Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljA: Za eelo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Štev. 197.
V Ljubljani, v torek 28.
avgusta
1888.
Letnilc XVI.
V Ljubljani, 28. avgusta.
A O Crispijevem potovauji v Friedrichsruhe pišejo vsi listi. Mnogo zmesi zasipajo na časnikarske mline; a ker je v zmesi mnogo ovsa in prazne omlačene slame, dajejo kamni malo moke. Bismarckovo glasilo „Nordd. Allg. Zeitung" piše: „Pri-sotnost italijanskega ministerskega predsednika je glavno znamenje dnevne situacije. Ta znameniti dogodek z zadovoljstvom jemljo na znanje vsi prijatelji srednje-evropske mirovne zveze, z druge strani pa se v nekem nemiru pokazuje žalost politične vesti nasprotnikov tej zvezi. Srčni pozdravi Crispiju in obče spoštovanemu državnemu kanclerju na kolodvoru so istiniti izraz čustva, ki navdaja nemški narod, in dokaz, da italijanski državi v borbi na severu ne manjka simpatij, na katere more računati stvar dobrega prava." — Kako milozvočno!
Oficijozne „Berliuer Polit. Nachrichten" pišejo: „Politika Italije je nekaj časa v neugodnem položaji. Vojaška čast države zahteva vsled poboja pri Saganeitiju, da pokaže vlada gledč prekmorskih podjetij popolno jasnost in ostane na stališči, katero je zavzela nasproti francoskim prevzetnostim. Cri-spijevemu potovanju v Nemčijo javno mnenje pripisuje veliko politično pomenljivost. Ako ministerski rimski list „Riforma" izjavlja, da Crispijevo potovanje ne pomeni ničesa, kar bi se ne strinjalo z dosedanjo politiko, to vendar prizna, da je neka zveza med sedanjo italijansko politiko in Crispijevim potovanjem. Zdi se nam, da ie prišel čas, da Italija jasneje označi svojo vnanjo politiko in konča stanje, ki je bilo povod veduemu nasprotju mej Rimom in Parizom."
„Vossische Ztg." pravi, da se Crispijevemu potovanju pripisuje velika važnost vsled napetosti mej Italijo in Francijo. Sredozemsko morje ne sme postati ne francosko, ne rusko jezero, rekel je italijanski državnik v Turinu. Tedaj bili so Francozi še dobre volje ter so se posmehovali, češ: Italija, ki je bila vedno potolčena, nam ne dela skrbi. A danes se je kolo zaobrnilo, in nekdanji vrednik
,,Riforme" postal je grozen Floquetu in Gobletu. Nemški narod pa vidi v dogovorih v Friedrichsruhe samo nov dokaz za močno mirovno zvezo ter se spominja besedi Viktor Emanuela, katere je govoril leta 1873 pri otvorjenji državnega zbora: Nemčija in Italija ste nastali le v imenu narodnostne ideje. Na temelji monarhije ste zgradili svoje liberalne naredbe. Mejsobojne razmere obeh vlad in čustvo obeh narodov so zagotovilo miru. — Nemški člankar gotovo ne pozna politične zgodovine svoje domovine, ker sicer bi ne proslavljal ,.liberalnih" naredeb Bismarckovih. Kje je večji servilizem, kje gorši absolutizem, kakor ravno v Nemčiji? „Macht geht vor Recht", pravi nemški državnik. Ravno tako malo smemo govoriti o prostosti v Italiji. Da, kdor na vse grlo hvali vlado in nj«ne čine, ta je prost, sicer pa ga vtaknejo v temnico. Da Crispi dobro posnema železnega državnika, pričajo zadnje občinske volitve.
Najobširneje govori o shodu Crispijevem z Bismarckom rusko glasilo „Nord", ki piše: Vero-jetno je, da sta Crispi in Bismarck govorila o vseh velikih dnevnih vprašanjih, gotovo pa o dogodku zaradi Masave. To vprašanje mora se hitro rešiti. Ta italijansko-francoski prepir provzročil je nemir, in treba je določiti, ali naj Crispi nadaljuje obravnave s Francijo, ali naj odjenja. Gotovo pa je Bismarck svetoval, naj se prepir poravna, ker Nemčija želi mir v Evropi. In to bo storilo, da bo Crispi prijenljivejši nasproti Franciji.
Pariški listi soglasno pišejo, da shod v Friedrichsruhe nima vznemirjujočega značaja. Iz Londona pa se poroča, da tamošnji krogi sodijo o shodu, da je predmet pogovoru bilo iztočno vprašanje. Ker je Rusija začasno obrnila svojo pozornost v Malo Azijo, tako trdi Giers, ne more se mirovna zveza vtikati v rusko novejšo politiko, ker ne zadeva evropskih vprašanj. —
V soboto vršila se je v mladoboleslavskem volilnem okraji volitev v državni zbor. Kakor že znano, izvoljen je mladočeški kandidat Janda. Ta okraj ni
še nikoli volil po Riegrovi želji; vendar se je leta 1885 izvoljeni poslanec Vran}' pridružil StaroČehom. Mladočeški radikalci dobivajo vedno več tal; to mora vzbujati resne pomisleke, ker narodnostni prepir ne bo se nikdar polegel, ako bota v deželi gospodovala dva skrajna moža — Knotz in Gregr. Staro-Cehi so nasproti vladi jako popustljivi, in to ravno koristi Mlado-Cehom, ki očitajo Starim, da izdajajo narod. Čeravno pa je staročeška popustljivost obče znana, vendar jim je vlada malo hvaležna, kakor dokazujejo gospoda naučnega ministra ukrepi.
Naravno je, da glasilo mlado-češko kipi veselja vsled te zmage. Piše namreč: Izid volitve obsoja samomorno teorijo poslanca Mattuša, politiko bo-ječnosti in obupa. Volitev je velikega pomena za Taaffejevo vlado, ki si naj zapomni, da češki narod ni tak, kakor njegovi zastopniki na Dunaji. Za Staro-Čehe je ta volitev velika katastrofa; ne preostaja druzega: ali odstopiti ali kreniti na drugo pot.
Riegrovo glasilo „Illas Naroda" pa trdi, da narod ni še izgubljen vsled te volitve. Češki klub naj se drži prave mere in odločneje postopa proti radikalcem. Liberalna strauka bori se s praznimi besedami in izmišljijami, zato morajo Staro-Čehi vzgajati narod, da sam misli in sodi in da se ne bo dal voditi od kričačev v mesnice in nevarne igre, kjer narod lahko vse izgubi, kar so mu zastopniki pridobili v dolgih letih. Staro-češka stranka po tej volitvi ni še brez orožja. Pogumni politiki se vesele, da bo vsaj narod spoznal, kako kriva pota hodi mlado-češka stranka.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2S. avgusta. Notranje dežele.
Volitev državnega poslanca v koroškem velikem posestvu na mesto odstopivšega grofa Goessa bo v kratkem razpisana. Nemška stranka kandiduje dr. Riharda baroua Sternecka. Baron Sterneck, stričnik poveljnika avstrijske mornarice, je legacijski svetnik pri ajstrijskem poslanstvu v Carjigradu.
LISTEK.
Iz povestnice orgelj.
Povestniea orgelj sega v daljno minolost. Ze starim Grkom bila je znana slična izumba glasbenega stroja, ki je imel nekoliko piščal in v katere se je pihalo z mehom. O tem izpričuje latinski izraz (i grški) za orgije, koji je pa (organon) označeval prav za prav vsak glasbeni stroj.
V	katoliške cerkve uvedene so bile orgije v osmem stoletji, kakor je soditi po zgodovinskih podatkih. V srednji Evropi izgotovljene so bile prvo orgije v Cahoh (Aachen), in sicer 1. 812. Toda bile so te še zelo nedovršene; imele so klavijaturo širjo od cele roke iu tolklo se je mlnje s komolcem.
Med Slovani, kakor pripoveduje povestniea, govori se šele 1. 1255. o orgijah, in sicer najprvo v Pragi, vendar so že kake orgije morale prej biti, kajti povestniea pravi, da je istega leta dal dekau pražkega kapitlja (Vid) postaviti „nove orgije" — torej so vsekako morale biti že poprej kake „stare".
V	XIV. stoletji vpeljane ste bili dvojni klavi-jaturi, namreč jedna za desno roko a druga za levo. Leta 1470. uveden je bil prvič pedal. V XVI. stoletji nastal je pupolu obrat k boljšemu izumijenju
premičuih registrov. Od te dobe postajale so stare orgije vedno bolj popolniše in dovršenejše do našega veka.
Z največjimi orgijami ponaša se mesto Ilarlem, koje imajo 60 premenov, 4 oddelke, 2 tiskala, 12 mehov in 8000 piščal. To umetniško delo je zelo obširno in se izvabljajo na njem najlepši in naj-raznovrstniši glasovi. V istini ne pravi zastonj pri-slovica, je li kaka godba za blažene, je gotovo to koncert na harlemske orgije. Kedar so odprti vsi registri, čujejo se pojedini glasovi ko grmeuje topov ali grom, in hram se trese v svojih temeljih kakor pri potresu.
Druge največje orgije so v cerkvi sv. Petra v Rimu. A tudi ta velikanska cerkev se trese, čo igra minje mojsterska roka. Dalje so velikanske orgije v mestu Lucernu v Švici, največja njih piščal tehta 11 stotov. S čudesom napolnjujejo zvoki v hramu sv. Štefaua na Dunaji. Te orgije imajo 32 registrov, toda ntinje se igra samo o največjih praznikih. Praga ima dvoje velike orgije v strahovsketn samostanu z 41 registri iu 3087 piščalami. Na Morav-skem so največje orgije v Olomuci v cerkvi sv. Mavricija; imajo 48 premenov in 2332 piščal. Postavljene so bile 1. 1745. Tudi v stolui cerkvi v Brnu so orgije z 28 premeni in 1980 piščalami.
Veličastne orgije so v opatiji sv. Križa na Dol. Avstrijskem, v Neuburgu, Altenburgu, Weimaru, (Idanskem, Lipsiji, Magdeburgu, Ženevi in v Londonu; tudi v Trstu, Draždanih iu Parizu.
V Strasburgu so orgije, koje imajo 39 registrov in 2242 piščal, v Ulmu 3000 piščal in 32 mehov. Vratislavske orgije imajo 56 glasov in 3342 piščal.
Z znamenitimi orgijami ponaša se Monakovo, in kakor omenjeno, Magdeburg. V Monakovem v cerkvi sv. Petra so orgije visoke umetniške cene, v Magdeburgu so pa okrašene z raznoterimi stoječimi podobicami iu malimi sohami, izmed kojih se odlikuje najbolj še petelin, ki poje in pozornost Ijudij zbranih v cerkvi obrača nase.
Konečno so še znamenite orgije v Gothenburgu, na koje morejo igrati trije orgauisti.
Na Dunaji je pa nedavno neki J. B. Schalken-bacli vprvič igral na nekem aparatu, imenom „Or-chestre-Militaire-Electro-Moteur", koji jo omenjeni Sch. izumil. Ta aparat je neka spojitev raznih mu-zikaličnili in optičnih strojev, koje premičejo klavi-jature in vodilne žice in čudesue efekte provzroču-jejo. Zattgueni zvoki orgelj preidejo h krati v burno vojaško godbo, koja se zopet preminja v fanfare, potrkavanje zvonov, kukanje, citranje, bučejne vi-I harja, grmenje itd. Zajedno švigajo iz aparata iskre,
Dttnajevski bo letos silil na to, da se pravočasno reži proračuu; izogniti se hoče enkrat za vselej provizoriju. Manj važne predloge odložile se bodo na prihodnje leto.
Nekaterim dunajskim denarnim zavodom nižje vrste se je stavila ponudba, da bi posodili nekemu sosednemu kralju 200.000 gld. To ponudbo so zavodi odklonili.
Bosansko - ercegovska železnica Mostar-Iiama izročila se je prometu dne 22. t. m.
Grofu Andrassgju je zdatno odleglo. Včeraj je že zapustil posteljo. Poročalo se je napačno, da ima ledično bolezeu, marveč se je le nekoliko prehladih
Ogerska vlada je izdelala postavni načrt o reorganizaciji finančne uprave ter ga bo predložila državnemu zboru takoj v začetku zasedanja. Strokovni uradi za posreduje iu neposrednje davke se bodo opustili, zato pa uvedli davčni nadzorniki, ki bodo skupno oskrbovali dotične davčne posle v zvezi s politično upravo po posameznih komitatih.
Tnanje države.
O sestanku avstrijskega ministra zunanjih zadev Kiilnokyja iu italijanskega ministerskega predsednika Crispija se je izjavil K;iluokyjev tajnik Wydenbruck nasproti dopisniku v „N. F. P.", da je bil to le čin uljudnosti, znak, da so razmere mej Avstrijo in Italijo še vedno prijateljske. Ker je kralj Humbert odpotoval k vojaškim vajam, povrniti se je moral Crispi hitro v Rim; zaradi tega ni obiskal Kalnokyja na Dunaji. Politiške razprave ali dogovori se niti v Friedrichsruhe niti v Hebu niso vršile, isto tako tudi ne prerešetavala zadeva o Ma-savi in italijansko-francoskem razporu. Trodržavna zveza pa stoji na trdnejši podlagi, kakor sploh kedaj.
„Budapester Corr." pravi, da so vse vesti o sporazumljenji mej srbskim kraljem in kraljico brez podlage in neosuovane. Kralj je neki odklonil predlog kraljičin, da bi sprejel njenega pooblaščenca Piročanca. „B. Corr." je glede srbskih razmer naj-nezanesljivejše glasilo, ki je svoje dni tudi poročalo, da bo zakon ločen v treh dneh; sedaj je že minolo dvakrat toliko tednov, kraljeva zadeva pa je še vedno tam, kjer je bila prvi dan.
Bolgarski vojaki, koje je odposlala vlada v pokrajino Sbate-Kralj, niso našli nobenega sledu več o roparjih. Roparji so brez odkupnine izpustili vjetega Stojanova. Po povedbi tega moža dobivajo roparji brez težav svoj živež od prebivalstva ter so mnogokrat hodili v dobi, ko je bil vjet, mimo turških straž, ne da bi jih bile te zapazile. — Predvčerajšnjim je došel minister Stojlov s soprogo na Dunaj. Kakor trdi neka sofijska brzojavka, odposlala ga je vlada na Dunaj in v Berolin, da se pouči o predrugačenem mejnarodnem stališči.
1luski car je z velikima knezoma Mihaelom Aleksandrovičem in Aleksom Aleksandrovičem odpotoval v Ilinskaje pri Moskvi, graščino velikega kneza Sergija Aleksandrovica, kamor so došli že veliki knez Sergij s soprogo in veliki knez Pavel Aleksandrovič.
Nemški vladni listi so že tolikokrat pisali, da je pruska socijalna demokracija zatrta, in vendar je slednja minoli petek pokazala, da še ni uničena. Oblastnija je razpustila neki 3000 oseb broječ ljudski shod v Berolinu. Pri tem so navstali razburjeni prizori. Razdraženi zborovalci so hoteli oprostiti več oseb iz rok redarjev, ki so rabili orožje. Še le pozno po noči se je razkropila množica.
Francoski mornarični minister Krantz se je po trditvi nekaterih listov vkrcal na torpeduo ladijo „Faucon", s kojo se bo peljal za toulonskim mor-naričnim oddelkom, da se vdeleži vojnih vaj.
Belgijski poljedeljski minister je postal poslanec za mesto Termonde, Debruyn.
♦'s?
--1-
oglašajo se sviralne ure, po dvorani se bliska, vži-gajo se žveplene niti, pokajo samokresi in rakete, sploh ogromen „špektakelj" tiči v tem godbenem stroju.
Kje pa so na Kranjskem največje orgije, to posnamem iz zasebnega pisma g. bratov Zupanov, orgljarske tvrdke v Kamni Gorici, in sicer so v ljubljanski stolni cerkvi in brojijo nad 32 spremenov; izgotovil jih je orgljar Kun ar t. Za njimi so frančiškanske, izgotovljene po g. Goršiču, in imajo blizu toliko premenov. Tu bodi omenjeno, da je te dni izgotovil gosp. Fr. Goršič svoje 52. delo za farno cerkev v Št. Marjeti v rabski dolini na Štajerskem. Orgije so v vsacem oziru krasne, osebito glede intonacije in skromne dispozicije jim ga ni para; na Kranjskem se razven „Marijanišča" nikjer ne nahajajo s tako prijetnim premenom. V Vipavi imajo orgije tudi 32 premenov, principal 10 čevljev; izgotovil jih je umrli F. Ks. Deti.
Katero orgije so najstarejše na Kranjskem, to je pa težko določiti, ker nimajo vsake napisa. Samo pri nekaterih je v sapniku ime mojstra in letnica izgotovljena. Na pr. tvrdka „Zupan" dobila je aii popravljala že jako stare, kakor je soditi po izvršbi, celo 200 let in še več. Koliko je pač župnih in podružnih cerkva, ki imajo jako stare
Italijanska „Riforma" piše: Sestanek v Ilebu je dokazal, da sta Avstrija in Italija v evropskih vprašanjih enih misli. Iz Crispijevega obiska v Friedrichsruhe in Hebu sklepa ,,Riforma", da se mej srednje-evropskimi velesilami ne vrše nobene razprave, ki bi mogle vznemirjati Evropo.
Nekdanji turški veliki vezir Edhem paša se je odpeljal v Dardanele, da tam pozdravi v sultanovem imenu vojvodo Edinburškega.
Grški kralj je dne 25. t. m. zapustil Petrograd, a potoval ni naravnost v Kodanj, marveč je obiskal poprej berolinski dvor.
Izvirni dopisi.
Iz trebanjske okolice, 24. avgusta. No, kaj tacega pa še Trebnje ni videlo — in tudi morebiti več ne bo! — čulo se je od vseh strani v sredo dne 22. avgusta, ko se je tii slovesno praznovala 401etnica vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa! Istinito je bila to izvanredna, veličastna in ljubeznjiva slovesnost!
Zvečer pred slavnostnim dnevom je bilo že Trebnje praznično oblečeno. Raz hiše so vihrale zastave, in vsaka, prav vsaka hiša je bila lepo, mnoge pa prav okusno razsvetljene. Točno ob napovedani uri nastopi požarna bramba ter gre z lepo vbrano godbo pred c. kr. sodnika gosp. L. Goli je stanovanje. Tii seveda zadoni najpopred cesarska himna, katero razoglavi poslušajo. Igrala je godba še dva komada tukaj, potem tri pred gradom blag. gospe Gresselnove, kjer so c. kr. uradi, in potem zopet tri pred stanovanjem preč. g. dekana. Že ta večer je bilo v Trebnjem vse „po konci" !
Drugi dan ob '/a 9- ur' Je bil ž0 ves trg polu otrok. Bil je ua ta dan namreč nastavljen sklep šole. Ob 9. uri bila je slovesna sv. maša z azistencijo, pri koji so bile vse c. kr. uradnije, vsa trebanjska, pa tudi več odlične gospode iz obližja navzoča. Blagorodni okrajni sodnik g. Golija je želel, da bi bil to praznik in slavni dan za celi trebanjski okraj, in to se mu je tudi posrečilo! Njegovemu trudu moremo izreči tu iz srca vseh očitno pripoznanje, in da se je vse tako točno, izvrstno izvršilo — to je večinoma njegovo delo!
Po končani daritvi sv. maše in po odpeti cesarski himni, katere veličastni akordi so marsikaterega poslušalca srce povzdignili, da se je še bolj živo spominjal današnjega slavljenca, našega milega cesarja — je vse vrelo v šolo! Ne bom na drobno popisaval povsod enakega vsporeda, omenim le to, da so vsi otroci silno veselega obraza zapustili šolsko poslopje, ker veliko izmed njih je dobilo knjigo „Naš cesar", vsakateri pa še od kateheta g. „Antona" lepo podobico v vedni spomin štiridesetletnice našega svetlega cesarja! Marsikdo je rekel: Škoda, da ni tu blizu Nj. veličanstva, da bi se skrivaj opazujoč te prizore veselilo Njegovo blago srce nad toliko ljubeznjivo udanostjo in nad temi srčnimi brezštevilnimi „živio"- in „slavo"-klici, kateri so iz ust mladeži, gg. učiteljev in druzih navzočih iz šolskega poslopja doneli!
Za daritvijo sv. maše je bila pa pač poglavitna in najsijajnejša točka današnjega dne ljudska veselica v pičle pol ure oddaljenemu gabriji blizu Nemške vasi. Blagorodni gospod sodnik bil je ta
orgije, a trditi in dokazati se ne more, katere so starejše. Zlasti stare so orgije, koje so bile prene-šene iz starega kapucinskega samostana v Mengiš, odtodi na Homec, s Homca v Radomlje in z Radomelj prenesli so jih bratje Zupani (ko so postavljali v Radomljah nove) v Poljane ob Savi, in sicer dne 6. avgusta 1886. 1. Tako pripovedujejo stari ljudje o zgodovini teh orgelj.
Orgljarji kranjski, koji so pomrli, bili so nastopni: J. Papa, orgljar v Tržiči; Kunart, Fr. Ks. Deu in Malahovsky v Ljubljani in Ru napel v Kamniku; žive pa še orgljarji: P. Roje v Podbrezji na Gorenjskem (pa ne izgotavlja več orgelj), F. Mandlin v Trebnjem; sloveti pa najbolj tvrdki „F. Goršič" v Ljubljani in „brata Zupan" v Kamni Gorici.
Zanimljivo je, kar sem izvedel o pričetku in ustanovitvi tvrdke bratov Z up an o v na Gorenjskem. Oba brata sta še mlada in sta mnogo sveta prepotovala z pokojnim očetom, ki je umrl 7. aprila t. 1. in se le bolj pečal z popravljanjem. V svoji 35. do 38Ietni dobi orgljarske obrti predelal, popravil iu uglasbil je starih orgelj na stotine, novih pa izgotovil samo osemnajst. Zadnje orgije postavil je v Št. Joštu nad Polhovim Gradcem. Oče Zupan bil je samouk.
Sinova sta pa začela delovati po novem načinu
kraj pač srečno izbral. Sredi lepe hoste prav pr! jeten velik prostor za vse goste; blizu pa griček, s katerega trdne skale so s toliko večjo močjo topiči na vse strani oznanjevali to lepo slovesnost; vse to je bilo kakor nalašč za ta dan prirejeno.
Ob 2. uri je izvabila godba mlado ljudstvo na prostor. To je bil dan za otroke! Potem so pa drdrale kočija za kočijo, voz za vozom skozi Trebnje. Ob 3. uri popoludne se je veselica pričela. Najprej so dečki in deklice deklamovali, seveda so bili vsi govori le o štriridesetletnici našega cesarja. Najbolj nam je bil všeč deček, ki je v lepem govoru slavil rodbino Habsburško, še posebno slavnostne čine in dejanja sedanjega vladarja. (Deček je moral pozneje na drugem kraji pred več gospodi na zahtevanje govor še enkrat povedati.) Vsa čast gg. učiteljem; videlo se je, da otroci ne hodijo zastonj v trebanjsko šolo! Gromoviti „slava"-klici so se razlegali, ko je končal, topiči so jeli pokati, cesarska himna jo zadonela, katero je zopet vse odkrito poslušalo! Potem sta gg. učitelja Jerše in Pehani razredila otroke. Bilo jih je 315. Vsakateri izmed njih je dobil v obrokih velik kos kruha, kos mrzle pečenke, potice, kolača, piva ali pa vina. Grajska gospii Gresselnova je darovala sod navadnega vina in sodček fine črnine, katehet g. Nemec sodček izvrstnega dolenjca, Tomšičevi, Zoretovi, Rozmanovi po eno celo peko kruha, drugi nam neznani dobrotniki pa okusno svinjino, kolačev, žtruc in potic, tako, da je bilo vsega v izobilji in na ostajanje; prečastni gosp. dekan so ob konci veselice več jrbaščekov hrušk otrokom kupili, sploh takega še niso otroci v tem kraji nikdar doživeli! To so ti gledali šolarji in šolarice v obraz gospe sodnikove, gospe Zajčeve, gospe Papeževe in drugih gospej in gospodičin, katere so tako ljubeznjivo razdeljevale okusna jedila! Potem so se pričele razne igre. Najbolj je mikalo dečke plezati po mlaji, na katerem je bila tablica s tolarjem, pa tudi mnogo robcev, listnic za denar, mošnjičkov, nožčev in občeznanih „pipcev" privezanih. Ko so vse doli pobrali, zopet so vsi v kolo stopili, dekiamovaii, peli, z zavezanimi očmi lonec iskali ter razbijali itd. Za vsako odliko so se potem zopet po blagorodnih gospeh darila delila! Ob '/ g7. uri je bil pa koštruu prav okusno pečen, po katerem so hitro zbrani gostje segli — saj pri tacem jih je bilo še malo navzočih, iu na „gmajni" pečen koštrun bolje diši, kakor doma opražen ! Godba je svirala, govorile so se napit-nice itd. Ravno o pravem času je začelo deževati, kajti tema se je delala, svečave ni bilo nič pri rokah, otroci so morali domov. Ves čas ni bilo najmanjšega nereda, nevolje ali nesloge, — in to pri takem številu povabljenih in tako različne vrste ljudeh!!
Ko je začel dež bolj resno prati, krenilo je vse z godbo na čelu proti Trebnjemu v gosp. Rozmana gostilno.
Ta dan pač ne bo nobenemu vdeležencev prešel iz spomina, in še zdaj, tri dni potem, se daleč na okoli o slavnosti ljudje pogovarjajo, rekoč: Kaj takega Trebnje še nikdar ni videlo. Konečno naj pa še zapišem besede tukaj, katere so se ta dan največkrat iz ust šolske mladine in vseh gostov to-
v letu 1880. Koncem 1879. 1. se je starejši sin Ig. Zupana povrnil od slovečih orgljarjev bratov Rie-ger iz Jiigerndorfa v Šleziji, in je istodobno prinesel prvi v deželo našo novo sestavo sapnice na stožce. Prve orgije po novi sestavi „Ke-gelladen-System" so bile postavljene od tvrdke Ig. Zupan in sinovi dnč 6. novembra 1880. 1. in so od iste dobe dvajseti izdelek v Skrbini na Krasu; edenindvajseti izdelek tekom osmih let bode pa koncem tega meseca postavljen na Igu pri Ljubljani.
Omeniti moram vsaj izumbo, katero je izumil mlajši zastopnik te tvrdke. V Nemčiji zdaj na podlagi domače izumbe Jan. Zupanovih po ognji počrnjenih piščal stojo cele tovarne in tržijo s slovensko izumbo z velikim dobičkom po vsem svetu, tako tudi orjak orgljarstva, g. \Valker. Skrivnost te fabri-kacije je neki prijatelj Zupanove obitelji za nekaj tisoč mark prodal g. Avgustu LaukhufTu v AVeikers-heimu na Virtemberškem. Ta tovarnar ima zdaj to izumbo po vsem svetu razširjeno in se orgljarji zelo za isto zanimajo.
Da rabi omenjeni tovarnar v istini domačo našo izumbo, je sam priznal. Jednake vrste piščali poslala je že tvrdka skoraj v vse tuje dežele: v Italijo, Francijo in tudi v Nemčijo; pa tam kranjski izdelek zaradi carine omenjeni tovarnar uničuje.
likrat slišale: Bog ga živi našega presvetlega vladarja Franca Jožefa I. — našega preljubljenega cesarja!	L.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
III. Gosp. zbornični svetnik Karol Luckraann
Dnevne novice.
(Najvišja zahvala.) Presvetli cesar naročil je g. deželnemu predsedniku, naj izreče Najvišjo zahvalo za lojalne izjave vsem korporacijam, ki so bile zbrane v Krškem povodom cesarjevega rojstnega dne iu štiridesetletnice.
(O požaru) v T r b o j a h pri Smledniku — ne v Trbovljah, kakor smo včeraj poročali — se nam piše, da sta dvema posestnikoma pogorela skednja z mrvo in ravno omlačenim žitom ter jeden čebelnjak. Čebele so rešili. Nesreča je tem občutljivejša, ker sta ista posestnika pogorela pred nekimi leti. Zavarovan je bil vsak za 700 gld. Goreti je začelo v svislih; sodijo, da je nekdo iz hudobije zažgal.
(K petindvajsetletnici »Sokola".) Vse one čast. p. n. dame in gospode, kateri se mislijo banketa vdeležiti, opozarjamo slednjič, da je čas za oglašanje samo do sobote. Oglasila vsprejema gosp. H. Turk na Glavnem trgu. Na vse kasneje došla prijavljanja se ne bode oziralo.
(K petindvajsetletnici »Sokola Ljubljanskega") pošljejo nadalje deputacije »Sokoli" iz Piska, Na-choda, Brandysa, Budejevic, Sobjeslave in Dunaja.
(Umrl je) 27. t. m. v Središči podpredsednik akad. društva »Triglav" v Gradci g. Sajnkovič, pravnik 4. leta v 22. letu svoje starosti. Eanjki bil je vnet narodnjak in nadarjen dijak, čegar čisti značaj in ljubeznjivost so čislali vsi, ki so ga poznali. Kot pevovodja in odbornik pridobil si je obilo zaslug za akad. društvo »Triglav". Žal, da ga je tako zgodaj ugrabila nemila smrt domovini naši! N. v m. p.!
(Iz deželnega zbora štajerskega.) Prva seja bila je včeraj. Ob 10. uri je daroval slovesno sv. mašo v stolni cerkvi prem. knezoškof dr. Zwerger. Seja pričela se je ob 11. uri. Na dnevnem redu so bili: Poročilo dež. odbora o računskih zaključkih učiteljskega penzijskega zaklada za 1. 1887 in proračun; proračun deželnih zakladov; poročilo dež. odbora o delovanji od 1. januarija; dalje več občinskih prošenj in poročil. Deželni glavar grof Wurmbrand je v daljšem govoru pozdravil poslance in našteval gradivo, ki čaka rešitve. Zapisnikarjema sta izvoljena poslanca Kautschitsch in M o s con, verifi-katorji Jerman, Hackelberg, Sessler-Her-zinger in Koller. Konečno je cesarjev namestuik v imenu vlade pozdravil poslance. Druga seja je danes. Na dnevnem redu so volitve v razne odseke in prvo branje vseh predlog.
(S kranjsko-goriške meje) se nam poroča, da so v nedeljo dne 26. avgusta v Sturiji napravili veselico v proslavo štiridesetletne vlade c. kr. apostolskega veličanstva cesarja Franca Jožefa I. — Vspored obsegal je 14 toček, katere so se vse gladko in v popolno zadovoljnost navzočih izvršile. V slavnostnem govoru kazal je g. Ant. Poljšak radodarnost presvetlega cesarja, tudi za šturško novo šolo je daroval 300 gld. Deklamaciji izvršili ste mladi gospici jako dobro, tercet je sviral ua gosli in kitari tri komade, in znani pevski zbor prepeval je več zborov v občno zadovoljnost. Igra „Bob iz Kranja" napravila je veliko smeha; vloge so bile v spretnih rokah. Največjo zaslugo ima g. nadučitelj Perne; on je bil duša vsemu delovanju. Njegov pevski zbor nam dela tudi vso čast!	y.
(Hranilnica v Brežicah) je sklenila povodom cesarjeve štiridesetletnice vsako leto darovati 1000 gld. za preskrbovanje 12 revežev mestne občine.
(Deželni odbor) sklenil je vprašati vlado, ali bi dovolila, da se gledališče zopet zgradi na sedanjem prostoru.
(Premeščen) je učitelj g. Maks Ivanetič iz Drage v Modrič pri Gradačacu v Bosni.
(Na obrtni šoli v Gorici) imenovan je voditeljem dosedanji voditelj obrtne šole v Poreči, g. G e m -b r e c i c h.
(Šolske delavnice.) Na Švedskem, Francoskem in Nemškem združili so z ljudskimi šolami šolske delavnice. To poskušajo tudi že na Dunaji in Galiciji, kjer je nad 40 šolskih delavnic. Leta 1882 osnovalo se je ua Dunaji posebno društvo z namenom, da šolskim dečkom preskrbi prostore, kjer naj se vadijo v ročnih delih. Društvo ima sedaj dve taki delavnici ter prireja posebne kurze, v katerih se tudi učitelji vadijo za pouk v ročnih delih. Mi-noli teden končal se je peti letni kurz, katerega sta se s Kranjskega vdeležila gospoda A. Žumer iz Ljubljane in J. Be zla j iz Krškega. Kurz se je končal z javno razstavo del, ki so vzbujala veliko pozornost v strokovnjaških krogih.
(Za slovenske šole) sklenile so nadalje postavne korake občine: šoštanjska okolica, trgPilštajn, Zdole, Drensko-rebro in Marija Gradec pri Laškem. Dotične prošnje so se odposlale na deželni šolski svet, oziroma naučno ministerstvo. Pričakovati ja, da se oglasijo i ostale slovenske občine.
(Premembe pri č. oo. kapncinih) štajersko-kranjske provincije. Proviucijal: o. Ferdinand; d e f i n i t o r j i; oo. Gregor, Lovrenc, Norbert, Konštantin. |Premembe v Gorici: o. Eafael, gvardijan; o. Gelazij, vikar. Iz Gorice gresta o. Albert in o. Kerubin v Lipnico, o. Siegfrid v Schwanberg, br. David v Celovec. Iz Celja gre o. Hermenegild v sv. Križ za vikarja. Iz Volš-p e r g a gre o. Gottfried v Murau za gvardijana"; o. Joahim v Schvvanberg za vikarja Iz sv. Križa: o. Konštantin v Celovec za gvardijana: o. Kajetan tudi v Celovec. V L i p n i c i postane o. Oto-kar gvardijan, o. Viljem vikar, o. Maks gre v Krško. S Krškega o. Aleksander v Lipnico. Iz M u r a u a : o. llieronim v Volšperg za grardijana;
o. Severin v Knittelfeld. Iz Celovca: o Friedrich v sv. Križ za gvardijana; o. Theofil v Murau, o. Vir-gilij postane vikar v Celovcu ; o. Gabriel in o. Bona-ventura v Celje. Iz Hartberga: br. Martin gre v Irdning. Iz K n i 11 e 1 f e 1 d a : br. Izidor in br. Moric v Hartberg. Iz Schvvanberga: o. Hono-rij v Volšperg za vikarja; br. Klemens v Celje. Iz I r d n i n g a: br. Jonas v Knittelfeld. V Loki ostanejo: č. oo. Odilo, Luka in Irinej.
(Duhovniške premembe v krški škofiji.) Č. g. Fr. Treiber, do zda) provizor Podkloštrom, je postal mestni kapelan v Celovci; č. g. Fr. Mihi, do zdaj provizor v Št. Rupertu, pa je prevzel oskrbovanje šmarješke in šentjurske fare pri Velikovcu. Faro St. Steben na Žili je dobil gosposvetski kanonik č. g. Fr. Katnik. Za nunskega izpovednika in slovenskega pridigarja v Celovci je imenovan č. g. P. dr. Alojzij Cigoj. Dekanijski svetovalci so postali čč. gg.: Fr. Centrin, župnik v Št. Petru; Valentin Karpf, župnik v Grebinjskem Kloštru; Josip Skrbinec, župnik v Vogrčah, in dr. Josip S o mer, župnik v Šmihelu. — Umrl je č. g. Fr. Junk, vpokojeui župnik v Smarjeti labudski. Naj v miru počiva!
(Učiteljske službe) so razpisane v postojinskem okraji in sicer: V Suhorji, v Slavini, Hrenovicah in Vremah. Plače 450, 450, 400 in 400 gld. Prošnje do 4. septembra.
Narodno gospodarstvo.
Deželno sadno razstavo v zvezi s poku-šnjo kranjskih vin
priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v proslavo štiridesetletnega vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. od dne 17. do 21. oktobra t. 1. na starem strelišči v Ljubljani.
Kranjski sadjarji in vinarji!
Po želji presvetlega našega vladarja samega, da bi narodi slavili štiridesetletnico njegovega vladanja s podjetji, ki pospešujejo gospodarski razvoj država avstrijske, ukrenil je veliki zbor c. kr. kmetijska družbe kranjske proslaviti ta praznik z razstavo, katera naj bi pospešila za Kranjsko toliko važno sadjarstvo in vinarstvo.
Sadjarji in vinarji! Nihče, kdor le količkaj vzmore, naj ne zamudi te slovesne prilike ter naj pomaga podpisani družbi, da doseže prekrasni, a težavni namen, s katerim je zasnovala razstavo.
Deželni sadni razstavi bode pokazati, dokle smo dosedaj dospeli v sadjarstvu, in katere sadne vrste se najbolj ponašajo ob raznih razmerah na Kranjskem, da dobodemo tako podlogo, na kateri hočemo v prihodnje pospeševati sadjarstvo. Eazstava nam pa bode tudi ugodna prilika, da vsaj pričnemo urejati slovenska sadna imena ter da jih spravimo v soglasje s pomologijskimi imeni.
Podpisana družba se bode pa ob enem potrudila, da pokaže obiskovalcem razstave dejanjski, kako so napredovali po drugod v pretvarjanji sadja, da ga laže razprodavajo in umno uporabljajo. Eaz-stavljeno orodje in stroji bodo obiskovalce razstave poučili o tem prevažnem oddelku sadjarstva.
Šolskemu vrtnarstvu v prospeh priredi podpisana družba posebno razstavo šolskih vrtov.
Vinska pokušnja bode obiskovalcem dala priliko, da bodo izpoznali naša pristna vina dolenjska, vipavska in vremska. Tako se bode oživila vinska kupčija ter izpodrinila škodljivo tujo konkurencijo.
Eazstava, na katero smejo pridelke in izdelke svoje poslati samo Kranjci, sestavljena bode iz naslednjih oddelkov:
A. I. Eazstava svežega sadja. II. Eazstava sadnihizdelkov (suho in vkuhano sadje, sadno žganje itd.) III. Eazstava d r e -v e s n i č nji h pridelkov (divjaki in razne druge podloge za cepljenje, cepljeno drevje itd.). IV. Eazstava sadjarskega orodja in strojev. Na to razstavo smejo poslati izdelke svoje tudi tovarnarji zunaj Kranjskega. V. Eazstava šolskih vrtov. B. Vinska poskušnja. Ta pokušnja bode tako urejena, da bodo imeli posamezniki, cele občine, okraji ali kmetijske podružnice posebne ograjene prostore (pokušalnice), koder bodo točili svoje pridelke.
V vseh oddelkih je podpisana družba poskrbela za obilo odlikovanj. Ob razstavi, katera bode odprta tudi zvečer, bode ob enem velika efektnaloterija. Nataučen program o razstavi bode priobčeu ob pravem času.
Sadjarji in vinarji! Nihče naj se ne zanaša na drugega; vsak pokaži sam, kaj vzmore, ker le tako bo mogoče na razstavi videti, kakošno je v resnici kranjsko sadjarstvo in vinarstvo.
Kdor m.sli kaj razstaviti, naznani naj to precej c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, katera prijavi potem vsakemu posebe vse natančno, kako se mu je ravnati. Oglasila se sprejemajo najkasneje do 2 0. septembra t, 1.
poroča, da je linška zbornica poslala prepis peticije, s katero se je obrnila radi obdačenja podružnic do c. kr. finančnega ministerstva, naši zbornici s prošnjo, da podpira to peticijo.
V	peticiji se navaja, da je vprašanje obdačenja tistih podružnic, katere si ustanovljajo posamične tvornice za prodajanje svojih izdelkov zunaj svojega obrtovališča, nadalje tistih podružnic, ki si jih ustanavljajo banke in druge družbe, treba zakonito vrediti. Samo ob sebi se umeje, da je glavno podjetje s svojimi nesamostalnimi podružnicami vred le jeden jedini davčni objekt in da se sme obdačiti le z jedno jedino dobitkovino in dohodarino.
Za državo je vsekakor vse jednako, kje se jej plačujejo davki. Za njo je vse jedno, ali se jej ves davek, ki ga ima plačati katera tvrdka, plačuje na Dunaji, ali le jedeu del pri davčni blagajnici v mestu glavnega podjetja, drugi del pa pri davčni blagajnici v stajališči njenih podružnic.
Toda to vprašanje je zelo važno za dežele in občine, v katerih se nahajajo take podružnice, kajti ker si morajo največji del svojega potrebnega denarja omisliti z dokladami od davkov, imajo tudi pravico do tega, da taka s podružnicami spojena podjetja ne plačajo svojih davkov vseh v mestu glavnega podjetja, ampak po razmerni razdelitvi tudi v stajališčih posamičnih podružnic.
V	prvem slučaji ne doprinašajo ta podjetja čisto nič k deželnim in občinskim bremenom stajališča svojih podružnic, kar je gotovo neopravično, ako pomislimo, da imajo te podružnice in njih uradniki svoje koristi od občinskih troškov za ceste, zdravstveno redarstvo, šole itd. in bi tedaj morali tudi razmerno k temu doprinašati.
Dežele in občine imajo tedaj pravico zahtevati, da take v njih področju nahajajoče se podružnice tudi prevzamejo razmerno njih bremena, a to bode, ker se zdaj ves davek plačuje le v mestu glavnega podjetja, le s tem mogoče, da se z zakonom določi, da s podružnicami spojena podjetja le primeren del svoje dobitkovine in dohodnine plačajo v mestu glavnega podjetja, drugi del pa po razmerni razdelitvi davčnim uradom tam, kjer so podružnice.
Kako to razdelitev urediti, to se more dognati po vnanjih znamenjih o obsegu glavnih podjetij ali podružnic.
Konečno je treba še omeniti, da s to prena-redbo prakse, za katero se tu gre, ne bi bila taka s podružnicami spojena podjetja bolj obremenjena. Kajti kakor za državo, tako je tudi za ta podjetja vse jedno, ali naj ves davek v mestu glavnega podjetja, ali pa le jeden del v ostalem jeduakih davkov plačajo tamkaj, drugi del pa pri podružnicah. Doklade, ki bi jih imele plačevati te tvrdke, bile bi navadno manjše, ker so v navadnem mestu glavnega podjetja, namreč na Dunaju, večje deželne in občinske doklade, nego v deželah.
Odsek pritrjuje temu in predlaga, zbornica naj priporoča prošnjo linške zbornice. — Predlog je bil sprejet.	(Dalje prili.)
Na delo torej, domoljubni gospodarji, da častno poprazuujemo veliki avstrijski god, ob enem pa izkažemo hvaležnost do našega vladarja, ki je toliko storil za kmetijski stan, in čigar dobrotljivost slavi malo da ne vsaka vas na Kranjskem.
C. kr. kmetijska družba v Ljubljani.
Telegrami.
Gmunden, 28. avgusta. Govori se, tla bo cesar tekom tedna peljal se obiskat rusko cesarico in prineesinjo valeško.
Budimpešta. 28. avgusta. „Naplo" piše, da ogrski brambovci no bodo več razdeljeni po dosedanjem brigadnem sistemu, marveč v pešpolke.
Sofija, 27. avgusta. Kakor so čuje, sešli se bodo začetkom septembra v Berolinu evropski državniki, katerim bo pravosodni minister Stojlov poročal o položaji v Bolgariji.
Milan, 27. avgusta. Crispi so je včeraj pripeljal ter takoj odpeljal se v Monzo poročat kralju. — General San Marzano dobil je povelje, pripraviti se na odhod v Masavo.
London, 28. avgusta. Zrakoplovec Sim-m o n d s ponesrečil se jo včeraj z dvema tovarišema. Simmonds je takoj umrl, druga dva sta težko poškodovana.
Listnica opravništva:
G. F. M. v J. Zaželjeno se Vam je takoj odposlalo. Da, še z vsemi štev. »DOMOLJUBA" se lahko postreže Vam in drugim.
T u j c i.
24. in 25. avgusta.
Pri 31aUču: Bogdan, gimnazijski učitelj, z Dunaja. — Schneider, Dulder in Gruber z Dunaja. — Klein, trgovec, iz Toplic. — Emil Schvvarzkopf iz Nemčije. — Sehmiedberger iz Monaka. — Agatk, zasebnica, iz Nemčije. — Thoraan pl. Mon-talmar, častnik mornarice, s Pulja. — S. Kiinig, A. Wagner, Fordran z Dunaja. — Ritter, tovarnar, iz Nemčije. — Maria pl. Ručna, soproga računskega svetnika, iz Zagreba. — Pavel Zamparo, zasebnik, iz Trsta. — M. pl. Ručna, soproga deželnega svetnika, iz Zagreba. — Sc-hneller, zasebnik, iz Koprlv-nika. — Rothe, iz Nemčije.
Pri Slona: J. \Vilfan, inženir, iz Trsta. — Dr. Oroslav Picoli, notar in profesor, iz Trsta. — Fran Šlibar, kupčevalec, iz Selo. — Kowarschik, Scliwarz in Schoklič iz Gradca. — K. Coen in Schvfarz iz Gradca. — Ertl, uradnik, iz Budimpešte. — Karol Rotter, uradnik, z Dunaja. — Josip Bonett, trgovec, iz Lušina. — Franc Ilaring, godec, iz Ptuja. — J. Littke z Ogerskega. — Smrekar, uradnik, iz Gradca. — F. Haring, učitelj godbo, iz Ptuja, — Ruprecht, usnjar, s Krškega
Vremensko sporočilo.
a	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
27.	/. u. ZJUI. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7369 734-9 736 4	12 9 24-2 16-6	sl. szap. sl. vzh. sl. svzh.	megla jasno n	o-o
*	"	~ ------77
Srednja temperatura 17-b°C., za 0 2° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 28. avgusta.
Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5 % „ 100 „ „ 16% „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Papirna renta, davka prosta......
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..
Kreditne akcije ..........
London .............
Francoski napoleond...........
Cesarski cekini ..........
Nemške marke ..........
81	gl. 55 kr.
82 112
97 871 312
50 65
123 9 5 60
80 35 78 87 20
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorat6r
v Ljubljani, Šelonburgoro ulico št. -t,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijalitoto: altarne preproge.
Ceniki » podobami zastonj in franko na zahtevanje.
XXXXXKXXXXXXXXXKXX
X Brata Elbcrl, 8
Izdelovalca oljnatih barv, flrnežev, lakov X
iu napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
MJi.g au H J
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
X *
x
X
^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
^	Cenilce ua zahteraujo.
xxxxxxnnxxxxxxnxxx
HSHSH5HSHSHSHSHSHSHSESH5HSH5HSHSČ
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski ccsti St. 15, (Mcdijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejono zalogo raznovrstne
Mine oprave j
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnato modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke j ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
oooocoooooooo
Darilce pridni Šolski mladini, zlasti letos jako primerno in spominljivo, je knjižica:
„Zlatomašnik LEON XIII."
(s podobico).
Dobiva se po 6 kr. — 50 iztisov vkup po 5 kr. v Ljubljani pri »Katoliški družbi'1, Stari trg št. 13.
Po ravno isti ceni „Papežcva nezmotljivost".	(9)
?yyvvYvvvYvvvvvvvvv'vvvvyvYYv
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
PT zavarovanje življenja, ^mi
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko jo uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima	emn»
valna	■■	mSHiA-V.! j " -v b-j:^«* katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25% celo 48%.
Konci leta 1886. bilo je pri banki rSLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(43)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastne j liiši (Grosposke ulice 12.)