbo proti tistim, ki netijo sovraštvo in hočejo vojno. Navzoči so počastili spomin pokaj-, nice z enominutnim molkom. Protestne manilestacije v Livornu RIM, 13. — Danes se je znova sestala poslanska zbornica, ki je odobrila De Gasperijev osnutek za. kona o avtonomiji južnega Tirola v smislu dogovora med italijanskim ministrskim predsednikom in avstrijskim zunanjim ministrom Gruberjem. Včeraj je bila v Livornu cela vrsta manifestacij komunistične mladine. Podtajnik KPI Longo je v svojem govoru poudaril, da so na manifestacijah katoliške mladine v Rimu uporabljali enako vojaško izražanje, kakor na fašističnih zborovanjih. Bojni klic so zagnali v imenu Kristusa, toda v izključnem interesu imperialističnih 1 vojnih hujskačev. Znamenje križa ni več znamenje miru, pač pa znamenje vojne. ((Kristus ali smrto, so vpili katoliški mladeniči po rimskih trgih. Napadel je nato določene socialiste, ki hi spričo delitve sveta v dva nasprotna tabora, v tabor miru in tabor vojne hoteli ostati izven teh taborov. Pri tem je ostro napadel saragatoyce in republikance. Jutri se bo v Rimu sestal drugi kongres ACLI. Ze v dveh mesecih prvega kongresa se demokristjanom ni posrečilo ustvariti niti sence kakršnega koli sindikata in delavci so ostali zvesti CGIL, to je sindikalni enotnosti. MOSKVA — Državna založba ZSSR je izdala knjigo 600 strani pod naslovom ((Vprašanja zunanje politike«. Knjiga vsebuje besedila govorov, ki jih je imel od aprila 1945 do junija 1948 sovjetski zuna. nji minister Molotov. Prvi sestanek o vprašanju italijanskih kolonij PARIZ, 13. — Danes ob 15.30 se je pod predsedstvom Roberta Schu. mana začelo zasedanje, na katerem bodo razpravljali o bivših italijanskih kolonijah. Sovjetsko zvezo predstavlja Andrej Višinski, Veliko Britanijo Hector Mac Neil, ZDA Lewis Douglas, Francijo pa zunanji minister Schuman. Seja se je zaključila ob 20. uri. Niso razpravljali o bistvenih vprašanjih, pač pa o vprašanju, ali naj sedanji sestanek smatrajo kot zasedanje zunanjih ministrov ali pa kot konferenco predstavnikov štirih držav. Višinski je izjavil, da se ta sestanek ne more smatrati kot zasedanje sveta zunanjih ministrov, ter je poudaril, da so ZDA in Velika Britanija kršile določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki določa, da mora o usodi italijanskih kolonij odločati svet zunanjih ministrov. Ostali pa so zatrjevali nasprotno. Prihodnja seja bo jutri ob 11 in preučili bodo poročilo namestnikov zunanjih ministrov o bivših italijanskih kolonijah. Ob začetku seje so sklenili, da vsaka delegacija lahko poda svoje poročilo tisku. Lih resničnega komunista se zrcali v njegovih delih Podlost Idejna revščina lista «I[ Lavoratorei Je tako globoka, njihova plikost tako porazna in njihova brezznačajnost ta ko prozorna, da jih sili k namernemu potvarjanju dejstev. Tako tudi v svoji včerajšnji številki. In to ni slučaj. Na nobeno vprašanje, ki smo mu ga zastavili, ni ali Lavoratorei še do danes odfovoril; v onih izjemnih primerih pa, ko Je skušal odgovoriti, Je to storil le v svojo še večjo škodo. In tudi to smo zabeležili. Od takrat Je obmolknil, V svoji včerajšnji številki pa ni mogel, da se ne bi dotaknil našega lista, češ A smo namenoma zamolčali povišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin In s tem hoteli povedati, da odobravamo odnosne ukrepe vojaške uprave, odnosno, da nas to sploh ne briga. K temu pripominjamo: Italijanskega teksta poročila PIO našemu listu niso dostavili; slovenski tekst istega poročila so nam dostavili šele včeraj in ga zato v glavnem objavljamo šele danes; v soboto smo dobili le dopis (Pokrajinskega urada za cene« o povišanju tramvajskih pristojbin, kar •mo tudi objavili. To se dogaja pogo-stoma in Je v tem tudi eden izmed načinov zapostavljanja slovenskega Jezika. Vse to Je urednikom lista «11 Lavoratorei dobro znano že od takrat, ko so še Imeli pravilne pojme o dostojnosti In o poštetnosti demokratičnega novinarja. Danes pa, ko Jih resolucija Inlormblroja te dolžnosti baje opra-šča, si morejo dovoliti podtikanja, ki Jih — kakor gornje — lahko označimo le kot prostaške podlosti brezznačaj-nih, na kronični idejni revščini bolehajočih ljudi. Lije resničnega komunista, takš. nega, kakršnega vzgaja trda revolucionarna oorba in -boljševi-zirana partija, moramo gledati le v zrcalu njegovih lastnih, dejanj. Pri tem nas mora usmerjati Leninovo načelo, ki pravi, da kadar se pri komunistu, besede razhajajo z dejanji, je to samo golo licemerstvo. Osebno in javnq življenje resničnega komunista prevevajo požrtvovalnost, tovarištvo, doslednost, možatost, revolucionarnost, borbenost, resnicoljubnost in trdi komunistični pogledi na svet. On je učitelj in učenec obenem, Mladostna svežina odseva iz njega samega in iz vsega njegovega delovanja, v katerem odklanja vsak kompromis, kot iztirjanje iz krepko začrtane revolucionarne poti. Njegova beseda je resna beseda boIjševika, ki ne obljublja, tempeč tudi izpolnjuje. Globoka revolucionarna vsebina naše narodnoosvobodilne borbe je ustvarila tak lik in proces bolj-ševizacije jugoslovanske komunistične partije mu je dal že vse osnovne poteze, ki so se potem samo še dokončno izoblikovale. C e bi ne imel naš narod v. svojih nedrih ljudi, katerih življenje je bila skrb za njegovo vrednejšo prihodnost, bi bil ob usodni zgodovinski uri, ki mu jo je pripravljal nacifašizem, obsojen na neizogiben pogin. Toda naš narod je imel take ljudi ia jim je neizmerno zaupal. Izkušnja pa je pokazala, da se v svojem zaupanju ni varal. Dali so mu Osvobodilno fronto, ki je dvignila na njihovo višino stotisoče borcev. V osvobojeni domovini ga je napra. vila ta za edino pravnega lastnika. Tostran mejne črte je usposobila demokratično ljudstvo vsbh treh narodnosti za uspešen nadaljnji boj z imperializmom, ki mu krati njegove življenjske pravice. Pri nas hoče Vidalijeva frakcija zabrisati vse, kar je ustvarila narodno-osvobodilna borba in 'ena izmed njenih osnovnih' nalog je diskreditiranje lika resničnega komunista. To je njej nuj- Svečana proslava Dneva tankistov v Moskvi MOSKVA, 13. (Tass) — V centralnem gledališču Armije je bila v soboto zvečer seja moskovskega Sovjeta deputatov delavcey in moskovskega mestnega komiteja s predstavniki sovjetske armije in delavcev glavnega mesta. Govoril je vršilec dolžnosti komandanta oklepnih in mehaniziranih čet oboroženih sil ZSSR, dvakratni heroj Sovjetske zveze maršal oklopnih čet Bogdanov. Dejal je med drugim: Kot rezultat vztrajne Stalinove skrbi smo zgradili v naši državi močno industrijo tankov, organizirali močne tankovske in mehanizirane čete, Uspehi naših tankovskih čet so nerazdruženo zvezani z imenom velikega Stalina. Stalin, ki je izgradil napredno vojno znanost, je odločil tudi pomen tankovskih čet v sodobnem bojevanju, izdelal oblike operativno-tehnične uporabe oklopnih in mehaniziranih čet v skupni akciji pehote, topništva in letalstva. BEOGRAD, 13. — Podpredsednik komisije za načrtoyanje Vladko Bedovič piše v «Borbi» o jugoslovanskem poljedelstvu med drugim: Z agrarno reformo je bila lastnina bogatih kmetov v Jugoslaviji omejena na največ 3Q hektarjev. Čeprav je ta meja nižja od one, ki so jo dovolili v drugih državah ljudske demokracije, kjer imajo bogataši še 50 do 100 hektarjev, je njihov položaj v vaseh še vedno trden. Se vedno izkoriščajo kmečke delavce. Razen tega izkoriščajo bogataši delovno ljudstvo v mestih, špekulirajo z agrarnimi proizvodi in višajo cene. Delovne množice vodijo vztrajno borbo proti tem podeželskim špekulantom. V borbo posega tudi država s svojimi zakoni o izročanju pridelkov, z zakoni proti špekulaciji in s politiko o cenah. Kazen tega varuje država vedno bolj pred izkoriščanjem bogatašev kmečko delovno ljudstvo z ustanavlja-; Socializacija poljedelstva v FLRJ njem poljedelskih zadrug, razdeljevanjem poljedelskih strojev, semen itd. in z zajamčenim oskrbovanjem pasivnih krajev. Postopna eliminacija bogatih kmetov je podlaga naše agrarne politike. Država je uspela omajati položaj bogatih kmetov tudi z drugimi ukrepi, kakor na primer z odpravo privatne trgovine, ki je odvzela tem špekulantom oporne točke v mestih. Razen tfga je bila z uvedbo vedno večje iri skrbne statistike odvzeta bogatim možnost skrivanja njihovih proizvodov in dohodkov. V nobeni drugi državi ljudske demokracije niso do sedaj do.-ngli večjih uspehov na tem področju. Socialistična izgradnja našega poljedelstva, ki je bila napove- dana na V. kongresu KPJ,, je edina pot za razvoj naše vasi. Na ta način se bo dosegla odprava visokih cen poljedelskih proizvodov in bo napravljen nov korak naprej na poti uresničevanja socializma v Jugoslaviji. V socialistični preureditvi našega poljedelstva je KPJ sledila nauku marksizma ter leninizma in ga prilagodila našemu posebnemu položaju in ambientu in se je pri ■ tem poslužila velikega izkustva, ki ga je na tem področju dosegla Sovjetska zveza. Delovanje visokošolcev v FLRJ . BEOGRAD, 13. — Danes se je y Beogradu začel deseti plenum glaynega sveta jugoslovanske ljudske mladine. Dnevni red obsega: 1. delovanje jugoslovanske visokošolske mladine; 2. sklepi V. kongresa KPJ; 3. osnutek statuta nove mladinske organizacije; 4. poročilo o konferenci de-•lovne mladine v svetu in o konferenci svetovne sindikalne zveze. Tajnik glavnega sv 'ta Dero-ginski je v svojem poročilu o delovanju' visokošolske mladine poudaril, da vključuje organizacija ljudske mladine v Univerzah in šolah 95% vseh študentoy. Dalje je poudaril, da dijaki redno polagajo izpite. Samo na beograjski univerzi je bilo preteklo leto položenih 30.800 izpitov-. Govoril je nato o skrbi države za izboljšanje materialnih pogojev študentov in poudaril, da je bilo pred vojno na 16.967 dijakov 915 štipendij, dočim se danes na 44.472 dijakov šteje 13.528 štipendij, ne računajoč pri tem 10 tisoč vpisanih študentov, ki so materialno preskrbljeni. Lansko le-tp se je v 18 dijaških menzah hranilo 12 tisoč dijakov, 4.300 dijakov pa prebiva in se hrani y 16 dijaških domovih. Samo zagrebška univerza je prejela lansko leto 16 milijonov dinarjev kredita za dijaške domove, menze in zdravniško pomoč dijakom. Nato je govorila Vera Kova-čevič o delu ljudske mladine na beograjski univerzi in poudarila, da je večina beograjskih dijakov popolnoma razumela svojo socialno dolžnost in se vključila v delo za graditev socializma. Tamkajšnji dijaki so se množično udeležili skupno z drugimi mladinci raznih delovnih akcij. Na vsakih 100 dijakov je bilo J 8 delavcev — udarnikov. nost, ker hoče naše delovne množice ohromiti v. njihovi borbenosti, da bi jih lahko zapeljala na slepi.tir. Lik resničnega komuni-> sta pa jim kaže že sam po sebi S svojo preteklostjo edino dosledno borbeno pot. Zofo ga od vrha do tal kleveta Z neresnico. To svoje klevetanje pribija na neke internacionalne ideale, Kot da bi bile laži gibalne vzmeti delavskega gibanja in njegovega prospe-ha. Prav to dejstvo, da mora biti laž podlaga njenemu udejstvovanju in da se mora preko nje prebijati dalje, razierinkuje vidall-jevce kot nemarksiste in malo-meščane. Kot ti težijo tudi oni za tem, da svoje uspehe stabilizirajo in da gradijo na njih svojo odgovarjajočo lažimoralo. Odkar je «n Lavoratorei), izraz njihove misli, je postala njegova osnovna nota blatenje lika res-ničnega komunista. O tovarišu Babiču, ki je moral kot antifašist bežati s Primorske, ki je bil partizan od l. 1941. in je bil preden je postal komisar IX. korpusa, v herojskih borbah na K& zari, pišejo, da je bil pred cojnd funkcionar Ciril-Metodove družbe. To on ni bil nikoli. Bil je le funkcionar komunistične partije in kot takega ga je stara Jugi* slavija nič manj kot 10 do 15-krat zaprla. O progresivni vlogi pa, ki jo je odigrala pri nas Ciril-Me-todova družba, naj se pozanimajo pri starih šentjakobskih delavcih, kajti ti jim bodo enkrat za vselej zaprli usta. Tovariša Uršiča sd zaradi njegove doslednosti in nje-i gove nepopustljivosti ožigosali ti. sti, ki se ne odlikujejo s tema dvema revolucionarnima lastnosti-ma, za izdajalca. Ko pa se je zahtevalo za to točnih podatkov, jih niso dali, ker jih ne morejo in ker bi radi zadelo zavlačevali v nedogled, da bi jo lahko pred ljudskimi množicami čim delj izrabljali v svoj prid. Tovariša Ukmarja, katerega je njegova revolucionarna pot peljala preko Sovjetske zveze, Kitajske, Španije in abesinskega partizanstva med partizane v Italijo, za kar. je kot komandant Ligurskega kor, pusa, prejel od italijanskega progresivnega gibanja najvišje odlikovanje in častno meščanstvo nte-sta Genove, hočejo označiti za pijanca. Tovariš Beltram, ki je 0 prvem obdobju osvobodilne bor-bg zamenjal kmečko lopato za puško, je zanje bandit in trockist. Tovariš Srečko Vilhar jim lahko kadar koli s pričami dokaže, da ni bil nikdar trockist in ne izključen iz partije, kot oni trdijo. O tovarišu Deklevi' pišejo, da je bil ttfino a ieri mangiacomunisti», o tovarišu Dragu Pahorju pa, da je bil nufficiale in una formazio-ne anticomunista». Oba tovariša izhajata iz skupine Ferda Bidovca, katere antifašizem je nesporen. Kot antifašista sta oba tovariša kljub drugačnemu svetov-nonazomemu ^prepričanju, bila vsa dolga leta naravna zaveznika proletarskega gibanja. V svojem predavanju. ki ga je imel to. variš Stalin na sverdlovski univerzi, daje za primer boj za neodvisnost Afganistana in pravi, da je objektivno revolucionaren, kljub monarhističnemu naziranju emirja, kajti oslabijo, razjeda in razkraja imperializem. Na tovariša Deklevo, ki je bil za časa fašizma nešteto in neštetokrat areti. ran, in na tovariša Pahorja, ki je od začetka 1944. leta kot borec v partizanski edinici in pozneje kot aktivist na najtežjem parti-zanskem terenu, izpričal svojo zvestobo Titu in partiji, moremo prilikovati te Stalinove besede in ostalo ne bo niti kamenja na kamnu od zgradbe laži, ki jo zidajo vidalijevci okrog njiju Blatenje tovariša Mauleta, tovariša Borisa Mraka, tovariša R£-gonata m vseh premočrtnih borcev, je le izraz breznačelnosti, ideološkf bede in brezizhodnosti Vidalijev;h frakcionašev. Komunist, ki se mora zatekat i k neresnici, ker nima stvarnih ar. gumentov, ni komunist. On je vri• njenec demokratičnega gibanja, ki pomaga kapitalističnim elementom to gibanje rušiti z dvoličnim prikritim odporom iznad močvirja laži pa s« nehote dviguje Uk resničnega komunista vedno bolj Visoko, l L SHP2 bo nadaljevala svojo dosedanjo pot (Nadaljevanje s 1. strani) razčlenil smer ljudske prosvete, ki jo je nakazal kongres ljudske prosvete v Ljubljani, ki vodi vse ljudsko vzgojno in prosvetno delo Slovenije. Ljudska kultura, ki se bori da res zasluži ta častni naziv, mora zajemati vsebino svojega udejstvovanja v množicah, v njenih borbenih tradicijah, v njenih pesmih, junakih iz ljudstva, mora živeti z njimi in se veseliti ustvarjalnih naporov ljudskih množic, se razvijati in rasti za obče kulturno stopnjo množic. Zajemati mora v delovnih naporih sedanjosti in iz zgo-dcvine vseh naiih narodov, zlasti pa sovjetskih, in končno iz vseh naprednih ustvaritev v svetu. Tako bo oblikovala plemenita Čustva po žrtvovalnosti, herolzma, neustraše-nosti in duha solidarnosti z borbo in napori vseh ljudstev za izgraditev bratstva In vzajemnosti med narodi proti vsakemu imperialistič-nemti zatiranju. Prav tako so si zadali tudi mladi književniki na svoji prvi konferenci kot svojo prvo nalogo, da se neutrudno bore proti vsem pojavam, ki jih lahko ločijo od ljudstva in njegove borbe, da spoznajo poti, po katprih gredo jugoslovanski narodi v socializem. Ker bo šele takrat skozi njihova dela spregovorilo ljudstvo, njegova duša, ker bodo šele takrat njihova delu v popolnosti obrazila one velike ideje, ki navdihujejo naše narode v borbi za socializem. Da niso to le gole besede brez stvarnega odmeva ni treba še, posebej dokazovati, ker pogled na naše knjižne razstave novejših slovenskih knjig, listanje po slovenskem ilustriranem časopisju, poslušanju moderne slovenske pesmi te mora prepričati, če le nisi zakrknjen in zlonameren, da je slovenska kultura napredna. Na podlagi -statistik se lahko sami prepričamo, da je vpliv sovjetske literature, sovjetskih filmov in časopisov in objav o Sovjetski zvezi zelo velik. -Tudi v zadnjih mesecih je ostala slovenska kultura povezana s sovjetsko in posredovala Slovencem najboljše, kar imajo sovjeti. Od januarja do konca avgusta je bilo natisnjenih v LRS 190 knjig. Od teh 63 odst. izvirnih, medtem ko pdpade na prevode 70 knjig, kar znaša 36,8 odstotkov, Od 70 prevodov odpade 75,5 odst. vseh prevodov na sovjetska dela, medtem ko je Iz zapadnlh literatur prevedenih le 17 del, to je 24,5 odst. V LRS so imeli letos od L januarja do konca julija t. 1. 11.092 kinopredstav in od teh 3.314 ali 29.8 odst. s sovjetskimi filmi. In vendar so med nami ljudje, ki vsej stvarnosti navkljub izrekajo nepravilno sodbo o slovenski kulturi in njenih smereh in stremijo za tem, da bi njihovi krivični sodbi pritrdile tudi slovenske množice. Ob dejstvu, da nekateri naši ljudje še ne poznajo slovenskega kulturnega življenja utegpejo taki poskusi postati nevarni in za nadaljnji razvoj slovenske prosvete na tržaških tleh katastrofalni. Slovenski kulturni delavci, bodisi da vodiirg) posamezna društva SHPZ ali druge prosvetne ustanove in organe, smo v tem trenutku dolini zbrati vse svoje sile, vso svo. jo razsodnost, da ohranimo našo kulturno zgradbo snovno in orga-nizativno, nepoškodovano in da nu-še napore za kulturni dvig našega ljudstva ie povečamo. Besna gonja proji slovenskemu šolstvu, ki jo je sprožilo italljar^Ko reakcionarno časopisje v pravem fašističnem stilu in mrtvaško krakanje »Demokracije* nad našimi prosvetnimi društvi sta dovolj prepričljivi opozorili, da nas smatrajo za ošibljene, da računajo, da Je sedaj prišel oni ugodni trenutek, da lahko planejo po nas in nas razbijejo. Prepričan pa sem,» je zaključil tov, Drago Pahor, da bo kljub nekaterim obžalovanja vrednim pojavom zadnjih dni, ki bi utegnil zares potrditi pravilnost računov naših nasprotnikov, končno le zmagala razsodnost, ljubezen do našega ljudstva in njegove kulture in, globoka zavest odgovornosti vseh nas za njeno usodo. Sledila je živahna diskusija, v katero so posegli med drugimi tov. dr. A. Budal, ki je govoril o naši knjigi in ki ga bomo v celoti prinesli s eni prihodnjih številk na štirih straneh. Tov. Babič je podal sliko celotnega delovanja Slovenskega narodnega gledališča in njegovih članoy ter pokazal vse pogoje, v katerih dela Slovensko narodno gledališče. Obstoj Slovenskega narodnega gledališča je dokaz velike kulturnb zavesti, ki so jo ohranili tržaški Slovenci v svojem srcu vse do današnjega dne. Nato go ge oglasili k besedi delegati prosvetnih društev in člani Prosvetne zveze ter iz vseh je izzvenela misel, da je treba združiti vse sile na kulturnem polju za čim večjo rast In razvoj slovenske kulture na Tržaškem ozemlju. Pokazali so na gonjo vsega reakcionarnega časopisja proti slovenskim šolam, ker se prav dobro zavedajo, da bi pomenile »lovenske šole za vse naše prebivalstvo velik napredek. Tovariš Ravbar je pozval vsa prosveina društva, na) branijo slovenske šole in stremijo za tem, da vključijo vse slovenske otroke v slovenske šole, Delegati go bili vsi edini v tem, da bi nas moral v borbi za slovensko šolo in v zahtevo za kulturno enakopravnost slovenskega in hrvatskega naroda podpreti tudi italijanski demokratični tisk. Ob koncu zborovanja ]e povzel besedo ponovno tov. Drago fjahor ter poudaril, da bo SHP7. nadaljevala s programom, ki si ga je začrtala na svojem ustanovnem občnem zboru. Ob koncu so delegati »prejeli izjavo, ki Jo objavljamo na drugem mestu. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. ■ TEL. 70 Prosto voljni delavci dajejo račun prvega meseca tekmovanja Podatki nekaterih sektorjev koprskega okraja Mesec dvomesečnega tekmovanja je za nami, in sicer poln uspehov discipline, požrtvovalnosti, smisla za skupnost! Ce pomislimo, da mora večina prostovoljnih delavcev že težko delati s tem da opravi svoje domače delo, oziroma svoje poklicno delo, potem mora vsak do priznati, da je z vso akcijo zdru, Ženo veliko idealizma, ki se ga je kakor med vojno, navzelo tudi po vojni vse istrsko ljudstvo brez iz. jeme na starost in spol! Danes so se do dna uresničile besede pesnika Simona Gregorčiča, ko je dejal: #Ne samo, kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan*. Z domačimi besedami povedano: Ne samo, kar si dolžan storiti, stori tudi tisto, kar lahko storiš! Kot rečeno, istrsko ljudstvo, kot vsi narodi v državah vzhodnih demokracij, se drži tega pravila v polni meri. To dokazujejo podatki iz posameznih sektorjev koprskega okraja, ki se nanašajo na uspehe za dobo od 15. avgusta do 12. septembra. Tako poročajo: ŠMARJE, da znaša tam število udeležencev pri delu 1.291 in da je bilo opravljenih v tem razdobju 21.635 delovnih ur. Vsi prostovoljci so napravili 300 kub. m zida, skopali temelje za zadružni dom, pripravili 60 kub. m zemlje, popravili 17 km ceste, očistili cestne jarke, očistili dva yodnjaka in pokrili še 4 hiše. VANGANEL tudi ni zaostajal, saj zaznamuje 1.719 udeležb in JI tisoč o82 delovnih ur, v katerih so mladinci, mladinke in starejši u.kapali 204 kub. m zemlje, 250 kub, m kamenja, očistili 7 in pol km jarka, popravili 5.300 ceste, pripravili 420 kub. m kamenja in 420 kub. m raznega gradiva. BORŠT. Tukaj širijo še vedno ostre ovinke na cesti, ki pelje iz Babičev v Borat, ter delajo nov vodovod. Z 543 udeležbami so izvršili 8.230 delovnih ur, KORTE. Delo je bilo osredotočeno pri postavitvi spomenika padlim borcem, o katerem smo v našem listu že posebej poročali. Dalje pa so popravili domačini s prostovoljnim delom 36 km ceste in očistili en vodnjak. Delali so 8.468 ur pri 543 udeležbah. CEZARJI. Ta sektor izkazuje prav tako lep napredek. Z 1.287 udeležbami in 7.464 delovnimi u-rami go popravili 6 km ceste, gradijo zadružni dom, izkopali so 250 kub m zemlje, 120 kub. m kame- Sindikalna kronika Med zvezo trgovcev in sicer med prevozniškim odsekom in med Enotnimi sindikati so v teku po-gajanjp glede mezdne pogodbe, ki je sporno vprašanje med obema strankama, zaradi katerega se doslej obe strani že nista mogli sporazumeti. V barvarski stroki so prav tako nezdrave razmere, saj lastniki osporavajo predstavnikom Enotnih sindikatov v tej stroki njihove pravice, češ da jfrn ne bodo plačali tistih ur, ki so jih zamudili za svoje sindikalno delo. Ko so predstavniki tovarniškega odbora Enotnih sindikatov prisostvovali pogajanjem med Delavsko zbornico in delodajalci glede izredno kvalificiranih delavcev, so jim odbili od njihove plače 4 delovne ure, ki so Jih za ta pogajanja zamudili. V oljarni Gaslini zahteva tovarniški odbor Enotnih sindikatov, da naj delodajalec izplača vsem uradnikom nagrado za proizvodnjo. V tem pogledu je namreč predvideti, da bo med Enotnimi sindikati in delodajalcem še trda borba, ker bi v primeru, da bodo Enotni sindikati dosegli to svojo zahtevo v tej stroki tudi prenesli na vse ostala stroke. nja in 90 kub. m peska ter pri. peljali 15 tisoč kosov opeke. KAMPEL-SALARA. Tukaj je de. lalo 588 oseb, ki so napravile 6.900 ur dela. Popravili so v tem mesecu 25 km ceste, napravili 6 km popolnoma nove ceste in obnovili v Salari poslopje ljudske šole. KOPER. Pri delih za kanalizacijo -ua športnem igrišču je delalo 410 oseb, ki so napravile 5.612 delovnih ur, KOSTABONA. V tem kraju je 172 prostovoljnih delavcev doprineslo nič manj kot 8.670 ur dela, v katerih so popraviil 15 km vaških cest. MAREZIGE. Eri stavbi zadružnega doma je končanih 300 kub, m zida, izkopanih 350 kub. m kamenja in 350 kub. m zemlje, 100 kub. m zemlje pa so pa so prepeljali na cesto. To je plod dela 807 oseb, ki so delale 5.00 ur. DEKANI Prostovoljni delavci tega sektorja so morali prav tako precejkrat zamahniti v zemljo, da so izkopali 730 kub. m zemlje, pripravili so 53 kub. m kamenja, popravili 3 km ceste, pripravili 38 kub. m gramoza in obnovili eno hišo, VALMAR1N. S 506 udeležbami in 2.876 delovnimi urami so tamkajšnji prostovoljci popravili 6 km ceste, pripravili in pripeljali 54 kub. m kamenja in očistili 12 km jarka. SV. TOMAŽ. Ta sektor zaznamuje 365 udeležb in 2.721 delovnih ur, v katerih so domačini popravili 10 km ceste, napeljali 1.800 m električnega voda, popravili most in dve hiši, SV. LUCIJA. Popravljali so qe-sto in šolo. Pri tem delu je 893 prostovoljnih delavcev napravilo 1.767 ur SEMEDELA. Z 251 udeležbami so bile izvršene 903 delovne ure. V tem času so prostovoljni delavci popravljali ceste in Ljudski dom. Poleg tega so izravnali prostor pred prosvetnim domom, SLOVENSKA NI2JA SHEDNJA SOLX V TRSTU Vpisovanje učencev in učenk v slovensko nižjo srednjo'šolo v Trstu, ulica Lazzaretto vecehio 11, II. nad., bo od 1. do 25. septembra vsako do-1 poldne od 10 do 12. Vse podrobnosti o vpisovanju so razvidne na oglasni deski v šoli. SV. PETEK. Mladinski dom je gradilo in popravljalo krajevne ceste 120 oseb ter izvršilo pri tem 1.200 delovnih ur. I20LA. V tem kraju so popravljali ceste. 60 ljudi je doprineslo 574 delovnih ur. PORTOROŽ. Tudi tukaj je 55 prostovoljcev popravljalo 5 km krajevne ceste in napravilo kanalizacijo za hotel Palast. PIRAN. Cesto v dolžini 600 m je popravljalo 16 oseb in izvršilo 52 delovnih ur. # SICOVLJE. V tem sektorju zaznamujejo 154 udeležb pri prostovoljnem delu. V 1.063 urah so popravili 2 km ceste in pripravili material za popravo ljudskega doma. Ti ppodatki niso še popolni za ves koprski okraj ia kažejo vendar že sedaj, da bodo posamezni sektorji prekosili zadane si načrte, na vsak način pa Jib v določenem roku dveh mesecev izvedli Pri njihovem naporu jih zagotavljamo, da Jib občudujemo in da znamo v polni meri ceniti njihovo predanost za socializem! čitajmo SEZNAM KNIJG, ki so na prodaj v knjigarni LI-PA v Kopru. Kette: Pesmi. Žepna izdaja v usnju. 175.—. Levstik: Zbrano delo. I. knjiga. 440.—. Fatur: Knjiga lirike. 402.—, Vodnik: Srebrni rog. 458.—. Zupančič: Zimzelen pod snegom. 123.—. Zupančič: Veš, poet, svoj dolg? 440.—, Minatti: S poti, 38.—. Muser; Vstal bo vihar. 195.—. Gregorčič: Izbrane pesmi. 110.—. Puškin: Izbrane pesmi. 270.—. Gluhonemnica v Portorožu Šolsko leto 1948-49 se bo pričelo na gluhonemnici v Portorožu 4. oktobra t. 1. 4. in 5. oktobra bo sprejemanje novincev ter prihajanje gojencev v zavod. Redni pouk se bo pričel 6. oktobra. Življenjske potrebščine ponovno podražene Kdaj pa bomo doživeli, da se bo zvišala produkcija tržaške industrije, ali pa da se bodo pravočasno zvišale plače delavcem ? - Gole obljube ne morejo zadovoljiti tržaškega delavstva, ki se nahaja že tako v težkem položaju TRST Informacijski urad vojaške uprave je javil, da je VU odobrila načrt o povišanju cen najvažnejšim življenjskim potrebščinam, kakor tudi načrt o povišanju tramvajskih tarif. Ta vest je zelo prizadela tržaško prebivalstvo, ki zaradi težkega gospodarskega položaja že tako komaj izhaja s pičlimi mesečnimi plačami, S takšnem «veseljem» so sprejeli vest tisoči in tisoči brezposelnih Tržačanov, si lahko predstavljamo, Samo pomislimo, da bo cena kruhu sedaj 82 lir za kg., testeninam 100 lir kg., moki 83 lir in masti 420 lir, evaporiranemu mleku pa 210 lir. Te cene stopijo v veljavo s 1. oktobrom. Razen tega je povišana cena plinu in sicer za 3.50 lir za vsak kubičen meter, električni luči za 2 liri Kw; tramvajske tarife bodo pa od 16. septembra znašale 15 lir, po 22 uri in ob praznikih pa 20 lir. Pa si oglejmo, koliko več bo mo. rala sedaj potrošiti srednja tržaška družina na mesec: vsaj tisoč lir mesečno več bo porabila samo za nakup kruha, približno 300 lir več za nakup testenin (seveda na živilske izkaznice), in približno 600 lir več za nakup masti. Pri tem seveda nismo upoštevati še naškupa moke in mleka. Ce upoštevamo še povišanje cen električni luči in plinu, bo znašala vsota, ki jo bo morala vsaka družina izdati poleg že one, ki jo je že do sedaj, približno najmanj 3000 Ur mesečno. K temu nismo še prišteli niti tramvajske vožnje, ki bo stala sedaj 15 lir. Kako bodo lahko izhajali vsi uradniki, delavci, gospodinje in šolarji, ki se morajo voziti dnevno s tramvajem Od sedaj bodo prejemali delavci doklado za kruh, ki bo znašala 520 lir mesečno, kar še pri sedanji ceni ne bi zadostovalo. Ta doklada prav gotovo ne bo zadostovala za kritje stroškov, ki se bodo povečali zaradi tako visoke podražitve cene kruhu. Splošno povišanje cen življenjskim potrebščinam bo še bolj poslabšalo že tako težak položaj tržaških delavcev. Poudariti pa moramo še, da te doklade niti ne bodo prejemali vsi delavci; izvzeti bodo na primer sezonski delavci, delavci nad 55 let starosti, ki imajo že pravico do pokojnine itd. Ali so se odgovorne oblasti vprašale, kdo bo tem delavcem plačal razliko, ki bo nastopila zaradi povišanja cen življenjskim potrebščinam? Ob. vestilo VU se tega vprašanja niti ne dotakne. Včerajšnji «Giornale di Triestes je objavil to vest o zvišanju cen življenjskim potrebščinam na tak način, da je z veliko pohvalo Marshallovem načrtu skušal opravičiti te poviške. Prepričani pa smo, da ne bo noben Tržačan, pa tudi če V Rimu je opeharil visoke glave v Trstu, pa so ga zaprli Policija je bila že nekaj dni obveščena, da je prišel iz Italije v Trst znani slepar Restaino Vincenc, ki je doma iz Južne Italije. Ta človek je bil nekdaj mornariški podčastnik in je bil med vojno tudi ujet. Pozneje so ga zaradi sleparij spodili iz službe. Se pred dvema mesecema je bil v Rimu, kjer je na premeten način izvabljal denar od lahkovernih ljudi. Tako je napotil nekega letal, skega podčastnika, da mu je izročil 300 tisoč lir svojih prihrankov in še za 100 tisoč lir zlatnine, da bi sku-paj ustanovila družbo za dviganje ponesrečenih ladij. Med drugimi je osleparil tudi nekega admirala. Ko si je nabral precej denarja, je menil, da bo najbolje, ako jo popiha iz Rima. Krenil je Neapelj, potem v Spezlo, v Genovo in končno je pred nekaj dnevi prišel v Trst, da bi tudi tukaj poskusil svojo prevarantsko srečo. V Trstu je potegnil iz nekega in. dustrijalca 30 tisoč lir, ko je Izrabil okoliščino, da j® bil vojni ujetnik. Sedaj pa je končal svoje pustolov. ščine, ker ga je civilna policija iz-sledila in ga vtaknila v zapore v ul- Tigor, kjer bo počakal, da ga odvedejo v Rim. Tam bo potem polagal račun za vse svoje sleparije. PROCES PROTI PUSTOLOVCU NIDOLIJU Državni tožilec predlagal za lilidoliia devet let ječe, za ostale obtožence zaporno in denarno kazen l-Jo sobotnem govoru odvetnika Kezicha, zastopnika zasebne stranke, je včeraj prišla vrsta na državnega tožilca dr, Amodea. Na vsak način ni imel mladi državni tožilec lahkega dela pri svojem delu, saj je moral stikati po nasprotujočih si izjavah in dokazih, ki jih je navedel Nidoli, Govor državnega tožilca je trajal nekako poldrugo uro. V tem času je dr, Amodeo označil Nidolija kot glavnega krivca in voditelja sleparske druščine. Obtoženec je pravi tip poyojnega obdobja, ki je tako bogato na pustolovcih. Medtem ko je državni tožilec našteval dejanja, ki jih je zagrešil obtoženec, je ta vidno kazal svojo nejevoljo. Večkrat je zazehal in se vedel kot človek, ki mu ne dado miru o zadevščinah, ki se njega sploh ne tičejo. Seveda je bilo govora tudi o drugih krivcih iz zavezniških krogov, Te je tožilec odpravil z besedami, da se je veliko govorilo o teh. Ce bi bilo nekaj krivcev tudi s te strani, potem bi morale imeti te osebe le manjše vloge, ker bi v nasprotnem- primeru obtoženci gotovo ne molčali. Glede zavezniških Častnikov pa je tožilec omenil, da je že ugotovljeno dejstvo, da niso bili zapleteni v lopovščine. Ce pa ni prišel pričat kdo od zaveznikov, si to razložimo tako, da ne bt imela nobenega smisla njihova pripovedovanja. Tožilec je nadaljeval, da ni niti najmanj važno pri vsej zadevi, ah je dejansko kdaj obstajal kak častnik z imenom For-»ter. • Po kratkem odmoru je državni tožilec zaključil svoj govor s tem predlogom: Nidolija naj bi sodišče obsodilo na devet let ječe in na 50 tisoč lir globe, Fornasari naj bi bil obsojen na 4 leta in na 15 tisoč lir globe; Rogelj na 3 leta Angleška policija smrtno povozila otroka Včeraj popoldne je škropil droben dež. ki je razmočil mestne uli, ce, da je postala zlasti na ovinkih vožnja z avtomobili precej nevarna, ker jim je drselo. Vkljub temu pa so mnogi vojaški avtomobili drveli kot običajno. Tudi po ul. Commerciale navzdol je prihajal ob 15.45 precej naglo Jeep angleške policije. Na nekem ovinku je hotel zaviti, pa mu je zaradi nagle vožnje zdrsnilo, da je Iz tobačne kronike V nedeljo je policija na pomolu pri ribarnici našla pri osebni preiskavi 1760 jugoslovanskih cigaret, ki so jih hotele tri ženske vtihotapiti v mesto. V soboto je policija na Opčinah zaplenila Ghersettlju Božidarju iz ul. Donota 18, 1260 ameriških clga. ret In drugih 2180 pa so vzeli Henriku Giuffrida z Opčin. Na bloku v Škofijah Je policija zaplenila 4 litre žganja in 3380 jugoslovanskih cigaret. Malo pozneje so zaplenili na avtobusu isto tam 3800 jugoslovanskih cigaret, ki sta jih hotela dva Istrana pretihotapiti iz cone B. zavozil na levi pločnik. V istem trenutku sta šla tam mimo dva otroka, 12-letna Baston Rina in njena 6-letna sestra Lucija iz ul. Commerciale 88. Jeep je podrl obe deklici, ki so ju takoj odpeljali v glavno bolnico. Starejša Rina je imela le lažjo rano na čelu, ki bo v '8 dneh zopet dobra ter so jo obvezali in poslali domov. Mnogo slabše je bilo s 6-letno Lucijo, ki ji je jeep prebil lobanjo. Ko eo jo pripeljali v bolnico je bila v nezavesti in zdravniki je niso mogli več rešiti. Ob 17.25 je otrok podlegel ranam in umrl. V cerkvi se je obesil Sinoči okrog 20.20 so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnice truplo 59-letnega Alojzija Furlana iz ul. Damiano Chiesa 5. Malo prej so ga našli v cerkvi Sv. Ivana starega, kjer se je obesil. Zdravnik je pri pregledu ugotovil, da je nesrečnež najprej zaužil večjo količino karbolne kisline in se potem Se obesil. Vzroki, ki so gnali starčka v smrt, za enkrat še niso znanir Truplo je ostalo v mrtvašnici glavne bolnice zaradi sodnega pregleda. in 3 mesece ječe in na 5 tisoč lir globe; Kaden na 4 leta, 2 meseca ječe in 20 tisoč lir globe; Fanin-ger na 1 leto in tri mesece ječe ter na 20 tisoč lir globe. Takoj za tem govorom je začel govoriti odvetnik Borgna, ki brani obtoženega Fornasarija. Po opisu dogodkov, pri katerih naj bi sodeloval njegov klient, je odvetnik predlagal, naj bi sodišče popolnoma oprostilo obtoženca, v nasprotnem primeru pa naj bi ga ob. sodili na najnižjo kazen, ki je določena za goljufijo. Za obtoženega Roglja je spregovoril odvetnik Nar-di, ki je primerjal njegov položaj Z ag°ntom Petanom in Jevtičem, ki nista prišla na zatožno klop, čeprav sta tudi ta dva enakd z Rogljem preskrbela Nidoli ju uradne obrazce. Zaključek odvetnikovega govora je bil predlog, Raj bi sodišče popolnoma oprostilo obtoženca, Opoldne se je proces nadaljeval. Prvi se je oglasil k besedi odvetnik Girometta, ki brani obtoženega Faningerja. Tudi ta zagovornik je predlagal oprostitev za svojega klient* Za Fornasarija se je oglasil še odvetnik Moro, ki je bolj s pravne strani osvetlil obtožen-čev položaj, medtem ko Je zjutraj zn istega obtoženca govoril odvetnik Borgna Ta se je namreč bolj zadržal pri opisovanju poteka dogodkov. Odvetnik Moro je v svojem daljšem govoru poudaril, da je obtoženec zašel v to neprijetno zadevo iz tega razloga, ker Je bil prepričan v resnost Nidolijevega podjetja. Temu pa je brezdvomno morala stati ob strani kaka druga vplivna oseba, n. pr. Forster, ker sicer je nemogoče, da bi Nidoli sklepal tako velikopotezne načrte. Ce pa bi i hoteli obtoženca obsoditi zaradi goljufije, potem pa Je treba najprej dokazati, da je Fornasari bil trdno prepričan, da ni nobenega Forsterja in da se je namenoma udeležil sleparskega podjetja. Dokler pa tega ne more sodišče dokazati, tudi ne more biti obtoženec obsojen, Ker pa to ni dokazano mora sodišče popolnoma oprostiti _ Fornasarija, v najskrajnejšem primeru pa naj ga obso-dijo na pogojno majhno zaporno kazen. Zadnji včerajšnji govornik iz vrst obrambe je bil odvetnik Fl-lippi iz Milana, ki brani Nidolija. Proces se nadaljuje danes dopoldne. je še tako vnet čitatelj tega časopisa, bil zadovoljen s tem ukrepom vojaške uprave, pa četudi ga hočejo nekateri osladiti z raznimi obljubami. Čudno pa je to, da so se podražile prav testenine, kruh in moka, ko pa je bilo vendar rečeno, da je letošnja letina mnogo boljša od lanske. In te stvari se niso podražile samo pri nas, temveč tudi v Italiji. Tako se cene dvigajo, produkcij a pa vedno bolj pada, kar je ponoven dokaz, da so kapitalistom interesi ljudstva postranska stvar. Kolikokrat so se cene življenjskim potrebščinam, kakor tudi tkaninam in čevljem že podražile na Tržaškem ozemlju. Ob vsaki teh prilik je moral tržaški delavec še bolj stisniti pas ter omejiti svoje dnevne izdatke. Kljub temu da je danes položaj za tržaško delavstvo že obupen, pa ni še ne duha ne sluha o kakšnem zvišanju produkcije v naših tovarnah, ki bi zagotovila vsemu delavstvo boljše življenjske pogoje. Sicer bo sedaj zgrajeno v tržaških ladjedelnicah 6 potniških in tovornih ladij, v zvezi s sporazumom z italijansko vlado. Čudno je res, da že tukaj gradijo italijanske ladje, med tem ko sprejema vsa naročila tujih držav le Italija, ki dobi na ta način dragoceno valuto, s katero ji je omogočeno trgovati s tujimi državami. Bližamo se koncu počilnic in pričetku novega šolskega leta Tudi letošnje poletje se bliža h koncu in z njim seveda tud i počitnice, ki pomenijo za vsakega šolar, ja in dijaka čas prostosti, zabave in razvedrila. v Težko bi bilo seveda prav natanko ugotoviti, kako so naši šolarji in dijaki preživeli te svoje počitnice; toda eno lahko mirne duše trdimo, in sicer, da so se prav gotovo vsi odpočili ter si nabrali novih moči in volje, in so zato pripravljeni priboriti v novem šolskem letu čim več učnih uspehov, ki bodo v ponos njim in njihovim staršem. Čeprav so svoje počitnice izrabili za počitek in razvedrilo, bi bila prav gotgvo lažna trditev, »pa so naši dijaki in šolarji v tem času samo lenarili in počivali. Vsak tržaški dijak se namreč prav dobro zaveda, da zavsi uspeh v prihodnjem šolskem letu od tega, kako je izrabil čas v počitnicah. Za tiste dijake pa, ki imajo pred seboj še ponavljalne izpite, so ptf bile še prav posebno počitnice čas, ki so ga izrabili za učenje in ponavljanje tiste učne snovi, ki jim je v preteklem letu delala preglavice. Kolika učenja in strahu samo zaradi tega, ker niso jemali učenja preveč resno. Prepričani smo, da bo za te dijake veljal v bodoče star pregovor, ki pravi: Vsaka šola nekaj stane in da bodo prav ti pokazali v tem šolskem letu svojo marljivost in voljo do učenja. Sicer bodo trajale počitnice za tržaške dijake še ves september, vendar je dobro in seveda tudi ze- lo 'potrebno, da posvetijo vsaj nekaj svojega prostega časa učenju in ponavljanju stare učne snovi ter da se že resno pripravljajo na prihodnje šolsko leto. 11MB Torek 14. septembra Znanoslav, Lane Sonce vzhaja ob 5.41, zahaja ob 18.18. Dolžina dneva 12.38. Luna vzhaja ob 17.13, zahaja ob 1.06. Jutri 15. septembra Albin, Manon SPOMINSKI DNEVI: 1862 se je rodil v Šibeniku. Simo Matavulj, pisatelj realističnih povesti. ENOTNI SINDIKATI Hotelska stroka. Zveza hotelske stroke opozarja vse zaupnike uslužbencev kavarn, barov ln podobnih lokalov, da je bila podpisana nova normativna in mezdna pogodba za to stro. ko. V veljavo pa je stopila s I. julijem t. 1. Prav zaradi tega so vsi zaupniki opozorjeni, naj se zglase na sedežu v ulici Imbriani 5. Tam bodo vsak dan ob 10 - 12 dopoldne in od 16 pa do 18 popoldne dobili potrebna pojasnila glede novih določil normativnega dela pogodbe ln nove mezdne pogoje. Kemijska stroka. Jutri 15. t. m. ob 18 bo sestanek upravnega sveta. Lesna stroka. V četrtek 16. t. m. ob 17 se bo sestal upravni svet. Prehrambena stroka. Nocoj 14. t. m. ob 17.30 se bo sestal uppravni odbor te stroke. V petek 15. t. m. ob 19.30 se bo sestal upravni svet te stroke. Zavarovalna stroka. V sredo 19 t. m. ob 18.30 se bo sestal upravni svet. Mešana stroka. Nocoj ob 19.30 se bo sestal upravni svet. RADIO 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Novi svet. 12.10. Lahka glasba. 12.45. Napoved ča. sa in poročila. 13.00. Slovenske narodne pesmi. 13.30. Znani pevci. 14.00, Poročila. 14.15, Dnevni pregled svetovnega tiska. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Popoldanski simfonični koncert. 18.45. Južno-ameriška glasba. 19.00. Clpvek in priroda. 19.15. Operne uverture in fantazije. 19,45. Napoved časa in poročila 20.00. Pesmi raznih itfodov. 20.30. 'Moja zemlja. 20.45. Zabavne melodije. 21.00. Slušna igra - nastopajo člani SNG. 21.30. Lahka glasba. 21.45. Slovenski vokalni kvintet (prenos iz Ljubljane). 22.05. Pestra glasba. 2245. 23.15, Napoved časa in poročila. 23.30. Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek. KINO Klavrno Kl»orovan|e „Dolariike *vc*e“ V nedeljo go imeli na travniku blizu openskega strelišča pristaši tako imenovane slovenske demokratske stranke »voje zborovanje, na katero so se že dalj časa pripravljali, Prejšnji teden, da so ce- lo metali na Opčinah iz letala letake, ki so vabili ljudi na to zborovanje. Kljub velikim pTipravam pa se je zbralo le nekaj stotin ljudi, med katerimi »o bili v večini begunci iz Jugoslaviie, Na sestanku Je govoril dr. Agneletto, ki je v enournem govoru y slabi slovenščini napadal komunizem in Jugoslavijo. Policija je zborovalce dobro za. ščitila, da jih ne bi kdo motil. ROSSETTI. 15.30. »Pesem ljubezni*, K. Hepburn, Paul Henreid, Robert VValker. SUPERCINEMA. 16: «Bernardka», (Čudež v Lurdu), J. Jones. FENICE. 15: «Plamen zapada*, Yvonne De Carlo, Red Cameron. Film v barvah. FILODRAMMATICO. Zaprto. NOVO CINE. 16: «Znamenje križa*. F. March in L. Young. ITALIA. 16: »Velikon iz Bostona*, G. ALABARDA. 14.30: «Naloga šeststotih* IMPERO. 15.30. «NamišlJena ljubica«, D. Darrieux. VIALE 16: «Crna slonova kost*, F, March in O. De Havilland. MASSIMO. 16: »Sokoli na rumeni reki*, R. VVarrich, R. Scott. GARIBALDI. 16: «Veliko spanje*, H. Bogart in Laureen Bacall. KINO OB MORJU. 16: «Tako se ne umira*, C. v. Stroheim. SAVONA, 16; »Tisoč in ena noč*, M. Montez in Sabu. Film v barvah. IDEALE. 16.30: »Družinski škandal*, G. Brent. ODEON. 16: «Eoa noč v Rio*, A. Taije, D. Ameche in C. Miranda. Film v barvah. MARCONI. 16: »Protinapad*, Paul Muni, M. Chapman. AZZURRO. 16: »Giannl in Pinotto v družbi*. RADIO. 16: »Usodna simfonija*, D, Montgomery in Sbrah Churchill. ADUA, 15.30: «Trgovci s slonovo kostjo*. R. Lowerv, P. Morrison. V1TTORIA. 16. »Margherita Gauthler* G. Garbo in R- Taylor. VENEZIA. 16: «Rim, odprto mesto*, A, Magnani, BELVEDERE. 16.30^ «Sin Montekri. sta*, J. Bennel. STADIO. 21: »Ljubinci*, C Boyer. KINO V LUJDSKEM VRTU. 21: »Usodnost*, A. Nazzari. S 1.0 VI,'US HO----- JV/uto OHO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V torek 14.9.48 ob 20 gostovanje v Prosvetnem društvu na KON-TOVELU z igro MIŠKA KRANJCA: „Pot do zločina“ V četrtek 16.9.48 ob uri gostovanje v gledališču »Ristorie v KOPRU z igro MOLIERA: „Skopuh“ V soboto 18.9.48 ob 20.30 gostovanje v prosvetnem društvu v RICMANJAH (na prostem) z igro GOLDONIJA-RUPLA: „Primorske zdraheu POSTNI PAKETI ZA AVSTRIJO TRST, 9. (AIS-POI) — Po otvoritvi rednega poštnega prometa z darilnimi pošiljkami v tujino in na željo mnogih prebivalcev v britansko-ameriškf tržaški coni, ki imajo sorodnike v Avstriji, je sklenila Zavezniška vojaška uprava, da izredno pooblasti carinski urad, da lahko sprejema V svrho,odprave po pošti v Avstrijo darilne pošiljke z bruto težo do 10 kg *" to do 250 pošiljk mesečno. Te pošiljke lahko vsebujejo rablje-no obleko, neracionirano hrano b' vzemšl kavo in kakao, konjak In vin* (največ po en liter), milo, ščetke, toaletne predmete in sveče. Pošiljatelj mora predložiti cariP* skemu uradu predpisamo izvozno bankarsko dovoljenje (»benjstar* bancarlo*). NEMŠKI UJETNIKI NA POVRATKU V nedeljo okrog poldne je Pr** plula iz Port Saida anglešk® ladja. «Empire Pride*, ki je pripe* ljala 1947 bivših nemških ujetnik®^ iz Afrike. Se isto noč so ujetniki nadaljevali svojo pot preko Tržič* proti Svojemu domu. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 12. in 13. septembra se je rodilo 4 Trstu 15 otrok, umrlo je 14 oseb in porok je bilo 15. Cerkvene poroke: uradnik Peter P* Fusco in zasebnica Silvija Asquini, ž*1 lezničar Angel Danieli in zasebnic* Violetta Giorgione, uradnik Claudi* Cuccagna in uradnica Liclp ParnVji radlo-telegrafist Viktor Fantin in 8*1 vilja Renata Sardo, uradnik Ant*8 Martorana in zasebnica Nerina Costfft delavec Romano Furlan in blagajn^ čarka Libera Vascotto, agent CP Anton Babuder in zasebnica Gemma Bassa* nese, stražar Ettore Kavčič in zasebnica Angela Marotta, kotlar Erman"* Dalfovo in delavka Jožefa Scassan® trgovski pomočnik Albin De Giorgl W zasebnica Laura Milli, delavec Rud°u Duiz in zasebnica Marija Breznikar* geometer Fulvlo Carini in učitelj*** Ervira Carini, kočijaž Bruno Mortl *“ zasebnica Ana Muliani, kuhar M*™ Reggente in bolničarka Frančišk* Strancar, ameriški častnik Robe« Gamble in uradnica Imogene Fosdicjv Umrl soi: 53-letni Marij Cerato, letni Jožef Budin, 59-letni Alojz Fuf‘ lan, 39-letna Nada Ferluga, 82-letn* Natalija Verbana vdova Deprajo, J*-letni Oskar Triberti, 65-Ietni Karl ban, 52-letna Erminija Orta por lombella, 61-letni Anton Demarchj, 9** letna Marija Baroni por. Micheli, ‘ letna Karolina Sigon vd. VeliščiS. * letni Ivan Trippar, 8u- letna Ana f>a rian por. Paoletti, 35-letni Brun* Bartole. £i Prvi dan jugoslovanskega nogometnega prvenstva Naša krila:Dinamo 2:0 (1:0) V soboto je bila v Btogradu odigrana prva nogometna tekma J. zvezne lige med lanskoletnim državnim prvakom »Dinamom* iz Zagreba in novim članom I. lige »Našimi krili* Iz Zemuna. Pred 10.000 gledalci so »Naša krila* nepričakovano zmagala z rezultatom 2:0 (1:0). Naša krila so lala vseskozi ostro in poletno igro, dobim je »Dinamo* zatajil,, zlasti slab del moštva pa je bil napad. Prvi gol je dal Petrovič v 32. minuti prvega polčasa, drugi del pa je zabil Pečenčič tri minute pred koncem igre. I. liga; Metalac (Beograd):Budučnost 7:8 (2:0) Crvena zvezda : Lokomotiva 2:1 (1:0) Hajduk : Sloga 3:1 (0:0) H lila: Sarajevo : Dinamo (Pančevo) 3:2 Metalao (Zagreb) ; Spartak 1:0 Mornar : Podrinje 7:3 (1:0) Lj. Ponciane : Partizan odgodena. Moška in ženska ekipa CSR osvojila balkansko • srednjeevropski šamplonat v odbojki Na balkansko-srednjeevropskem šam-pionatu v odbojki so bili v soboto doseženi naslednji rezultati: Romunija — Trst (moški) 3:0, Češkoslovaška — Bol. garlja (ženske) 2:0, Poljska — Madžarska (moški) 3:0, Češkoslovaška — Bolgarija (moški) 3:0, Poljska — Madžarska (ženske) 2:0. SOFIJA, 12. — V nadaljevanju tekmovanja za balkansko - srednjeevropski šampionat v odbojki so bile danes dopoldne odigrane v Sofiji tele tekme: Češkoslovaška : Jugoslavija (ženske) 2:0 (16:14, 15:8), Poljska - Trst (moški) 3:0 (15:0, 15:2, 15:0), Romunija -Madžarska (moški) 3:1 (15:10, 15:7, 12:15, 15:11). Tekma med ženskimi ekipami Jugoslavije In Češkoslovaške Je bila zelo zanimiva In so s! rutinirane Cehoslovakinje priborile težko zma®,j V prvem delu je bila ekipa Jugosb'vH ves čas v vodstvu, čeprav ni izl<°^ stila nekaj set Žog pri stanju 14:*3 svojo korist. Danes popoldne se šampionat za*'!.{1u čuje z zadnjimi tekmami med moški*1 timi Češkoslovaške In Jugoslavije 1 ženskimi timi Madžarske In Romdm-.J Ne oziraje se na izid popoldansK, iger, si je prvenstvo moških ekip P borila Češkoslovaška, na drugem m stu je Jugoslavija, na tretjem Ja. na četrtem Poljska, na petem K munija, na šestem Madžarska *n 0 sedmem Trst. — V* Igri ženskih si Je prvensto prav tako priborila škoslovaška, na drugem mestu je ” ska, na tretjem Jugoslavija. Uvodni koraki v ilalijansko nogometno prvenstvo Se teden dni nas loči In zopet se do pomerila italijanska nogomf* v moštva serije A. V nedeljo so bij* ta namen po vsej Italiji odigrane P g prijateljske tekme, katerih izid' 3ledeti nol > Juventus - Legnano 6-3 (2-2), 0 js> gna - Reggiana 3-0), Lucchese - 1 3-3 (1-1), Sppezia - Livorno 3-2. -j lermo - Siracusa 4-1, Udinese C 6-2, Roma - Rapresontativa SerI^dO' 2-0, Spal- Fiorentina 1-1 (0-0). ,.na va . Brescia 4-2, Vicenza - Tri'! -i , 1-0, Pro Patrla - Seregno 2-0. 0aLi, Erranti Napoli 3.1, Napoli - La» , RAIČI - Pro Gorlzia 3-2 ft-O), Modena 2-1 (1-1). teJ V nedello pa se začne za res. PP° razporedbl. Bari - Milan Pnlogna - Roma Fiorentina - Palermo Genoa - Padova Inter . Sampdorla Lazio . Juventus Modena - Juventus N Lucchese - Triestina Novara - Atalanta Torino - Pro Patrla Odg, urednik STANISLAV 0EN Tiska Tržaški tiskarski zavod UREDNIŠTVO- ULICA MONTF.CCHI št. 8, III. nad. — Telefon št. 93-808. —. UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefon 27-847 ln 27-947. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, tel. 27-847. Cen* oglasov: Z« vs»k mm višine v -širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravhi 60, osmrtnice 70 Ur. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din-Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik*, Trat ll-r74; za FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana 6-90601-1 »ntributo alla chiarificazione del dissidio tra il P.G.J. e U.I. Milovan Djilas: La lotta per Usocmlmm in Junoslm/ia e U guinto Con£ress£ delP. C. J. UttLGRADO. — U compagno lovan Djilas ha tenuto giorni sono H seguente discorso alVat-w‘ del Partito della II Divuione proletaria: Compagni! Riferendo sul lavoro del V Congresso del PCJ mi intratierrd so- 0 su alcuni problemi che sono * ati avanzati ed esaminati nel ongreaso. I problemi det quali Parlerd sono: prim o, le condizio-di vita e le vie della edifi-ozione del socialismo nel nostro aese, o piu esattamente gli osta- 0 t cfie sorgono sulla vita di tale •mcazione e, secondo, la edifi-delVuomo nuovo, delVuo-socialista nel nostro Paese. rima perd di passare a guesti . oolemi, permettetemi di riferir-orevemente, soltanto in linea Stenerale ad alcuni momenti del oro (je( Congresso stesso ed Pa fU° si°nificato Per H nostro n- ed ^ nostro Paese, nonchi r u movimento operaio in generale. J} grande avventmento ve-•/icotosi nella vita interna del J i Drecedente al V Congres-p’ J' *tato, come i noto, la V ni?* 20 del PCJ che « e tena nelVautunno del 1940. La nei/erenza dei PCJ si i tenuta l .t>eriodo conclusivo dalla vio-n a e dura lotta per il conso-_ amento interno del Partito, nel nodo di preparazione del Par- o per i’jmminente battaglia de-contro i conquistatori stra-•*ri e la borghesia traditrice in-lott-’ ° ^ esattamente — della ,®er il Po ter e del popolo I a- »oratore. H significata del Qu)nto Congresso del P.C.J. Ji lavoro della V Conjerenza si sviluppato nel periodo della ag-e«ione del fascismo tedesco, nel Modo in cui Vimperialismo te-,sc° Palesava apertamente i suoi ln« di conquista del dominio °ndiale, in cui si preparava ad acc are l'Unione Sovietica. Periodo che stiamo oggi vi- '»e.ndo n . — e nel quale si e sviluppato atioro de! V Congresso, non i tj’ 0 meno importante, e la lot-U corn^ttiamo e che ci at-n°n k affatto piu facile e v'n semplice. PCJ ^a.vorl del V Congresso del vm ** Sono SV°IH dopo le grandi tit T ed * successi che il Par-ha conseguito nella lotta ar-to d e ^avoro di rinnovamen-del Paese, su una nuovo base ctalista. Le masse lauoratrici del stro Paese, raccolte nel Fronte ®olare, guidate dal nastn^ Par- tito, hanno conquistato il potere, hanno espropriato in varie forme la borghesia urbana, hanno as-sunto nelle proprie mani tutte le posizioni chiave dell’economia realizzando cosi tutte le condizio-ni fondamentali per Vedificazione del socialismo nel nostro Paese. Per conseguenza i lavori del V Congresso del PCJ si sono svolti nel segno della lotta per la rea- lizzazione del primo Piano quin- quennale, nel segno della lotta per la edificazione delle basi della societa socialista da noi. II V Congresso del PCJ si d svolto in un periodo in cui le for-ze democratiche ed antiimperiali-stiche, con a capo VURSS, lotta-no per il consolidamento della pa-ce, mentre le forze imperialisti-che reazionarie, con a capo gli imperialisti americani, lavorano intensamente per preparare una nuova guerra e per conseguire il dominio mondiale. 11 V Congresso del PCJ si d svolto in un periodo in cui gli imperialisti mi-nacciano particolarmente i popoli balcanici e quindi anche i popoli della Jugoslavia, che• rappresenta-no le posizioni piu attive e piu avanzate della democrazia anti-imperialistica in questa parte del mendo. Ecco, queste sono le cir-costanze nelle quali si sono svolti i lavori del V Congresso. Ma a queste circostanze ne va aggiunta un’altra di natura parti-colare, 1 lavori del V Congresso si sono svolti in un periodo in cui il Partito, la sua Direzione ed il suo lavoro erano esposti a-gli attacchi che per la loro in-giustizia ed > loro metodi non hanno jinora precedenti nella sto-ria del movimento operaio. I lavori del V Congresso si sono svolti iv un periodo di lotta del nostro Partito contro i tentativi di- i etti alla sua scissione ed al suo indebolimento. Questi tentativi provenivano essenzialmente dal-Vesterno dagli altri Partiti e, al-1’interno, da un numero relativa-mente piccolo di elementi insani, demoralizzati e nemici del Partito. 11 V Congresso 6 stato una po-tente manifestazione dell'unita del Partito, una chiara risposta a tut-ti coloro che lavorano per la dis-gregazione del nostro Partito e del nostro Paese. II V Congresso ha delineato chiaramente, sia nel programma del PCJ, che nelle al-tre decisioni adottate e nelle di-chiarazioni dei relatori e dei par-tecipanti alle discussioni, la via ed il ritmo in base ai guali de-ve procedere lo sviluppo del nostro Paese,- Questa via, nel modn ■ ht cui 6 stata delineata dal V Congresso presenta essenzialmente tre carateristiche. le tre ceratteristiche principal! del luturo sviluppo della R.P.I. CARATTER1ST1CA. 11 t>ido° Paese si trasjorma con ra-ntmo da un paese relativa-Borin* reare(iito’ prevalentemente *e !!°!o e C(*f>itaJistico, in un pae- Usta Oredito’ in un Paese *ocla-^ ‘ 'ndit8triale ed agricolo, ln ^ 1 0 al ritmo del suo svilup- da ”°* l’econom*“ 6 flij ota> lispettivamente, pqi-te vm dir'Oiamo pianificatamen-*‘abie»0n0mia') P°ssiomo t‘n d'or a •»otn " e COn relativa esattezzo ii ento *n cui il nostro Paese *,.jj Un Paese industrialmente tir.u Pt>ato' in cui avra vinto de-‘ *uarne«te it socialismo. ti(j a di questo primo Pia- Vjsi ,quennale‘ ciok alla 1ine del ltr. ‘ !l nostro Paese šara indu- lo '. ^ente cosl forte e sviluppa-bj‘a n e3S0 avverranno tali cam-rnnnenti soc*aK interni, che vi sa-m 0 realUzate tutte le condizio-le c’ ,a liguidazione della clat-nv d ,,?unista, per la reulizzazio-ftfa , dlmmento socialista, tiostr apr*f°rnia in tale senso del Che ° Paese si sta attuando an e/fj-.30* e s* attuerd sempre piii fiQn0Ce,nf”te nel corso di questo ^u*,!Quenna!e. N ni, rorr.pa-sq ’in 0,1 e,e«iamo 1'industria pie-dvSirjSenso 'Jenerico, ma una in-e soc‘alista, un'industria che popolare. Noi non ten-r-j jn Progresso delVagricoltu-OUsso*6/?*0 °enerico> bensi al pro-te ie kooperativ imno in tut-r0ccoir f°rme (nel quale sono ri, e * 1 c«ntadini medi e pove-ti° J«***«* inoltre lo svilup-Ofpo e C00Perative di lavoro, C(itfad01<,TOO COn °oni me2io i tit!),,, 'ni lavoratori, limitando gli tn:rjna 1 caP*toIistici della cam- >r»si «^‘niazione socialista dei viiiaggto ccndj>- can**0uenza, nelle nostre toodui,°ni* ,au,nento delle forze inttria f.° »viluppo della in- P er c°l'Ura »niuffii- •Korito ri • ident'f‘cano con I’au-tl Cu e‘lL’ forze socialiste, con ciali :,nvn0nto det rapporti so-^>nto °HJn, 1 editlcazione del socia-ti-ralL li0cietd socialista. Na- ler(: non v> i ne vi pud es- c(aiistna comPlgta vittoria del so-sf’tittn° SBnz biti od nikoder in začasna vlada se ni mogla sestaviti, gospodarsko življenje pa mora svojo pot in zahteva denarja. To je res, toda mar za vojaško upravo ni bilo druge poti? Italija je bila po določbah premirja dolžna dobavljati VU denarna sredstva, in to brez izrecne obveze vojaške uprave. Po uveljavljenju mirovne pogodbe ta obveza italijanske vlade ni usahnila in mirovna pogodba dovoljuje Italiji samo, da sklene sporazum z vlado STO-ja o izvedbi te obveze. Jasno je, da ta sporazum ne sme biti proti temeljnim določbam Tržaškega statuta, kakor so določbe o gospodarski neodvisnosti STO-ja. V primeru, da bi Italija postavljala pogoje, ki so nezdružljivi s Tržaškim .statutom — kakor jih je v resnici — potem je VU ostala možnost, da se obme na zaščitnika svobode STO-ja, na Varnostni svet. Pristanek na italijanske p>goje bo imel toliko težje posledice za gospodarski razvoj STO-ja, ker nikdo ne ve, kako dolgo bo trajal ta provizorij, ki je zapeljal tržaško gospodarstvo prav v smer, ki jo je 25-letna italijanska zasedba pokazala kot usodno. V zavoženem gospodarstvu se pogreški ne dajo kar tako odpraviti. _ V prvem poročilu — torej preden je bil podan predlog o priključitvi Trsta k Italiji — pravi general sam, da sta vojaški upravi (ao gloameriška ln jugoslovanska) na STO-ju dolžni, da se izogneta ustvarjanju vsakega precedenta, ki bi lahko oviral bodoče delovanje guvernerja*. V drugem rimskem sporazumu (9. marca, čl. 5) pa se je poveljstvo angloameriškega področja obvezalo, «da bo ureditev obvez, ki bodo iz tega (financiranja potreb vojaške uprave) nastale za dokončno vlado STO-ja do italijanske vlade... predmet bodočega sporazuma med italijansko vlado in dokončno vlado STO-ja. Cenitev potreb VU se v smislu rimskih sporazumov izvršuje z uradniki italijanskega zakladnega ministrstva in če ne bi prišlo do sporazuma glede višine denarja, ki ga mora dobaviti italijanska vlada vsakih 6 mesecev, se italijanska vlada lahko pritoži vladama Britanije in (ZDA. Gospodarski sporazum med anglo-ameriško VU in Italijo sta pripravili diplomaciji teh dveh držav, ki sta glede usode STO-ja zavzeli znano stališče. Od tod izredne koncesije Italiji na račun tržaškega gospodarstva, ki so prikrite s čudno stilizacijo, kakor da je Italija tista, ki daje. S temi sporazumi Je bil Trst z gospodarskega vidika priključen k Italiji; kajti kdor Ima v rokah zunanjo trgovino tako majhne gospodarske enote, ki se preživlja' s trgovino, industrijo in pomorstvom in ne razpolaga s potrebnimi surovinami, kakor je STO, nadzira tudi vse njeno gospodarstvo. Glede nadzorstva nad denarnim prometom in zunanjo trgovino pa so krajevna oblastva samo izvršitelji volje italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino. čeprav so formalno ohranila svojo podrejenost VU. (Znan je primer, da je tržaška carinarnica uradno zadrževala dober teden veliko pošiljko neke tržaške tvrdke za inozemstvo, ker je čakala navodil iz Kima.) Obseg zunanje trgovine STO-ja odmerja to ministstvo s kontingentianjem, s sistemom licenc in nadzorstvom deviznega prometa. Po italijanskih predpisih se mora izvršiti tudi vsako izredno naročilo tujih držav tržaški industriji (na pr. itd.). Zaprti so bili vsi po-imenskf kompenzacijski računi pri podružnici Italijanske banke v Trstu, ki so tržaškim tvrdkam omogočali sklepanje kupčij z inozemstvom neodvisno od italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino, in vsa zunanja trgovina se mora vršiti v italijanskem kliringu. jugoslovansko področje STO-ja je bilo s trgovinskega vidika proglašeno za inozemstvo in dovoljen je promet med področjema v minimalnem obsegu na podlagi kompenzacije. Ker je z ameriškega področju dovoljen samo izvoz proizvodov iz domačih surovin in ker teh v Trstu in na okoliških kra-ških skalah ni, je uvoz kmetijskih pridelkov, ki so Trstu tako potrebni za prehrano, iz jugoslovanskega pasu malenkosten. Tako je tržaški trg navezan na dovoz iz zgornje Italije, kjer so po ugotovitvi gen. Aireya cene živil «izredno visoke*. Gospodarsko združitev z Italijo smatra VU po podpisu rimskih sporazumov za izvršen čin. lako da v drugem poročilu na Varnostni svet sploh ne omenja več podatkov o trgovini z Italijo kot s tujo državo, medtem ko jih je prvo poročilo še vsebovalo. Železnice STO-ja upravlja uprava italijanskih železnic (na objavah za javnost se Trst navaja kot «sekcija ministrstva za promet v Rimu*, Mnenja, da je treba rešitev Trsta iz gospodarske stiske iskati v priključitvi k Italiji, gen. Ai-rey sploh ne podkreplja s podatki, temveč le s tjavendan vrženimi trditvami, kakor jih najdeš jo tržaških iredentističnih listih. Tako na pr. trdi drugo poročilo. da so tržaške ladjedelnice prejemale zdaleč največ na- ročil iz Italije, prvo pa, da . so tržaška podjetja odvisna od ‘italijanskega kapitala in italijanskih bank. Gen. Airey je v svojih poročilih pozabil na zgodovinsko dejstvo, da so bile italijanske ladjedelnice, odkar je Italija podedovala z Julijsko krajino vse «av-stro-ogrske* ladjedelnice, stalno v krizi in da so se za silo reševale z naročili Mussolinijeve vojne mornarice, ki so zaposlile dve tretjini njihove delavnosti, in končno, da se danes v Italiji boje, «da bodo ladjedelnice ob koncu tega leta v bistvu brez dela*. (M. Seranno v «11 Commercio — 24 ore» 7. maja 1948). Kakor da bi ne bil dovolj zgovoren pri-ber 34.000-tonske ladje «Bianča-mano* — nav.aja ga samo generalovo poročilo —, ki jo je Italija izročila v popravilo tržiškim ladjedelnicam (danes'so pod Italijo) kljub vsem protestom tržaškega tiska in čeprav je lastnina »Tržaškega Lloyaa». Povsem razumljivo je, da je danes mnogo tržaških podjetij odvisnih od italijanskega kapitala, ko pa je italijanska gospodarska politika, ki so jo narekovali vele- nem sp; r - i m - r i UŠL C* Jk mmm-mm Sfi '» 1 < ■ apitalisti iz Benetk, Genove in Milana, uničila predvsem vse slovanske kreditne zavode in potem še denarni zavod «Banca Com-merciale Triestina*. Končno so ti ljudje ugrab|li. Trstu še obe svetovno znani zavarovalnici «Assi-curazioni Generali* in «Riunione Adriatica di Sicurta*. Tržaško gospodarstvo je osiromašeno. Zato pa Tržačani toliko boj pogrešamo v Aireyevem poročilu pojasnila, kaj je anglo-ame-riška VU doslej ukrenila, da Italija izroči STO-ju državno in pol-državno imovino (podjetja IRI-ja, trgovinsko mornarico, ladjedelnice in železarno), kakor to izrecno določa Sl. 1 pril. X mirovne pogodbe. Ko je bilo med pogajanji govora o obvezah bodoče vlade STO-ja do Italije, zakaj ni- so angloameriški diplomati sprožili tega vprašanja in ob tej priliki na pr. določili odškodnine, ki jo bo Italija plačala za uporabo nevrnjenih ladij prav v tem času sijajne konjunkture? Angloameriška diplomacija pač laže žrtvuje gospodarske koristi Trsta za dosego svojih političnih namenov kakor svoje lastne. (Iz «Razgledovi> 7. štev.) Plinovod Saratov - Moskva . SOVJETSKA ZVEZA S PRIDOM IZKORIŠČA „VRELCE« GORLJIVEGA METANA, S KATERIMI RAZPOLAGA SARATOVSKA OBLAST V OGROMNIH KOLIČINAH flFibližno pred štiridesetimi leti se je v stepi nedaleč od mesta Saratova pripetil izreden dogodek. Na kmetskem posestvu trgovca Meljnikova so njegovi delavci kopali arteški studenec. Ko so prišli do globine 92 metrov, so občutili, da iz zemlje piha. Ustavili so delo, se zbrali ob studencu in začeli ugibati, kako je mogoče, da iz globine, ki so jo izkopali, tako vleče veter. Med delavci je nekdo prižgal pipo. V trenutku, ko je prižgal žveplenko, je planil nad studencem visok stolp svetlosivega plamena. V strahu so delavci zbežali proč. Vse lesene priprave pri studencu so zgorele, kar je- bilo pa kovinskih delov, se je pa stalilo. Plamen je gorel nad studencem noč. in <}an. Oskrbnik je poslal svojemu gospodarju brzojavko, v kateri javlja, da «gori studenec*. Na posestvo je prišel trgovec Meljnikov s svojim sinom, ki je študiral na politehnikumu v Rigi. S precejšnjim trudom sp pokrili studenec s debelimi kladami in nametali čezenj zemlje ter tako pogasili ogenj. Študent Meljnikov je domneval, da uhaja iz zemlje kak gorljivi plin. V steklenico je ujel nekaj plina in se odpeljal z njim v Rigo, kjer so ga v laboratoriju tehnikuma analizirali in ugotovili, da je bil to zemeljski plin metan velike gorljivosti in kaloričnosti. Ta plin po navadi nahajamo tam, kjer je nafta ali premog v zemlji. S tem plinom se more ogrevati hiše, kopališča, bolnice in ga uporabljati splošno kot kurivo za pekarne itd. Ta plin more služiti kot pogonsko sredstvo za tovarne, lokomotive ali parnike. Ze tedaj je trgovec Meljnikov napravil na svojem posestvu dve tovarni in sicer opekarno in steklarno. Kot pogonsko sredstvo je uporabljal metan. Te tovarne so oskrbovale s steklom in opeko vse Povolžie do Saratova. Geologi so začeli raziskovati v okolici, da bi še kje našli ta plin. Blizu reke Boljšoj Uzenj so odkrili cel grič, iz katerega je skozi razpoke v zemeljski povr-šihl uhajal plin na prosto. Pastirji, ki so tam okrog pasli, so imeli navado, da so kdaj prižgali te pline, in plameni so potem ostali po več dni. Drugače se za ta plin do oktobrske revolucije ni nihče zanimal. Tovarne Meljnikova so ostale edine, ki so delale na ta plin. Po oktobrski revoluciji v letih stalinskih petletk so v Saratovu začeli ustanavljati večje tovarne za izdelovanje krogličnih ležajev in posameznih delov za traktorje. Ker so rabili mnogo materiala, gline, peska, kamna, so začeli geologi raziskavati in iskati - tam okrog to gradivo. Našli so neki kamen, ki je vseboval tudi nafto, kakor tudi vrelce mineralne vode, ki je vsebovala jod, brom in bor. Vse te najdbe so dokazova- le, da mora biti tu tudi petrolej. Začeli so vrtati in res so leta 1939 odkrili petrolej, ki je pa pretežak in g= ni y velikih množicah. Na drugem mestu so našli v bližini v zemlji odprtino, iz katere je uhajal plin pod pritiskom 40 atmosfer. Tako so ugotovili, da je razen na posestvu Meljnikova tega plina tudi na desni obali Volge, okrog 75 km od Saratova. Rcleči kamni teta 1940 je geolog Engizrazov po naključju V vasici Žišanki, 15 km od Saratova, opazil zvečer rdeče kamne, katerih kristali so se rdečkasto svetlikali, ko jih je osvetlil žaromet avtomobila. Domneval je, da bi tudi v tem kraju mogle biti rudnine kot y rajonu Teplonke in Irinovke. Geolog ni o tem nikomur povedal, ampak je začel raziskovati ta kraj. Proučil je vse geologič-ne karte, ki so jih sestavili o zemeljskih plasteh okrog Elšanke. Kasneje je obvestil tudi druge geologe, ki so vse preiskali in ugotovili, da je tudi v Elšanki naftonosna struktura zemlje. Spomladi leta 1941 so zaželi s poskusnim vrtanjem pod vodstvom Engurazova. Postavili so tri vrtalne stolpe in po treh mesecih so prevrtali okoli 300 metrov. Ko je bilo delo v največjem poletu, fe prišel nesrečni 22. junij, ko so nemški osvajalci napadli Sovjetsko zvezo. Geologi, vrtalci in drugi delavci so odšli na vojno. Delo v Elšanki je prenehalo. Mesec dni ni bilo tu nobenega izvzemšl straže. Kasneje so začeli vrtati naprej in sicer samo z enim stolpom, ker so kmalu usšli nekaj starejših usposobljenih delavcev, prišli so spet geologi, prišle so žene in dekleta in delo se je obnovilo. V pozni jeseni 1941 so pri vrtanju naleteli na močne' vrelce metana, ki so pritiskali iz zemlje pod pritiskom 55 atmosfer. Predpostavka geologov je bila pravilna. Ce je v Elšanki plin, mora biti tudi nafta. Ker se je zaradi pritiska Nemcev moralo prebivalstvo iz Ukrajine in s Krima izseliti, je prišlo v Saratov mnogo vrtalnih mojstrov in delavcev petrolejske industrije. Z njimi so prišle tudi boljše priprave. Ukrajinski in krimski petrolejski delavci so torej nadaljevali delo v Elšanki. Zaradi vse večjega pritiska Nemcev pred Moskvo je začelo primanjkovati v Elšanki raznega materiala in zato so delo le z največjo težavo nadaljevali. Po junaškem delu so v letu 1942 prišli do velikih vrelcev gorljivega plina, ki je presegal vsa pričakovanja geologov. Odprtina je dajala 700 tisoč kubičnih metrov plina v 24 urah. Njegov pritisk je bil 55 atmosfer. Uhajanje plina SARATOVSKA KOMPRBSORSKA POSTAJA ST. X VODJA PREIZKUSA VENULE iz odprtine je bilo slišati na 6 kilometrov daleč. Višina plinskega stolpa je bila 40 metrov. To je predstavljalo veliko bogastvo. S tem plinom je bilo mogoče oskrbeti vso industrijo v Saratovu za njen pogon. Ali zopet je bila vojna, ki je preprečevala, da bi napravili plinovod, ki bi po njem napeljali plin v Saratov. Vojna se je nadaljevala z vsemi svojimi strahotami. Nemški osvajalci so zavzeli Severni Kavkaz. Donsko oblast in bližali so se Volgi. Konec avgusta 1942 so padali topovski izstrelci na stalin-grajske okope. Začela se je velika stalingrajska bitka, katera je odločila (usodo človeštva. Saratov je postal neposredno vojno zaledje. Okrog mesta so začeli graditi okope, postavljati barikade ln zapreke ter se pripravljati na obrambo. Vsa saratovski industrija je delala za potrebe vojske. V teh težkih dneh je v Saratovu začelo primanjkovati pogonskega goriva. Iz Bakuja ni več prihajala po Volgi nafta, ker je bila pri Stalingradu Volga po Nemcih presekana. Železnica ni dovažala premoga, ker je železnica delala samo za vojsko. Zaloge drv so se občutno zmanjševale. V Saratovu so ukinili tramvajski promet, ukinili so električni tok za potrebe stanovanj. Delo po tovarnah se je začelo ustavljati, a zima je bila pred vrati. Jasno je bilo, da bo industrija kmalu izumrla, mesto bo začelo zmrzovati. V teh dneh je prišel Saratov-cem na pomoč elšanski plin. Iz Moskve je prišel ukaz, da se mora začeti brez odloga graditi plinovod Elšanka—Saratov. Državni komite za narodno obrambo je postavil rok za izgradnjo dva meseca, to je do 1. novembra 1942. V mirnih časih taka izgradnja ne bi predstavljala nekaj izredno težkega, ali v vojnih časih v neposrednem vojnem zaledju je pa to delo zahtevalo večjih naporov in požrtvovanja. Bilo je potrebno izkopati rov Iz Elšanke do saratovske kalorične električne centrale v oddaljenosti 17 kilometrov, a ni bilo delavcev. Po pozivu partijskih in sindikalnih delavcev so prišli na delo vsi Saratovci, delavci in uradniki, dekleta in žene. Rov je bil izkopan pred postavljeni!* rokom. Treba je bilo postaviti cevi. Primanjkovalo je cevi. Morali so odkopavati stare cevi, ki so služile za pretakanje nafte in bencina. Polaganje cevi je bilo zelo težavno. Varilci, ki so spaja!i cevi, so morali to opravljati pod šatorskimi krili, da ognja ne bi opazili sovražni letalci. Delo je bilo izvršeno pred določenim rokom. Plin iz Elšanke je zagorel v saratovski kalorični električni centrali najprej pod enim kotlom, pozneje pod dvema. Tovarne v Saratovu so začele delati z novim pogonskim sredstvom. P.lin je rešil saratovsko industrijo. da se ni ustavila, rešil je mesto, da v trdi zimi ni zmrzovalo. Razširili so plinovode in izpopolnili so preskrbo s plinom. Saratov se je popolnoma prerodil. Prišlo je tudi veliko veselje. Ruska vojska je pred Stalingradom prešla v napad, oblajlila vojsko von Paulusa in jo uničila. Sovražnika so pregnali s Spodnjega Povolžja. Bogatstvo samtovske zemlje Geologi so preiskali vse okrog Saratova in poleg novih vrelcev plina našli tudi mineralno vodo, predvsem s solnimi sestavinami. Ustanovili so tovarno, kjer z izhlapevanjem vode s pomočjo plina pridobijo dnevno do 10 ton soli. Končno so na treh krajih našli tudi vrelce nafte. Po računih geologov je plina v saratovski oblasti ogromno in ga zadostuje za desetletja pri največji potrošnji ne samo za Saratov, ampak tudi za druga mesta. Konec leta 1944 je bilo sklenjeno, da se izgradi plinovod Saratov—Moskva. Na vsej daljavi od Saratova do Moskve se je pričelo ogromno delo. Projektirani plinovod je dolg 850 km. Takih ogromnih del je malo v Sovjetski zvezi, še manj pa v drugih državah. Na tej dolgi poti je moral plinovod iti čez polje in hribe, reke in močvirja. Vse to prelagati je predstavljalo ogromno delo. Ko se je delo začelo, se je domovinska vojna še nadaljevala. Ruska vojska je še podila Nemce na Poljskem in v Romuniji ter na mejah Vzhodne Prusije, ali kljub temu je že na tisoče delavcev, inženirjev, tehnikov in kolhoznikov prišlo na to delo. Trasa plinovoda je morala iti blizu železnice, da so mogli dovažati material za izgradnjo. V Moskvi in v Saratovu je de- lalo na tisoče zelo kvalificiranih delavcev, varilcev, kovačev itd. V Elšanki in v Kurdjumu je plinovod napravljen v krogu z velikim omrežjem, da zajame vse vrelce plina. Plin gre potem v posebne separatorje in kompre-sorske postaje, kjer se očisti peska, prahu in nepotrebnih primesi. Med Moskvo in Saratovom je še yeč takih kompresorskih postaj. Prvikrat je prispel v Moskvo plin iz Saratova 11. julija 1946 in istega dne je že začel pogon na ta plin v moskovski kalorični centrali. Njegovo uporabo so razširili tudi po drugih tovarnah in ga napeljali v stanovanja za kurjavo. Pri polaganju cevi na ulicah Moskve in v stanovanja so sodelovale posebne delovne brigade delavcev, ki so jim pomagali Moskovčani Za izkop rova za plinovod v dolžini 850 km so odstranili 3.500.000 kubičnih metrov zemlje. V rov so položili 85.000 cevi. Vsaka cev je dolga 10 metrov in ima 30 cm v premeru. Da so vse cevi zvarili v eno «nitko». je bilo potrebno napraviti 85.000 spojev in vsak šiv variti dva do trikrat, ker cev mora vzdržati 55 atmosfer plinovega pritiska. Danes dobiva Moskva iz Saratova 1,350.000 kubičnih metrov naravnega gorljivega plina metana, t. j. petkrat več, kolikor ga je Moskva kdaj koli mogla pridobivati v svoji plinarni. Ta količina plina nadomesti na leto 400.000 ton nafte ali 3.150.000 kubičnih metrov drv. 100.000 vagonov, ki so preje bili potrebni za prevoz premoga, drv in nafte v prestolnico, se more sedaj uporabljati v druge svrhe. Ravno tako ni potrebno več na tisoče tovornih avtomobilov, ki bi sicer' morali prevažati drva in premog po moskovskih tovarnah in hišah. Tudi na tisoče delavcev, ki so bili pri tem delu preje zaposleni, hodijo sedaj na koristnejše delo. Razen tega je tudi plin dvakrat cenejši kot premog in trikrat csnejši kot drva. Iz leta v leto se veča količina plina, ki ga dobavljajo Moskvi. Danes ima 200.000 moskovskih stanovanj ta plin- S. F. Sninimivohti Divje ovce nimajo volne, marveč zgolj raskavo sirovo dlako. Iz tega se da sklepati, da naši pradedje niso redili ovac zaradi volne, marveč le zaradi mesa in morda še zaradi mleka. Bil je zgolj slučaj, ko so prazgodovinski pastirji opazili, kako se je začela surova dlaka počasi po-žlahtnjevati in spreminjati v mehko volno. Ta preobrazba se je izvršila čisto nenamenoma. Praiv tako mogoče bi bilo, da bi ovce v spremenjenih življenjskih pogojih dlako izgubilo. * * # Ime tega živila izvira iz besed «Thokolatl», s katero so ga ozna-čali Mehikanci. Spanci so namreč iz Srednje Amerike prinesli v Evropo čokolado nakaj let potem, ko so se nastanili onkraj velike luže. Poudariti pa je treba da se je ameriška čokolada močno razlikovala od naše, kajti bila je zgolj mešanica mrzle vode in ka-kaa, ki so jo krepko premešali in ji nato dodali znatno količino najjačje začimbe. Toplo čokolado so izumili Spanci ter določili njeno sedanjo izdelavo. * * * I Redilnost kruha gre v glavnem na račun razmeroma velike množine ogljikovodikov, ki jih vsebuje, medtem ko je odstotek be- ljakovin in maščobe zelo majhen. Beljakovina, ki jo vsebuje žito, spada razen tega tudi med biološko manjvredne vrste, tako da hranilne snovi, ki jih človek sprejema v kruhu, nikakor ne morejo zadostovati telesu, ki začne ob samem kruhu in vodi naglo propadati. Poleg kruha potrebuje organizem vsaj še malenkostne količine drugih hraniv, ki vsebujejo maščobo in beljakovine. u OGNJEM IN M EČEM MOSKOVSKA PRVAKINJA V TENISU BELONEKOVA MED IGRO Kmalu bo 450 let ,da je Kolumb razpel jadra in odplul v neznano prostranstvo oceana odkrivat nove dežele in nova ljudstva. Čarobni magnet, ki ga je vabil, je bila Indija. Od nekdaj je veljal ta kot sveta za ostanek raja na zemlji in fantazija zapadnih narodov se je opajala ob pripovedkah o čudežnih skrivnostih, ki jih je vsa golila ta nedosežna dežela. Nedosežna? Kaj je nedosežno človeku, ki ga preveva silna volja? Tako nekako so modrovali Portugalci, ko so začeli iskati poti v obljubljeno deželo dišav, zlata in draguljev. Njihove sosede Spance je kmalu prešinilo isto poželenje in tako se je ob koncu srednjega veka sprožila tekma, kdo pride prej do pravljičnega vrta, ki ga namakajo zlatonosni potoki. Naključje ie hotelo, da sta malone ob istem času priplula Kolumb v novi svet (1492), Portugalec Vasco da Gama pa okoli Afrike do obale bajne Indije (1498). Mar se je tem drznim pomorščakom, ki so menda kot prvi Ev-ropci brodarili po brezkrajnih širinah oceanov ■— mar se jim je sanjalo, kaj vozijo s seboj? Pod krovom svojih ladij so hranili sedemkrat zapečateno knjigo s čarobno formulo belega gospodstva nad svetom druge polti. Za temi prvimi stezosledci se je vsipala v nove pokrajine nebrojna armada brodarjev, vojakov, trgovcev, in pustolovcev. Neugnano hrepenenje jih je tiralo naprej, nobena razdalja, nobena nevarnost, nobena žrtev jih ni strašila. Cemu tudi bi se zbali, čemu bi odnehali? Ko so vendar bHi uspehi mnogo večji, nego jim jih je kdaj koli prej slikala njihova bujna domišljija! Povsod, kamor koli je dospel beli človek, so se mu podredila plemena ter mu začela nositi naravnost bajna darila. V A-friki, Amertki, Oceaniji, v Južni in Vzhodni Aziji. V Sibiriji, skratka povsod si je znal mož iz Evrope navrtati vire, ki jih je iz njih lilo zlato v potokih. Domačini so zrti v njem bodisi boga bodisi vraga, vsekakor pa bitje, ki so mu na uslugo višje, skrivnoste sile. Tako se je n. pr. Ferdinand Cor-tez 1. 1519 izkrcal ob obali Mehike Pripeljal je s seboj 600 mož. 16 konj in par topov. Vse, kar so Imeli Spanci na sebi in kar so privlekli iz svojih ladij na dan, se je zdelo domačinom novo. Takih stvari še niso bili nikdar videli. Kolikšno čudo so pomenili njihovim očem konjeniki! V takratni Ameriki namreč ni bilo konj. Ko so gledali bolj od daleč, niso ločili jezdeca od konja in so resnično menili, da gre za eno samo bitje. Nepopisno je bilo njihovo strmenje, ko je jezdec razjahal in sta iz enega kosa mahoma nastala dva, ki sta se oba enako živo in naravno gibala. Toda to je bilo še malo. Kar zgrudili so se od strahu. ko so bledokožni tujci zapalili top in je iz njega švignila strela. Obenem je zagrmelo kakor ob hudi uri. Kdor zna stvari, kakor jih zmore nebo, mar ni ta prijadral od zgoraj? — so se spraševali domačini. Pozdravili so Cor-teza kot božjega sinu, kot odrešenika, ki jih bo otel iz krempljev krutega cesarja Montezume. Verno so se mu pridružili ter mu bili v vsem na uslugo. Dosti protislovja je v svetovni zgodovini. Eden izmed členov v tej verigi protislovij je prvenstvo, ki si ga je priborila bela rasa širom po svetu. Peščica belopoltih mož je uveljavila svojo voljo nad nebrojnimi milijoni Indije in ta peščica zadostuje še danes. Se mafijša četica Francozov gospoduje v Indokini. Nič močnejši niso Holandci, ki upravljajo bogato Sundsko otočje. Pa kako neznatne so oaze Evropcev na etnografski karti Afrike! Ce bi šlo za številčno razmerje, bi morali Evropci v Afriki beračiti, ne pa ukazovati. Toda bukve zgodovine so tajin-stvene in na vsaki strani je zapisano nekaj drugega. Evropi se je — ali po naključju ali po višji milosti? — odprla knjiga na oni strani, kjer se blesti formula, da ne odločuje število, marveč kakovost. i Človek blede kože predstavlja tip, ki je kakovostno najbolje uspel. Bolj oblagodarjen z iznajdljivostjo, s tehničnim znanjem, s smislom za red, pa tudi bolj zvit in prožen sl je pripel na uzdo narode, ki bivajo na šestkrat večjem prostoru nego je njegova lastna domovina. Ali bi se bili belokožci povzpeli do takega prvenstva, da so te svoje vrline ponujali barvnim narodom s samo milo besedo, z ljubeznivostjo, s prikupno dobrodušnostjo? Kdor je realist, ta ve, da na tako vprašanje ni mogoče odgovoriti drugače nego s pomilovalnim smehljajem. Da so belokožci, ki so se zasidrali v eksotičnem svetu, smatrali za svojo prvo dolžnost živeti po načelih človekoljublja. bi jim bilo kaj brž odklenkalo. Samo z odločnostjo je mogel Ev-ropec utrditi svojo oblast nad dru-gobarvnimi ljudmi. Odločnost je lepa beseda; zveni kar imenitno. A kaj neki se skriva za njo? Poskusimo malo odgrniti zaveso! Razodelo se nam bo nekam čudno poglavje. Marsikdo bo rekel, da je zanimivo in poučno, marsikoga bo pa tudi pretreslo. Dolgo je to poglavje, pisali so ga s človeško krvjo. Nasilja brez primere, grozovitosti, da primanjkuje zanje izrazov, umori, da jim nihče ne ve števila, muke in zlorabe brez kraja se tu nizajo druga k drugi y strahotno obtožnico, ki vzdihuje po pesniškem velikan* kakor je bil Dante. Kajti zaI~$ bilo bi vredno iz vsega tega sp^ niti nov «Inferno» (pekel). Spance je najbolj žejalo po "a" tu. Najprej so domačine oropa-li vseh zlatih in srebrnih Pr,e.j*‘ metov, ki so jih našli pri Bilo je tega dosti, a zdelo se ji™ je premalo. Sumili so domačini da skrivajo svoje prave zaklade. Zato so ravnali z njimi kruto k»' kor z zločinci. Vrh tega so bili I®! dijanci pogani, kako bi se ta**« moglo zahtevati od krščen«®3 Spanca, da bi jim prisojal iskrt-nost, poštenje in druge človešk6 čednosti? Saj se niti niso znali P<> človeško oblačiti. Ne, ti Indija®*-so bili prostaška, nizkotna Wt® jedva vredna človeškega imena‘ Spanec je bil prepričan, da sisnQ® lastiti vsakršno pravico. Indija®* mora pa ubogati. Zaradi nasilnosti so se domačini večki® uprli. Taki dogodki so bili za be- lokožce dobrodošla prilika, da s? priredili kazenske pohode. Bila )® kaj slastna zabava, poditi ce in jih mesariti, kakor H divjačina. Sploh pa, čemu je bro čakati, da pride do upora? Mar ni rdečekožec bimt ki je zmožno slehrne hudobij# Zato je zadostovalo, če se je kemu Spancu ugrela v glavi sel, da Indijanci nekaj nedovow~ nega snujejo. Takale ovadba “ Veljala že za dokaz. Po tretjem Kolumbovem vanju je poslala španska kralji Izabela nekega Nikolaja Ova®“? za namestnika na otok Hispani0^ (Haiti). Ovando je veljal za P**; cej pravičnega in poštenega mC* ža, a kako je celo ta pravih® ravnal z urojener? Nekega dne * od nekod prejel yest, da se domača kraljica Anacoana rzw" veriti španski oblasti. Nič ni P°j vpraševal niti preiskoval. Tako! je zbral 200 8 puškami oborože®** mož in 70 konjenikov ter odri®, v ozemlje osamljene kraljice. je Spance prijazno sprejela tet namestniku v čast priredila veS^ veselico. Ko je bilo vse najbJ" Židane volje, je Ovando nen2“ ma položil roko na svojo dTa®c" ceno ovratno verižico. (Nadaljevanje IL DISCORSO Dl M. DJILAS (Continuazione dalla 3.a pagjg3Ž« Ze loro debolezze, hanno ma demoralizzato in vario ril0~^ rendendoli quindi ipocriti i*** ; guardi del Partito e doli in proprio docile strvm^" prova che la radice di questi mici e debole che essi non **_s no potuti mantenere in j; lungo, pur jingendo in vari di accoraSarsi col Partito e C.C. La loro fuga prova saldezza delVArmnta e PH*”"" del Partito costringono zione gli ipocriti e gli Cio prova la nostra forza e non la nostra debolezza< ; gente nostra pensa che tali dis tori abbiano arrecato verg0tf. alla nostra Armata. Cid e erra sg Essi hanno svergognato solo stessi, e coloro dai quali rice j vano ordini. La nostra ArnUito,.. un’armata rivoluzionaria ed o7*. imperialistica, e coloro che & rano al suo indebolimento ^ deboliscono in realta il /ront« ^ nerale delVantiimperialismo. V ^ biamo considerare la cosa ® j; sto modo e lottare per unaJL>°_ ^ il nostro Partito šara in 0ra ^t realizzare i compiti, arditi y reali, affidatigli dal V. C°na(Si' so. Non esiste pressione, ncn.:ar( ste forza, in grado di far r(i-il nostro C.C. ed il nostro * to dalla via della lotta Per ,e\ii ficazione socialista dalla via a fedelta agli insegnamenU marxismo-leninismo. 11 V- njti‘ gresso lo ha dimostrato in^° tabilmente dinami al mondo iero, e la vita lo confermera s j;, pre piti. E noi possiamo esser 11 curi che il nostro Partito nostre masse lavoratrici, raC )0io nel Fronte popolare, non ( realizzeranno tutte le decisi°’ ^ il programma del Partito, sotto Veroica "e saggia Qn\ m * Tito, supereranno anch« tu compiti loro assegnati, cofi* hanno superati nel passato•