Anf°nia n 'Olg a Pavljc PidL'Wth ^ yn- N-L-’*i ^aoDnocE (Ricam sn snmr IM IAIMHIA99 QmS National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. DECEMBER 22, 1969 SLOVENIAN fcij&awma wswiw>ajw ŠTEV. LXVH — VOL. LXVD Danes odloči kongres o davčnem kompromisu Konferenca obeh domov Kongresa je dosegla kompromis o davčni i'eformi, danes pa bosta zbornici o njem glasovali. Novi grobovi WASHINGTON, D.C. — Po dolgem, trdem razpravljanju ob grožnji predsednikovega veta je konferenca predstavnikov obeh zbornic Kongresa v petek zgodaj zjutraj dosegla kompromis o glavnih določilih davčne reforme. Podrobnosti so nato obdelali v petek in soboto ter ju predložili v odobritev obema zbornicama. Pričakujejo, da bo kompromisni zakonski predlog odobren z veliko večino tako v Predstavniškem domu kot v Senatu. Bela hiša ni h kompromisnemu predlogu zavzela nobenega stališča. Predsednikov tiskovni tajnik je dejal, da se bo predsednik odločil, ko bo v Kongresu odobreni zakonski predlog prišel na njegovo mizo v podpis. Kompromisni predlog je precej bližji predlogu Predstavniškega doma kot Senatovemu, kateremu je predsednik Nixon grozil z vetom, ker da bo dal novega olja na plamene inflacije. Kompromis določa postopno povečanja osebnega davčnega izu-zetka od $600 na $650 s 1. julijem 1970, na $700 s 1. januarjem 1972 in na $750 s 1. januarjem 1973. Postopno bo tudi povišana odtegnitev dohodninskemu davku darov v dobrodelne namene, stroškov za zdravstvo itd. od se danjih 10% na 15%, ali največ $2,000. Pokojnine Social Security bodo s 1. januarjem 1970 povišane za 15% in ne za 10'i 1. aprilom, kot je predložil predsednik Nixon. Kompromisni davčni predlog bo prinesel v prvem letu okoli 6-4 bilijonov več dohodkov zvezdi- blagajni kot izdatkov, ker podaljšuje posebno davčno nakla-. do 5% do 1. julija 1970, odlaga ^kintev prometnega davka na avtomobile in telefon ter ukinja °dpis 7% dohodka na račun investicij v nove stroje in naprave. V letu 1971 bo na temelju novega davčnega zakona imela Zvezna blagajna v primeri s sedanjim zakonom še vedno okoli' 615 milijonov prebitka, naslednje leto pa bodo stroški presegli izdatke za 2.5 do 3.8 bilijonov. Ko bodo vsa določila novega zakona v veljavi, bo zvezna blagajna imela kakih 6.6 bilijonov nianj dohodkov, kot bi jih imela na temelju sedanjih davčnih zakonov. Matt Laurich V nedeljo zjutraj je doma umrl Matt Laurich z 1125 Addison Rd., star 81 let, rojen v Art-mini vasi na Dol., od koder je prišel pred 65 leti zaposlen pri American Steel in Wire Ca. kot vlačilec žice do svoje upokojive pred 31 leti. Zapušča ženo Jennie, roj. Zupan, doma Iz Lesc pri Bledu, pastorke Jean Roby, Dorothy Czyzynski in pok. Wil-liama M. Starka. Umrli so bratje Anton, Frank in Joseph Laurich. Bil je član Društva Clev. Slovenci št. 14 ADZ, Društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ in Slov. upokojencev na St. Clair. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7. uri. Thomas Tomšič Preteklo sredo, 17. decembra, je umrl v Cu-Chi v Vietnamu na posledicah ran, ki jih je dobil pri eksploziji mine 10. decembra, 21 let stari specialist 4th class Thomas Tomšič. Pokojni je bil v sestavu 25. pehotne divizije ZDA in je bil ranjen v boju. Bil je sin pok. Franka in Mrs. Jean Dragar, roj. Bernard, brat Garvja, vnuk pok. Helen, roj. Palčič, in Johna Bernarda, Ann, roj. Laurich, in pok. Antona Tomšiča, nečak Regine Bernard. Obiskoval je Sowinski osnovno šolo, Addison Jr. High in graduiral na East High junija 1966. Zaposlen je bil pri Mille Co. kot tehnični risar, dokler ni šel letos v februarju k vojakom. V Vietnamu je bil 6 mesecev. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda. Kraj in čas bosta javljena. Stanley Bohinc Ko je bil v St. Clair Savings na E. 185 St. je nenadno zadet od srčne kapi umrl 65 let stari Stanley Bohinc s 19107 Shawnee Avenue. Prva žena Christine, roj. Stariha, mu je umrla leta 1964, zapustil je ženo Frances, roj. Vidrick, preje Vouk, sinove Johna, maj. Stanleyja (U.S. Air Force, v Vietnamu) in Hermana, hčer Jean Stark, 10 vnukov in vnukinj, brata Gerryja (in druge brate ter sestre v Sloveniji). Pokojni je bil rojen v Clevelandu, sedaj je bil v pokoju, preje pa je delal 35 let za Cle-vite Corp. Bil je član ADZ št. 14. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 9.15, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 10, nato na Kalvarijo. Anna Česen V soboto je po kratki bolezni umrla v Richmond Hts. General Hospital poznana 80 let stara Anna Česen, rojena Pihnar z 18960 Newton Ave., Euclid. Zadela jo je možganska kap. Rojena je bila v Podsteni, vzgojena pa v Banjaloki pri Kočevju. V ZDA je prišla 1. 1908. Tukaj zapušča soproga Franka, sina Franka ml., hčeri Ann Roberts in Agnes Henderson, sestro Mary Erčul, 10 vnukov in vnukinj j ter 12 pravnukov in pravnukinj. V Sloveniji pa hčer Ivanko Ma-rincelj in sestro Franco Piršič. Bila je članica Progresivnih Slovenk št. 3 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo v ponedeljek ob 1. pop. iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na pokopališče Lakeview. Namesto vencev priporoča družina darove za Slovenski dom o-starelih na Neff Rd. John Oshaben V Evergreen Nursing Home je umrl pretekli petek 82 let stari John Oshaben z 19511 Kildeer Avenue, vdovec po 1. 1947 umrli ženi Leopoldini, roj. Aucin, oče Johna, Leona, Stanleyja, Edwar-da, stari oče in praoče, pokojnik je bil doma iz Postojne,' od koder je prišel v ZDA 1. 1913. Pogreb je danes ob 8.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Pomočnice na Neff Road ob 9.30, nato na Kalvarijo. Minnie Grdina Sinoči okoli devete je umrla v Euclid General bolnici Minnie Grdina, žena Johna, znanega “čarovnika”. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore. Čas bo še objavljen. Frank Hribar V Euclid General bolnici je umrla včeraj zjutraj 77 let stari Zvezna porota bo preiskala smrt Črnih panterjev v Chicagu WASHINGTON, D.C. — Pravosodno tajništvo je odredilo, naj zvezna porota preišče okoliščine smrti dveh “črnih panterjev” ob priložnosti policijskega vdora v glavni stan v Chicagu. Policija trdi, da sta ubita streljala na policijo, ko je ta s sodnim odobrenjem prišla preiskavat £eii vodniki 14 arabskih držav glavni stan “Črnih panterjev”, Lyoje posvete o tem, kako zbrati kjer naj bi bilo skrito orožje, j in zediniti vse vojaške, politične “Črni panterji” trdijo, da sta|jn gospodarske sile arabskega ubita ležala na postelji in ju je (£veta za skupen nastop proti Iz-policija enostavno ustrelila. Pra- raeiU) da se bo umaknil z arab-vosodno tajništvo je naročilo že £kega ozemlja, ki ga je zasedel ARABSKI VODNIKI IŠČEJO EDINOST PROTI IZRAELU Po enem dnevu zamude so začeli vodniki arabskih držav včeraj svoje razgovore o skupnem nastopu proti Izraelu za osvoboditev zasedenih arabskih ozemelj. Irak, Sirija in Tunizija so poslali le zastopnike. RABAT, Mar. — Včeraj so za- prejo P'BI, naj preišče okoliščine smrti obeh “Črnih panterjev”, pa je ta naletela na vrsto ovir. Preiskava posebne zvezne porote naj razčisti v celoti okoliščine streljanja 4. decembra med policijsko racijo v glavnem stanu “Črnih panterjev”. Okrajna porota v Chicagu spregovorila jasno o SDS CHICAGO, 111. — Posebna velika porota okraja Cook je potem, ko je sprejela obtožbo proti 37 osebam, udeleženim pri izgredih SDS (Študentje za demokratično družbo) v Chicagu 8. in 11. cktobra, v posebnem poročilu označila skupino “Weatherman” SDS za revolucionarno marksistično-leninistično organizacijo, ki je predana nasilnemu uničenju sedanje oblike vlade in uvedbi brezbožne komunistične družbe. Poročilo velike powie poudarja, da omenjena skupina vse to odkrito povč. Frank Hribar s 1105 E. 169 St., doma v Mirni na Dolenjskem, po kratki zmagoviti vojni junija 1967. Egiptovski Naser, ki se je največ prizadeval za sklicanje te konference, trdi, da so poskusi doseči osvoboditev teh ozemelj mirnim potom propadli in da o-stane sedaj edino še uporaba sile. Naser se zaveda, da so arabske oborožene sile trenutno še prešibke za uspešen oborožen nastop proti Izraelu, zato bi rad dosegel mobilizacijo vseh arabskih sredstev za okrepitev oboroženih sil do take mere, da bi te lahko upale na uspeh v boju proti Izraelu. Konferenca bi se mora’a po načrtu začeti že v soboto, pa sta Savdski kralj Fejsal in Naser zavlekla svoje razgovore v Kairu preko določenega časa in sta prišla v Rabat, glavno mesto Maroka, kjer se konferenca vrzi, pozneje, kot je bilo predvideno. Konferenca je bila nato za en dan odložena. Na njej so zastopane vse arabske države severne Afrike od Maroka do Rdečega morja in gornjega Nila. Tunizijski predsednik H Burgiba je ostal doma zaradi bolehnosti in je poslal samo namestnika. Prav tako sta izostala predsednika Sirije in Iraka, ki sveta, ko je državni tajnik predložil načrt za pomiritev Izraela z Egiptom in z Jordanijo. To spremenjeno stališče Washing-tona naj bi olajšalo ameriškim prijateljem v arabskem svetu, preedvsem kraljema Fejsalu iz Savdije in Huseinu iz Jordanije, zagovarjati ohranitev rednih odnosov z ZDA. V otvoritvenih govorih so vodniki arabskih držav govorili o možnosti ustanovitve palestinske vlade v tujini pod vodstvom vodnika palestinskih gverilcev Yasserja Arafata. Ta, ki je med predsedniki republik in kralji kot enakovreden vodnik Palestine, se za sestavo palestinske begunske vlade ne navdušuje. Smatra, da bi bila ta njegovemu delovanju preje v oviro kot v pomoč. od koder je prišel v ZDA pred 53 leti, vdovec po 1. 1964 umrli ženi Jennie, roj. Paulin, zapo- "ta v sporu med"seboj in z Na- slen do upokojitve pri Fisher! Body, oče Franka, stari oče Thomasa in Franka, brat Ste-vena (Kalif.) in pok. Josepha. Bil je član SNPJ št. 26 in ADZ serjem. Večina renče je zvezi, udeležencev konfe-naklonjena Sovjetski kot “edinemu trdnemu” št. 12. Pogreb bo iz Zelotovega zavezniku Arabcev, med tem ko 152 je do ZDA hladna. V njih vidi leč W. Brandt in njegova vlada ** ~ V . • __J L. v. v* o l A pogrebnega zavoda na E. St. v sredo popoldne ob enih.1 glavnega zagovornika in pod-Namesto vencev priporoča dru- pomika Izraela. Washington je žina darove za Slovenski dom nekaj dni pred konferenco poka-ostarelih na Neff Rd. zal dobro voljo do arabskega Heinemann odgovoril na Ulbrkhiovo pismo Predsednik Nemške demokratične republike je pisal predsedniku Nemške zvezne renuhlike o izboljšan iu medsebojnih odnosov. Ta mu je poslal odgovor. BONN, Z. Nem. — Odkar je novi zahodnonemški kancler Willie Brandt ob nastopu dejal, da obstojita dve državi v enem nemškem narodu, je odprl vrata upom, da se bodo odnosi med obema izbljšali. Težava je v tem, ker zahteva vodnik Nemške demokratične (komunistične) republike W. Ulbricht za svojo državo polno priznanje suverenosti in enakopravnosti z Nemško zvezno republiko. Tako da- Iz Clevelanda in okolice 9 Ameriška Domovina na božični dan ne bo izšla— Naročnikom in raznašalcem lista sporočamo, da Ameriška Domovina ta teden samo na Božič, to je v četrtek, 25. decembra, ne bo izšla, drugače pa redno. Prejeli smo namreč telefonične poklice, če res lista ta teden ne bo. Toliko v poj asi nilo. Pozdravi— Rojaki Frank in Marija Urh ter Carolina Sever pošiljajo svojim prijateljem pozdrave iz Las Vegas, Nev. Tajnica izven mesta— Mrs. Adalyne Bober, tajnica Društva Napredek št. 132 ABZ bo za praznike izven mesta. Za vse društvene potrebe naj kličejo člani Johna F. Tanko na tel. 732-8930. Nov odbor— Društvo Presvetega Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. je za 1. 1970 izvolilo sledeči odbor: predsednica Terezija Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina, 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670; zapisnikarica Ljudmila Glavan, blagajnik Joseph H. Lach; nadzorniki: Ljudmila Glavan, John Hosta, Josephine Weiss. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol. Za pregled novih kandidatov, vsi slovenski zdravniki. Seje vsako 3. sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na WT. 130 St. Pobiranje asesmenta vsako 4. nedeljo na 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio. Pretekli četrtek spada med letošnje ncjiivahnejše politične dneve V Italiji prijeli maoiste RIM, It. — Oblasti so prijele v Genevi 7 komunistov, vodnikov taoistične skupine v partiji, obtoženi so kovanja zarote proti obstoječemu redu. V glavnem mestu so prijeli v Zvezi z bombnimi napadi v Mi-*anu in Rimu, ki so uničili živ-benja 14 ljudem in jih okoli 100 tnili, še pet oseb, ki naj bi bile Zvezane s pripravo teh napadov. Med prijetimi je tudi Emi-bo Borghese, sin sodnika vrhov-ttga republiškega sodišča. • * > 3 Vremenski \ prerok pravi: Oblačno in hladno z naletava-snega. Najvišja temperama okoli 28. WASHINGTON, D.C. — Redkokdaj je bila dežela ves dan tako zaposlena s političnimi novicami kot pretekli četrtek. Najpreje nas je spravil v dobro voljo bivši republikanski predse dniški kandidat Goldvvater. Mož je bil v Vietnamu, je torej po tradiciji postal strokovnjak za vietnamsko vojskovanje. Ne vemo, kaj sam misli o tem, res pa je, da je obiskal predsednika Ni-xona in mu povedal svoje vtise s pota. Potem se je seveda pokazal tudi na tiskovni konferenci in tam razvijal svoje misli o Vietnamu. Njihovo bistvo je, da Goldwater ni nič spremenil svojega stališča, odkar je bil v Vietnamu. Zagovarja več vojskovanja in ne manj, priporoča ponovno bombard iranje Severnega Vietnama in uničenje industrije, prometnih žil, kanalov, mostov, jezov itd. Večini A-merike se s tem ni prikupil, levica ga je pa takoj začela smešiti. Toda šalo na stran! Vietnamski komunisti naj kar še naprej delajo nekatere politične napake in jim dodajo še nove, pa bodo videli, da Goldwater j evo stališče utegne znova postati večinsko v naši deželi. Na Kapitelu se je pred senatom pokazala prvič nova finančna zvezda. Pred pristojnim odborom je novi predsednik federalnega rezervnega sistema Burns razlagal svojo gospodarsko filozofijo. Njegova izjava potrjuje napovedi o njegovi politiki. Mož nima hrbtenice svojega prednika Martina, bo skušal ugoditi federalni administraciji, obenem ji bo dajal nasvete, ki jih bo federacija le redkokdaj vpoštevala — saj še Martinovih ni! —, pa ostal vsaj uradno zmeraj optimist. Ze prvič je dajal pogojne optimistične napovedi v taki obliki, da so se borze pognale kvišku kot na povelje. Burns je seveda proti inflaciji in jo bo pobijal. Slučaj je nanesel, da je prav ta dan bilo objavljeno uradno poročilo, da je bilo novembrsko povišanje cen na debelo največje v zadnjih 6 mesecih. To je pa obenem uvod za višje cene na drobno v decembru. V Kongresu je vladal ves dan pravi orietntalski političen semenj. Zborovalo je vse vprek, glasovanja so se vršila kot na tekočem traku. Zato moremo omeniti le par slučajev. Senatni plenum je med drugim odobril rudarski zakon, ki daje ugodnosti 140,-000 rudarjem v 3600 premogovnikih in dnevnih kopih. Nixon je zagrozil, da bo zakon vetiral, verjetno na pritisk stranke, kajti republikanski politiki so proti zakonu. Nixon je tudi zagrozil senatu, da bo vetiral nakazilni zakon za federalno tajništvo za zdravje, prosveto in socialno politiko, ker je v njem vključeno “preveč izdatkov”. Kakšna bo usoda tega nakazilnega zakona, še ni jasno. Najbolj so se potile nekatere skupne kongesne komisije, ki so morale iskati kompromise med besedili predstavniškega doma in senata. Primeroma lahko je bilo doseči kompromis o besedilu zakona o kreditnih pogojih za posojila. Hud je bil boj v komisiji za davčno reformo. Kompromis je bil dosežen šele v petek ob treh zjutraj. V zraku je viselo še zmeraj nekaj nakazilnih zakonov, ki pa niso spadali med važne. Še kar srečno je šel skozi vse ovire zakon o podpiranju tujine. Povod za tako delovno vihro je bil zelo preprost. Mike Mainsfield je kot vodnik senatne večine zagrozil, da bo Senatu s sejami pokvaril počitnice, ako ne bodo pravočasno izglasovali vseh zaostankov. Senatorji niso hoteli o-stati brez počitnic in so se zagnali v delo. Hudobni jeziki na Kapitolu so obžalovali, da pri nas nima politično leto večkrat Božiča in Novega leta. To bi zelo pospešilo delovno storilnost naše politike. Govoriti o sklepih je še prezgodaj. Zakonska besedila morajo namreč biti še opiljena, da bodo razumljiva. To izglasovana besedila navadno še niso. Zato predsednik zahteva za podpis praviloma zmeraj prečiščena besedila. Pa še novica s socialne plati: Delavci v clevelandskih tovarnah General Motors bodo šli na dvotedenske počitnice in za ta čas prejeli 95% rednih dohodkov. Tako govori kombinacija nekaterih točk v pogodbi delavske unije in podjetja. nočeta in v sedanjih razmerah nemara tudi ne moreta. Parlament v Vzhodnem Berlinu je pooblastil W. Ulbrichta, da podvzame ukrepe, ki bi naj privedli do izboljšanja odnosov z Bonnom. Ulbricht je poslal pi- njih otrok. Govoril je še pisatelj Lepa božičnica— Društvo slovenskih protikomunističnih borcev je imelo včeraj popoldne za svoje članstvo, njihove družine, in prijatelje božičnico v Baragovem domu. Ob štirih je bila dvorana kar lepo polna in p. Fortunat iz Lemonta je po stari slovenski navadi pokropil in pokadil, pa nato spregovoril o ohrarjanju slovenskih navad, posebe’ pa o potrebi staršev za razumevanje smo z zadevnimi predlogi v Bonn predsedniku republike Gustavu Heinemannu. Ta je v četrtek pismo prejel, pa že naslednji dan nanj tudi odgovoril. To kaže, da je bil nanj pripravljen in da Ulbrichtovo pismo ni vsebovalo nič novega, toliko važnega. da bi bila potrebna o odgovoru posebna posvetovanja. Obe strani sta vsebino pisem obdržali v tajnosti. Vzhodnonemška poročevalska služba je objavila le, da je Ulbricht vklju čil v svoje predloge tudi podpis “meddržavne pogodbe”. Zastopnik vlade v Bonnu Conrad Ah lers je dejal časnikarjem, da so v poslanici W. Ulbrichta ‘običajne, že dobro znane zahteve’. Tako bi torej ne smeli pričakovati kake nagle spremembe. Kancler W. Brandt bo o izmenjavi teh poslanic govoril v parlamentu 14. januarja, ko bo podal poročilo o položaju Nemčije. K. Mauser, mladinski pevski zbor od Sv. Vida pa je pel božične pesmi. Vse je potekalo epo in v redu, četudi je nenadno ob začetku božičnice ugasnila električna luč, ker se je v mestni elektrarni pokvaril parni hotel. Razpoloženje je bilo ob svetlobi sveč še bolj preprosto domače. Kdo je našel— Rojakinja je v soboto okoli dveh popoldne izgubila na oglu E. 61 St. in Glass Avenue $70 gotovine, ki jo je imela pripravljeno za nakup božičnih daril. Kdor je denar našel, je prošen, da kliče tel. IV 1-3736, za kar bo dobil primerno nagrado. Rum bo izginil iz angleške vojne mornarice LONDON, Ang. — Od 1. 1731 so imeli mornarji v angleški voj ni mornarici privilegij, da so dobivali brezplačno vsak dan določen obrok ruma. Ta privilegij je'ohranil svojo veljavo. spadal med najsimpatičnejše, kar so jih imeli. S 1. avgustom 1970 ga ne bo več. Vojaška uprava pravi, da je to spremembo morala vpeljati, kajti mornarjem, ki pijejo rum, ni mogoče zaupati sodobnih instrumentov in strojev, ki so velikokrat izredno komplicirane narave. Da ne bo žalost mornarjev prevelika, bodo zato dobivali več piva. Obenem bo spomin na rum tudi ohranjen: ob posebnih svečanih prilikah bo privilegij še Ameriška Domovih /i-fi/i t- ■*■<;-/% rtj— 11 < > m/i f 6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ^ihlished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditar: Mary Debevec NAROČNINA: f s Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesec« Za Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5,00 for 3 months Canada and Foreign Countries: i 118-00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 245 Monday, Dec. 22, 1969 je v gornjem pogovoru z madžarskim časnikarjem pritožil, da Amerikanci hočejo spremeniti Laos v ogromno vojaško oporišče, od koder bi ogrožali varnost Severnega Vietnama. Giap trdi, da je zaskrbljen radi varnosti Severnega Vietnama, v resnici ga pa le skrbi morebitna nevarnost, da ne bo mogel ustvariti v Južnem Laosu oporišče za rdeče rezerve, ki jih bo rabil v Južnem Vietnamu. Giap seveda ni izražal svojih misli tako odkrito, kot so tu napisane in kot jih razumejo v Hong Kongu, kjer so postali pozorni na gornjo Giapovo izjavo. Zanimivo pa bo, kako bo nanje reagiral Pentagon. * SMO ŠE TU, ŠE BOMO — ŠE BODO! — Kdo, kje in kako? Na prvo vprašanje “kdo” poudarim, da imam v mislih Slovence v Ameriki. Vse one, ki so se rodili v starem kraju, in mnoge, mnoge one, ki so se rodili tu v svobodni Ameriki, še je še, živa slovenska zavednost med nami. Morda ne v toliki višini mer, kakor je valovila in pljuskala v prvi polovici tega stoletja. Živa in močna je pa še! Res je in zgodovina naj tega ne prezre in ne pozabi, da v prvih štirih desetletjih tega stoletja so se, kar se tiče našega slovenskega narodnega gibanja res nekaki ‘čudeži’ dogajali. Ustanavaljali smo društva, jednote, kulturna društva in klube in na desetine in desetine raznih publikacij — takih in takih. In vse so bile zanimive. Življenje in navdušenje je kar kipelo iz njih. Tega je zdaj manj in manj in vse to pogrešamo sedaj. Zakaj, ali ni novih moči? Jih je. Ne “gradi in zida” se pa daleč ne toliko, kakor se je v prvih štirih deseletjih tega stoletja med nami. Tiste nekdanje inici- ative, da smo imeli Slovenci po | vzgoji, Pred par desetletji še so večjih naselbinah na vsaki ulici imeli starši nekaj besede. Da jo kako društvo ali kako drugo na-ko ustanovo, tega navdušenja je pa zdaj veliko manj. Zakaj tako? Malo pravih na-;/duševalcev je med nami. Je zdaj med nami več intelektualcev kakor v prejšnjih časih. A izgleda, da vsak le svoji “zvezdi” sledi, splošnost ga pa ne zanima, ali se mu morda ne zdi vredno kaj žrtvovati za splošnost. Da bi se le motil — zdi se mi, da nekaj takega je. Ali je kak izhod iz teh razmer? Seveda je in še več jih je! Treba jih je le najti. Poiskati jih je treba s pogumom. Kako? Kjer “Vietnamizacija” v Giapovih očeh Nikoli ne more škodovati, da se človek ne vtopi le v lastne misli in ideje, ampak da mu gre po glavi tudi, kaj o istih vprašanjih misli nasprotnik. Te lepe navade so se držali Angleži skozi stoletja in jo še sedaj vpoštevajo. Amerikanci jih na tem polju žal zmeraj ne posnemamo. Zato je naša javnost tako slabo poučena o vsem, kar se godi zunaj naše dežele. Zvemo kvečjemu le o dogodkih, ne vemo pa nič, kako je prišlo do njih, kako prizadeti gledajo nanje, kako jih analizirajo in razlagajo. Ako bi bila Amerika nekaj več vedela, kaj na primer misli zunanji svet o političnih filozofijah, ki vladajo v vzhodni Aziji, bi verjetno vietnamsko vojskovanje potekalo drugače. Zato ne bo odveč, ako zvemo, kaj mislijo v Hanoiu na primer o vprašanju “vietnamizacije” vojskovanja v Južnem Vietnamu. Vietnamizacija vojskovanja pomeni namreč po našem uradnem pojmovanju prevzem vojaških operacij v Južnem Vietnamu po južno-vietnamski narodni o-brambi, dočim bi ji ameriške čete dajale le vojaško opremo, orožje, municijo, vojna letala, helikopterje itd., morda tudi vežbale domače vojake, pri tem se pa ne mešale v vojskovanje samo. Nixon daje na vietnamizacijo veliko, saj jo je v svoje načrte vključil kot alternativo: ako spodletijo pogajanja v Parizu, naj se vietnamizacija začne izvajati v velikem obsegu; vojskovanje v okviru vietnamizacije pa lahko traja tako dolgo, da se ga bodo vietnamski komunisti naveličali. Komunistična vlada v Hanoiu še ni uradno reagirala na Nixonovo stališče, zato je pa svoje misli povedal njen vojni minister general Giap, ki je svoje dni spravil francoske kolonijalnc čete v Dienbienphouju na kolena. Razložil jih je v obliki tiskovne konference z glavnim urednikom madžarskega vojaškega časopisa Nephadsereg. So v osnovi sledeče: Vietnamizacija vojskovanja v Južnem Vietnamu more pomeniti za saigonske čete le tragedijo, za ameriške pa izsiljen umik. Ne bo dosegla svojega cilja. Pri tem je namignil, da saigonske čete ne bodo mogle prenesti pritiska, ki ga bodo nanje izvajale partizanske čete in severnovietnam-ske divizije. Ta namig je značilen, odkriva namreč, da bodo komunisti iz Severnega in Južnega Vietnama z združenimi močmi skušali čim preje razdrobiti saigonsko narodno o-brambo. V sedanji način postopnega umikanja ameriških čet Giap ne verjame. Misli, da je umikanje le pretveza, ki se za njo skriva načrt, da bodo Amerikanci zopet posegli v vojskovanje, kakor hitro se jim bo to zdelo dobro in učinkovito. Sicer je pa že dosedanje vojskovanje v Vietnamu zadosten dokaz, da si saigonske čete ne znajo pomagati brez stalne in izdatne ameriške pomoči. General Giap prizna, da komunisti nimajo tako dobre opreme kot njihovi sovražniki, toda to ga ne skrbi. Dosedanje vojskovanje je namreč pokazalo, da je morala moštva veliko več vredna ko vojaška oprema. Trdi, da je morala rdečih čet visoko nad moralo saigonskih, kar naj bi pričale vsakdanje rdeče zmage na frontah. Zato bo rdeči režim še naprej gledal, da ohrani v ljudskih množicah dosedanjo samozavest in da jo še celo dvigne. V tem se vietnamski komunisti nič ne razlikujejo od teorije tovariša Mao-Tsetun-ga, ki stalno trdi, da je treba vojaka najpreje moralno in politično preobraziti, potem šele bodo znali pravilno rabiti moderno tehniko vojskovanja. “Odločilen dejavnik v vojskovanju je vojak, ne pa morda materijalna oprema, naj bo še tako moderna,” ponavlja stalno Mao. Tak je bil general Giap v besedah. Ni povedal nič novega, je le ponovil, da komunisti ne bodo menjali svoje strategije in taktike tudi takrat, kadar bi Amerika zares poskusila z vietnamizacijo. V skladu z Giapovimi idejami so tudi nekatere priprave komunističnih poveljnikov na vojskovanje v dobi vietnamizacije. V Hong Kongu si skušajo o njih napraviti sledečo podobo: Od koderkoli se bodo umaknile ameriške čete, tiste kraje je treba hitro zasesti, da se tam ne ugnezdijo saigonske divizije. Pri tem je treba, če le mogoče, spraviti saigonske čete v klešče in jih posamič drobiti. Taktika frontalnih napadov naj bo v rabi šele na drugem mestu. Mora pa priti do veljave —• ako ne gre drugače — v takih krajih, od koder so Amerikanci odšli, za seboj pa pustili dosti vojnega materiala. Ta taktika je morda razlaga, zakaj ravno sedaj komunisti koncentrirajo svoje čete na treh področjih: južno in severno od Saigona, da dobijo po ameriškem odhodu v klešče Saigon in njegovo okolico. Tretje področje je ob meji med južnim Laosom in Vietnamom. Na tem nodročju naj bodo zbrane rdeče rezerve za vojskovanje v dobi vietnamizacije. Ta teorija razlaga tudi trenutno občutljivost Vietnam- -------— -------—.uJCJu m *aUuS $kih komunistov za položaj v Laosu. Sam general Giap sc J P°tr.iujejo'mnoge protestne de-{44,000-krat. monstracije vse širom naše svobodne Amerike. Vse, dejanja, gibanja, obnašanja, taka ali taka, materialne stvari in vse drugo ima svoje meje. Pošteni ljudje se tega zavedajo. Razgrajači in zlobneži ne. Slednji si dovoljujejo vse, povzročajo nemire, vse vrste škode, napadajo javne organe, sramotijo sodišča, sodnike in vse. Zraven pa naglašajo, da so njihova žalostna početja borba za demokracijo in svobodo. Kakšno? Tako “demokracijo” bi uvedli, da bi vse uničila. Krivice vseh vrst bi vladale, če bi zavladali taki “demokrati in svobodoljub-neži”, ki vodijo in podpihujejo zdaj ameriške študente po kolegijih in univerzah. Krivda in napaka za vse te nečastne dogodbe po naših višjih šolah je seveda na ramah uprav naših šolstev, v veliki meri pa tudi staršev takih “junakov”, ki vse to povzročajo po naših šolah in učnih zavodih. Časi seveda vse spreminjajo — velikokrat spremene veliko dobrega v slabo. To posebno pri SLGV^SKA ŠVIGA ZUER1CH, Sv. — Tako bi lahko poimenovali našo narodno skupnost, ki se polagoma izoblikuje pod vodstvom slovenskega izseljenskega duhovnika kap. p. Fidelisa Kranerja s sodelovanjem Slovenskega župnijskega sveta s sedežem v Zuerichu s področjem dela za celotno to deželo za naše rojake tu. Iz začetnega stanja do pred dobrim enim letom, ko je vse zadevno delo slonelo na našem Pri pomoč. Tako se Švica še danes uradno imenuje, ne pa morda z imenom Švica, ki je ime enega prvih treh kantonov-ustanovite-Ijev. Še sedanja ustava, ki v o-snovnih potezah temelji iz prisege 1. 1291, se začenja z besedilom: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. — In na vrhu ku pole zveznega parlamenta v glavnem mestu Bern je velik križ. To srečo, blagostanje in urejenost ji niso darovali prijatelji ali sosedje, ampak si jo je zgradilo ueviiu uciu xia iiaocm ajli- ^ pravljalnem odboru treh članov- ljudstvo samo, ko je predvsem laikov v sestavu Hrvatske kato- Pametno in za vedno uspešno re- - - - šilo važno vprašanje svojega raz- zdaj mnogi starši nimajo več nad svojimi otroci, ki odraščajo, so veliko in največ krivi sami. Zadnja svetovna vojna je res silno poslabšala vse. Mladi možje so morali v vojaške suknje. Matere marsikje v tovarne, ker delovnih moči je manjkalo in v družinah denarja je bilo treba. Otroci so se pa “komandirali” pod marsikatero streho po svoje. V tem zadnjem desetletju se to pozna bolj in bolj. Ne samo v domovih, zelo občutno tudi po naših višjih šolah in učnih zavodih. Nadomestila družba novih rodov za vse to nima. Zato vsak roli je kak ducat Slovencev, naj vozi po svoje kakor kak trmast u; :__i: ___ , , , , , ,, ........ bi imeli pogoste sestanke, shode, predavanja o tem in onem, kaj bi se dalo napraviti glede ene ali druge narodne potrebe. Veliko roristnega bi prišlo na dnevni red. Ne recimo, to bi ne šlo, ker da Slovenci ne znamo drugega, kakor kregati in prepirati se med iehoj. Tudi to je včasih potreb-ao, da se ozračja razčistijo in da se pride do resnice. Mir in tihota sta le na pokopališčih, med živimi pa čim več je šuma in besed, tem bolj to dopoveduje, da so še živi. Kakor drugim naro-lom, je tudi nam potrebno za-aimanje za našo bodočnost. Vsak narod mora biti pripravljen na jutrišnji dan in jutrišnjo politično vreme. Posebno voditelji morajo razumeti in si biti na jasnem, kaj današnji ljudje potrebujejo in kaj želijo. To pa zahteva, da je tesno povezan z ljudmi in da ve, kaj ljudstvo potrebuje. Zato ne sme biti “kitajskih sten in zidov” med njimi in samec “mulec”, ki ga ne premakne ne brca ne šiba. Posledice že čutimo. “Junaki” teh novih časov in rodov ne priznavajo nobene avtoritete več, ne v lastnih družinah, ne v šolah, ne pred sodišči in ne nikjer. Kako bodočnost naj pričakujemo, ko čas polagoma izroča taki “junakom” v roke oblast in u-prave naše dežele? Kam bo nas vse to pripeljalo? Tako se ne vprašujem samo jaz — ampak milijoni dobrih ljudi po naši širni Ameriki. Ob teh mislih večkrat v duhu gledam na veliki kip, ki ob new-yorskem vhodu predstavlja boginjo svobode, mimo katere sem se že šestkrat peljal. Vsakikrat je ponosno zrla z vencem na glavi proti nebu. Ko jo zdaj včasih v duhu gledam ob sedanjih ho-matijah med nami, se mi zdi, da je solzna in žalostna. Vzrok ima! Kdo ji ga pozvroča? To pa pripovedujejo dogodki dan za dnem po naših mestih in liške misije, ki si je zadal nalogo na verskem, kulturnem in družabnem področju skrbeti :za naše ljudi, dokler ne dobimo svojega lastnega slovenskega duhovnika, je prešlo lani na jesen do novega obdobja dela. V kratki dobi niti enega leta potem je našemu patru uspelo z izredno zavzetostjo in požrtvovalnostjo postaviti najprej versko življenje na solidne organizacijske temelje. Vpeljal je redne sobotne oz. nedeljske mesečne maše najprej v Zuerichu in takoj nato še v raznih večjih mestih nemškega dela Švice, kjer so večje slovenske skupine. Na ta način je za sedaj vsaj delno zadoščeno predvsem verski potrebi našega človeka, namreč da ima vsaj enkrat na mesec možnost sodelovati v svojem materinskem jeziku pri bogoslužju in priti v stik z domačim duhovnikom in rojaki. Kaj to pomeni zlasti za vernega človeka, lahko ve samo tisti, ki je živel kdaj v popolnoma tujejezičnem okolju in ni obvladal tujega jezika ter bil v vsem od tujega okolja odvisen. Poudariti je treba, da žive tu za krajša ali daljša obdobja naši rojaki mlajšega rodu, ki niso prišli semkaj z namenom, da tu stalno ostanejo, oz. da se izselijo za stalno iz domovine, ampak le za neko omejeno, čeprav morda dejansko več let trajajočo dobo, ali celo za nedoločen čas in se potem nekoč vrnejo domov, ko si prihranijo nekoliko denarja. Koliko njih se bo res še kdaj za stalno vrnilo v domovino, oz. pustilo tu delo in si ga zopet poiskalo doma, kjer so za kaj takega vedno slabši izgledi, je vprašanje zase. Vsekakor je silne važnosti, da se tem rojakom pokaže, da v tujini niso osamljeni in popolnoma prepuščeni samim sebi in da vsakdo, če le hoče, lahko dobi stik s sorojaki, česar do pred tem sploh ni bilo mož- nonarodnega sožitja nemškega, francoskega, italijanskega in re-toromanskega jezikovnega področja, iz katerih Švica sestoji. Ta problem je bil rešen na načelu popolne in dejanske, ne samo na papirju zapisane enakopravnosti. Ko si je s tem sama dala možnost preprečitve vseh s tem problemom zvezanih notranjih trenj med različno govorečimi skupinami, ji je potem bilo vedno lahko načrtno in pametno določati naloge in vlogo v vsakem obdobju zgodovine. Da je vedno skušala držati korak v razvojem okoli sebe, se vidi tudi iz dejstva, da se je 1. 1848 preoblikovala v zvezno državo, kakor je še danes, ko je vsak od 22 kantonov v marsikaterem pogledu res kar država zase v dobesednem pomenu besede in so odstopili Zvezi le določeno kompetenco, kolikor je to pač v skupnem interesu. A ker je ustava iz 1. 1848, ki je bila 1. 1874 izpopol njena, danes v nekaterih določbah že zastarela, kot npr., da so jezuiti še vedno prepovedani in da ni dovoljeno ustanavljati novih samostanov ter da ženske nimajo volivne pravice, so sedaj v teku priprave za spremembo tu di na tem področju. Švica je s pametnim izoblikovanjem svoje državnosti postala dežela, kjer je siguren človek in denar. Seveda ima pa po drugi strani tudi ugodno zemljepisno lego prav v osrčju Evrope in ji je mednarodno priznana in sprejeta večna nevtralnost. Svoboda v varnosti — varnost v svobodi. To je tisto, čemur se človek res upravičeno čudi v tej svojevrstni deželi, ki jo nekateri nazivajo tudi Disneyland, deželi, v kateri nad belimi, snežnimi orjaki kraljuje razum, svoboda in lepota, slednja pač v pametnem obsegu. Seveda pa ona živi povezana z vsem ostalim današnjim svetom no, ker se prav nihče ni zanje ’n njegovimi problemi in tako pobrigal v nobenem pogledu,1 seSaj° seveda odmevi sedanje pač z edino izjemo, da so bili enkrat na leto ob obletnici formiranja novega sistema v domovini povabljeni na veseljačenje s popivanjem do rane zore po re-žimovskem Klubu Jugoslovenov. viharne dobe človeške zgodovine tudi na njeno področje. Tisoč faktorjev je oblikovalo njen svojstven način mišljenja in zadržanja. Dežela, obdana z vrhovi do sinjih višah, z vseh strani bolj V vsem ostalem jim je bila do-1 Mi manj zaprta kot nekak bazen movinska država prava mačehaj sre samo ostro opazuje raz-ročju. Poleg raznih predavanj iz med seboj in tujcem in to slovenske in švicarske zgodovi-'mu često povečuje lastno samo-ne in kulture so v načrtu tudi'zavest- V tej zvezi je kar treba razna romanja in izleti. | priznati, da slovenski človek tu ■S predavanji o Švici naj bi naš že pridobiva splošno priznanje človek tu dobil vsaj kratek pre-Nn vpoštevanje in to po splošnem gled o zgodovini Švice. Saj se!mnenju še predvsem zaradi dej-često sliši, da je ta dežela od Bo-|stva, ker je naš slovenski značaj ga posebno blagoslovljena v!silno soroden švicarskemu: mi- Ijudstvom. Tesno morajo biti vo- krajih naše Amerike. Ali napačno sodim? Sodite. Vesel Božič in srečno novo le ditelji povezani s svojim ljudstvom, da jih prav razumejo. V tem duhu in s takim razu- to vsem! mevanjem tudi Slovenci v Ameriki lahko še zelo podaljšujemo našo slovensko zavednost med seboj in lahko še marsikaj koristnega dosežemo zase in za na- , še prihodnje rodove. lin z njihovim preračunavanjem SVOBODA JE ZA POŠTE-1 Tako je nekdo dognal ali vsaj NE LJUDI, ne pa za razgrajače j trdi tako, da se povprečno vsak iii zlobneže. To dokazujejo in J dan zabliska po vsem svetu marsikaterem pogledu. To vsekakor drži, kajti treba je na drugi strani dodati, da je na splošno vzeto Švica verna dežela tudi po Vsak dan 44,000 bliskov Ljudje se ukvarjajo z zbira- zunanjem videzu in ne samo v privatnem, družinskem okolju. Regerčan i Njene osnove segajo v 1. 1291, ko je bil položen temelj državne samostojnosti. Tedaj so se o-snovni trije kantoni ločili od- ta- njeni najrazličnejših podatkov kratnega področja Habsburžanov in formirali svojo državo, ki se je imenovala Eidgenossen-scbaft — Skupnost po prisegi, ker so si predstavniki tistih treh ren, nevsiljiv, nekričav, delaven, zanesljiv, s smislom za čistočo in red. Do nedavna so Švicarji vse nas iz Jugoslavije tlačili pod e-noten pojem — Jugoslovan, sedaj se pa že temeljito opaža razlikovanje med Slovenci in našimi južnjaki z zelo veliko prednostjo za naš živelj. Sploh je opaziti, da je slovanski element na splošno Švicarjem simpatičen in ko prisluhnejo naši govorici, ugotavljajo, ka- kem razglednem stolpu v bližini Zuericha neko sončno nedeljo popoldne poleg domačinov tudi precejšnje število tujcev iz vzhodne Evrope, zlasti slovanskega porekla oz. jezika, ki ga on sicer ni razumel, a vsekakor le nekako dojel in na koncu u-gotavlja: tuji jeziki, predvsem slovanski, so močno konkurirali zueriškemu dialektu. Kar da ga je posebno dojmilo pri tem, pa je bilo spoznanje, da imajo gostje z vzhoda lepši, bolj zveneči jezik oz. govorico kot tukajšnji domačini. Približno tri četrtine Švicarjev uporablja nemščino kot pogovorni jezik, a to v zelo svojstvenih dialektih, ki so toliko podobni knjižni nemščini, kot npr. staroslovenščina sedanji slovenščini. In tudi tukajšnji dialekti so si med seboj tako različni, da npr. Švicar iz alpskih dolin ne razume tega s zueriškega področja ali iz okolice Berna. Sicer se pa Švicarji, ki se poslužujejo nemščine, ne čutijo za Nemce in so zelo užaljeni, če jim to kdo reče in tudi pravijo, da je njihova materinščina švicar-ičina in da je nemščina njim — tuji jezik, ki se ga oni samo knjižno poslužujejo. Švicarju — aemško, francosko, italijansko ali retoromansko govorečemu —■ ie Švica, njen ugled, njena var-nost, neodvisnost in nevtralnost največja svetinja. Po obnašanju je Švicar zelo vljuden, za naše pojme včasih že kar nekako o-sladen. Ta dežela ima tudi eno najboljše informiranih policij na svetu. Švicarji že dolgo niso bili zapleteni v nobeno vojno in že od Napoleona dalje sploh ne vedo, kaj se pravi na lastni koži to občutiti, vendar so se morali vedno boriti z obveščevalnimi službami celega sveta. Švicar je zelo oprezen in buden, kadar gre za notranjo ali zunanjo varnost njegove države. Je nešteto primerov, ko je preprosti švicarski človek s svojo na videz neopaz-no budnostjo odkril — zlasii rned zadnjo vojno nevarne tuje diverzante. Klasičen je v tem primer nekega železniškega sprevodnika, ki je v vlaku med zadnjo vojno vljudno pregledoval potnikom vozovnice, a istočasno tudi neopazno motril potnike in njihovo prtljago. V nekem vagonu je odkril 12 ljudi, ki so sicer bili raztreseni po kupejih in izgledali po vsem videzu kot navadni potniki. Padlo pa mu je v oči, da ima ena skupina potnikov povsem enake potne torbice oz, kovčke. To mu je postalo sumljivo. Na naslednji postaji je na to opozoril policijo. In res: bili so nemški diverzanti, ki so imeli nalogo ob potrebi dvigniti v zrak neki važni viadukt v Alpah. Podoben je drugi primer: neki ubežnik iz Vzhodne Evrope je ud poklican na policijo, da bi uojasnil, kako j c ušel čez mejo, rreden dobi politični azil. Organa je zanimalo tudi, kdo so bili njegovi zasliševalci v domovini, kjer je on bil pred pobegom dolgo zaprt in velikokrat po tajni policiji zasliševan in na razne načine mučen. Ta mu je pojasnil, da tega ne ve, ker imajo vsi taki zasliševalci izmišljena imena. A vendar je organ vztrajal na tem, da morda le ve za kakšno ime od teh biričev. Da bi mu nekaj pomogel, je organ stopil k neki železni kartotečni omarici in potegnil celo vrsto imen, ki so bila znana v njegovi domovini, da so člani tajne policije. Človek, ki dolgo časa živi v tej deželi in jo z zanimanjem opazuje, se lahko marsičemu čudi —1 npr. njihovi državotvornosti. E-dinstvo državnopravne zavesti naravnost zaprepašča. Vsi so eno — a vsi so različni: čeprav tako-rekoč večnarodni — vsaj po jeziku — imajo živo zavest, da pripadajo eni državi. Država sestoji sicer iz okrog 25 kantonov, ki vsi skupaj tvorijo zvezno državo Švicarsko konfederacijo. Trije kantoni so namreč razdeljeni kantonov prisegli medsebojno te dni, da se je nabralo na ne- ko blagozvočna da je. Tako je u- j, v p0 dva Mkaka podkantona. gotovil neki tukajšnji časnikar A vsak kanton je v osnovi res 1 n r-1 VT I rJ <1 rtJ ,-v , T.... _ I ° (Dalje na 3. strani) KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar Hanca morda bi ne bil človek]njim teko malodušen, če bi sijalo son- “Mate! ce, kakor tam za gorami. Kaj bi lru bilo, da imam raztrgane če-Hje in razcefrane hlače? Zasmejal bi se ljudem in bi šel, kamor drže bele ceste! Tako pa mi Je> kakor da bi bila ta pusta glo-bel v mojem srcu. Težka je pot P° hribu do vrha: kadar bi bil ctevek na oni strani, pa bi bilo Vse dobro .. •” “Kdaj misliš na pot?” Prestrašil se je njenega vpra-tenja, kakor da bi mu bilo čisto ttovo. “Na pot, Hanca?” Neprestano je mislil na pot, ^jeno vprašanje pa ga je iznena-in prestrašilo. Pospravljeni So kovčegi, suknja je oblečena, r°ka je že prijela za palico, toda Štej, nenadoma se je ustavila ^ga, odrevenela od nerazumlji-Vega strahu. Kje so zdaj tiste kpe sanje o velikem svetu, o %>i prihodnosti, ki čaka za go-temi? Kaj si, o človek, sanjal temo zato, da si sanjal! Kakor 'te bi bil izpregledal. Resnično, •am pred njim je pot in treba vzdigniti nogo! In nenadoma te začutil, da je truden in da ga te strah. “Saj si mi pravil, Mate, glej, te tudi jaz mislim, da ni več tekaj zate ne dneva, ne ure •. . ni človeka, da bi te pogledal teijazno •.. Napravi se in pojdi m kadar se povrneš, se ti bodo Skrivali. Tako mislim.” Hanca je govorila zelo resno, Stebok in miren je bil njen glas: teko ni govorila z njim nikoli Poprej. “Torej na pot!” Vzdihu je bil podoben njegov tegovor, malodušen je bil in ’teodločen. v “Kmalu se povrneš, Mate, s test j o in slavo; trdna je moja Vera. Tam je življenje vse družno in tudi ljudje so drugačni, tem bodo videli, kdo si, Mate!” Poslušal je in se je čudil, te'erom bolj toplo mu je bilo tei srcu in sklonil se je, da bi ji tedel natanko v obraz. ‘Kako rad te imam nocoj! •.. .1 govoriš, kar upam od daleč, ^ ko govoriš, je vse jasno in tesnično. Hudo je bilo potrto te°je srce, zdaj pa je mirno ... ^°idi z mano prav do doma: tete je in nikogar ni na cesti. ..” ^te sta počasi v klanec, mimo temotnih hiš. Le tupatam je bilo °kno razsvetljeno, iz krčme so Se čuli glasovi. Postala sta pred težko hišo, Mate je stopil k ok-!te in je pogledal skozi svetlo teran j o. . Se ti poglej, Hanca! — Tam g °če — ali vidiš njegov obraz? tepim v izbo in ne ozre se hate®! gre mimo mene, kakor mite® stola in toliko, da me ne 'tee v stran. Moja žlica bi ležala te Mizi in ne bilo bi me k ve-erji; oče bi se ne ozrl in bi ne pšal; “Kje je Mate?” Želel te® si včasih, da bi me udaril, k Item je mati, ki jo imam rad. ere knjigo, ki je pisana po sta-te’P in z debelimi črkami. Časih s . Prišla in je pogledala, če p1 hi; 2c[aj ne pride nikoli več. te leta je, mislim, kar me je Posl, ednjikrat ogovorila prijaz- (i^apravi se, Mate, in Chs je, Hanca!” sta dalje, proti pojdi!” cerkvi; bilo še s 1 pri cerkovniku je tem in nekdo je govoril v izbi. 2daj pa lahko noč, Hanca!” ‘Še ^ ti Pot malo počakaj, ne mudi ••• Glej, Mate, če misliš na ne moreš tako. Nimaš ob-i^te ne perila. Pospravi, kar jj teš> pa prinesi meni; pošljem Ponoči, ko bodo spali. Prinesi te Jutri,..” Prinesem ... In lahko noč!” ^Pustil je njeno roko, ali ko okrenil in je stopil na kla-c> je zaklicala pritajeno za Ne zameri, Mate... kako pa bi na pot, ko nimaš denarja? Samo tisto krono imaš . •. Hotela sem ti nekaj povedati, pa ti povem, kadar se posloviš ... Glej, rada bi, da bi šel, pa mi je žalostno pri srcu... Pridi jutri.” “Zbogom, Hanca!” Narahlo sta se doteknili roki in Mate se je vrnil v noč; samo trenotek je gledala za njim in že je utonil v globeli... “Prezgodaj ste prišli, nisem se še poslovil!” jo je pozdravil učitelj; stal je sredi izbe s klobukom v roki. Oče je bil povečerjal in je sedel za mizo; ozrl se je nanjo z mrkim pogledom. Prišla je v izbo mati, suha, starikava ženska. “Lepo nam dela, glejte! Gre in je ni do noči!” Učitelj se je nasmehnil. “Večer je lep ... Tudi jaz se sprehajam včasih, takole, kadar pogasnejo okna. Nekaj posebnega čuti človek •.. kakor da bi bil zakopan kam globoko; tako daleč je nebo...” Oglasilo se je v njegovih besedah nenadoma nekaj toplega in resničnega, tako da se je Hanca začudila. Pogledal ji je v obraz, ali pogled se je takoj umaknil. “Lepo je tam v globeli ob takih večerih, posebno, če je človeku pusto pri srcu; zdi se mu, kakor da je umrl, tako temno !n tiho je vse... No, lahko noč, gospodična Hanca!” Šel je, oče pa je stresel z glavo. “Prej je govoril čisto pametno... Zelo pameten človek je ta učitelj, pa je še mlad ... Saj mu še besede nisi rekla, Hanca, ko se je poslovil!” Mati je napravila luč in je zagrnila okno. “E, Hanca, slabo se vedeš! Po vasi govore, da se potepaš s tistim Matejem. Otrok še, pa se tako zavrže!” Hanca je popila kavo za večerjo in je odšla v malo izbo, tesno in nizko, tako da je bilo komaj prostora za posteljo. Okno je bilo zastrto do vrha z nageljnom in rožmarinom: nad posteljo je visela stara podoba Matere božje. Prižgala je svečo in napravila posteljo. Preden je legla spat, je posegla pod zglavje in je štela desetice, shranjene v robcu. Računala je in ni mogla izračunati •.. kaj bi z deseticami? Komaj za kruh bi imel, mesec dni komaj ... te uboge majhne desetice, skrbno spravljene, še tople od zglavja ... Zazdela se je sama sebi siromašna, vsa beraška in bilo jo je sram nevrednega daru. Tako je bilo njeno srce potrto in neveselo in zavzdihnila je globoko, ko je zatisnila oči in so se napotile po pustih stezah trudne sanje... Še bolj strma le bila pot in ni ji bilo konca, vrh hriba se je dotikala neba-Hodila je navkreber s trudnimi, neokretnimi koraki; breme, na rame naloženo, je segalo daleč daleč preko glave. Pred njo je hodil Mate in ker je klonila glava tako nizko, ji je škropilo v obraz od njegovih nog. .. Učitelj je stopil k oknu. Spodaj v krčmi so kričali pivci in razbijali po mizah. Pogledal je po klancu, po dolini—pusta noč, svetloba zvezd ni segla tako globoko. In zgodilo se je tedaj, da se je oglasilo nekaj novega v njegovem srcu, komaj še razumljivega. Nalahno je bilo ranjeno in vznemirilo se je .do dna; misli, ki bi se ne bile zdramile nikoli, so se zgenile v poluspa-nju. (Dalje prihodnjič) SLOVENSKA ŠVICA (Nadaljevanje s 2. strani) v določenem pogledu popolnoma samostojna država, ki se za tako tudi ima. Vsak kanton ima namreč svojo policijo — državne policije sploh ne poznajo, svoje šolstvo, ki se često v bistvenih pogledih razlikuje od šolskega sistema sosednega kantona, svojo kantonalno ustavo, sodstvo in administracijo. Seveda je vojska zveznega značaja, prav tako zunanja politika in še nekatera druga področja pristojnosti, ki so jih kantoni prenesli prostovoljno v zvezno kompetenco. Državna, t. j. zveznega značaja, je npr. samo Tehnična uiliverza Zuerichu, vseh 6 drugih so kantonalne, tako seveda tudi Katoliška univerza v Friburgu, ki jo pa poleg kantona samega podpirajo v finančnem pogledu vsi katoličani cele Švice z vsakoletnimi nabirkami po cerkvah. E-nakopravnost vseh štirih jezikov se dosledno spoštuje — dejanski peti jezik pa je še — angleščina, kar je razumljivo v zvezi s tujskim prometom in sedežem — predvsem v Ženevi — raznih mednarodnih ustanov. Tako je popolnoma medsebojna nezavis-nost v edinstvu in svoboda v različnosti. V verskem pogledu vlada danes dejanska in pravna popolna enokopravnost vseh ver. Katoliška cerkev je šele v sedanjem desetletju v p r o t e stantovskih kantonih postala javnopravna u-stanova, dočim je od reformacije v 16. stoletju dalje bila v teh kantonih zatirana, oz. nemogoče-na in tolerirana le kot privatno društvo. Dandanes o tem ni več govora. V svoji osnovi je švicarski narod religiozen, čeprav se Ko je Švicar videl, kakšno zemljo mu je Bog poklonil in dodelil, se je globoko raznežil in iz dna srca zahvalil za to. Tedaj se mu prikaže sam dobri Bog in ga vpraša: — No, ali si zadovoljen s svojo deželo? liških in reformiranih oz. prote- Švicarji sami odločali o načinu stantovskih — po celi Švici in v vseh radijskih postajah kot delopust oz. pozdrav Gospodovemu dnevu. Medsebojna verska toleranca je res vzorna in ne manjka primerov, ko se katoliško bogoslužje oz. maša vrši ob nede- naj lepša dežela na svetu. — A kaj bi sedaj še želel? — Poglej, dobri Bog, to divno travo! Ali ni škoda, da je nihče ne popase? Ustvari mi kravo in bo veliko, veliko mleka. In Bog mu je ustvaril kravo. Kmalu so oživele doline in pobočja. Neizmerne črede krav so pestrile zelene pašnike. In Švicar je bil presrečen. Pa se mu je zopet prikazal Bog. — Ali si zadovoljen? — Sem, dragi Bog, srečen sem. Divno mi je. — Kakšno je mleko, — poizveduje Bog. — Izredno. — Ali bi ga lahko pokusil, — pristavi Bog. — Seveda, seveda, zelo rad Ti z njim postrežem, — de Švicar. — V resnici je čudovito! A kaj bi sedaj še želel? — Frank za to čašo mleka, ki si ga popil. Celo švicarski denar navaja na religiozno miselnost te dežele. Kovanec za pet frankov (vrednost nekaj več kot en dolar) nosi na robu napis: Deus providebit — Bog bo skrbel. To pomeni: Imej zaupanje, kajti tisti, ki ti je omogočil, da si spravil skupaj pet frankov, ti bo dal možnost, da boš zaslužil še nadaljnih. Na bankovcu za 10 frankov je glava znanega pesnika, ki pa je rad pil. Pouk torej: Če zapiješ vsakih 10 frankov, ne boš nikdar toliko imel, da bi mogel dostojno izha- — Izredno, Gospod Bog! To je Ijah v reformirani cerkvi in o- bratno, če namreč iz kakršnegakoli vzroka ena ali druga verska skupnost nima na razpolago svojega božjega hrama. Seveda je razvoj v to smer prinesla šele zadnja doba, dočim je bilo pred sto leti to bistveno drugačno nastrojen j e. Vsako soboto popoldne oz. proti večeru je splošno čiščenje oz. pometanje okoli hiš — ne samo kmečkih, ampak tudi drugih. Sploh je Švica resnično na splošno zelo čista. Saj je ona eno samo veliko letovišče pozimi in poleti in da bi bil ta evropski in svetovni pension vedno tip-top in da bi cene lahko ostale visoke, se vlada, ki pa je bolj uprava kot vlada, in z njo vred vse švicarsko ljudstvo neprestano trudi, da je izgled dežele vedno čist, urejen, a dežela sama tudi finančno urejena in močna. Šefa ali prezidenta države tu sploh ne poznajo in v nobenem javnem prostoru, uradu ali šoli ni nikdar izobešena slika kake o-sebnosti. Zvezni svet, ki vrši posle vlade, je sestavljen, oz. po parlamentu izvoljen svet sedmih članov parlamenta, od katerih je eden vsako leto predsednik tega sveta in s tem mu pripadajo funkcije najvišjega zastopnika države za eno leto, naslednje leto pa drugemu iz sveta. Pod po- seveda sedaj že vidi začetek bor- jati. Na bankovcu za 100 frankov be z ateizmom, ki hoče tudi tu je sv. Martin, ki reže svoj plašč prodirati, ki ga pa na splošno in ga polovico podarja golemu Švicar po ogromni večini odkla- siromaku. To pomeni, da ako nja kot od zunaj vsiljeno zlo. Ima pa Švicar še eno posebno potezo, da je zelo udarjen na denar, morda včasih že kar preveč. Na drugi strani so seveda to tudi pozitivne poteze značaja tega ljudstva, in je torej ta poteza prej pozitivnega kot pa negativnega značaja — posebno za gospodarstvo te dežele. Njegov frank mu je zelo pri srcu in ga dvakrat obrne, predno ga da iz rok. Ena značilnost je, da mora vsaka družina imeti v banki hranilno knjižico in so ljudje v splošnem res varčni in previdni v uporabljanju denarja. Tudi to je eden izmed temeljev, da je frank ena najbolj uglednih in stabilnih valut na celem svetu. Naslednja anekdota dobro ilustrira psiho tega ljudstva: imaš sto frankov, si dolžan od tega dati nekaj siromaku. Bankovec za petsto frankov ima vpodoboljen studenec življenja. Vidi se stare ženice, ki stepajo vanj in na drugi strani izstopajo iz njega kot prerojena mlada in lepa dekleta, kar naj pomeni: svojega življenja. Slovenska Švica oz. Slovenija ki se poraja v Švici, bo lahko marsikaj presadila na svojo domačo zemljo, kadar bo ta razrahljana za tako setev. * Na koncu naj bo izrečena iskrena zahvala vsem, ki so na svoječasni članek' v tem časniku, ko je bilo govora o Švici in naših ljudeh tu, prispevali kakršnikoli znesek za osirotelo družino pokojnega domobranskega častnika Tineta Žekarja, ki je tu kot politični emigrant pred dvema letoma podlegel zahrbtnim boleznim, ki si jih je nakopal v taborišču Dachau in nato v desetletni komunistični ječi v domovini in je tu zapustil ženo in tri 2 do 5-letne otroke. Kdor bi mogel ali hotel tudi v bodoče v tem pogledu kaj prispevati, lahko pošlje na naslov: Mrs. Mimi Mauser, 1085 E. 72 St., Cleveland, Ohio 44103, ali Katoliški ženski ligi v Torontu. Karel Vojska Nixoit grozi z vetiranjem zakona © premogovnikih WASHINGTON, D.C. — Z o-zirom na par velikih rudarskih nesreč sta v oktobru izglasovala predstavniški dom s 389:4 glasovi, senat pa 73:27 glasovi spremembe zakona o premogovnikih. Skupna kongresna komisija je končala svoje delo in končno formalno glasovanje je pred vrati. Novi zakon še dolgo ni tak, kot si ga želijo rudarji, vendar so bili veseli, da bo vendarle jem “suveren” spada c e 1 o t n o j boljši od sedanjega. Za zakon je ljudstvo, kar dejansko tudi v!bila tudi federalna administra-resnici je, kajti na referenda-: cija. mih vsak državljan, ki ima pravico glasovanja, odloča neposredno z glasovanjem o najbolj važnih zadevah. Je pa zanimivost te dežele v osrčju tako visoko civiliziranes Evrope, da načelno ženske še nimajo volivne pravice in da se za njo tudi nič kaj dosti ne potegujejo, čeprav dozoreva čas, da jo bodo tudi one deležne. Da se je za to rajsko lepo de- ____j ____ ___j t_____ želioo udomačil izraz Disney- Denar ti ne sme ubiti duše. Ce|iand v Evropi, je torej upraviče-ga imaš, si lahko z njim zaslužiš,no- v- * . večno življenje, ki je simbolizi-| Ko se človek po večletnem živ-[-^°. investicij rano z večno mladostjo. Na de-'ljenju v tej deželi in v naj ožjem narju za tisoč frankov je prika- stiku z njenimi prebivalci in razmerami uživlja v psiho Švicarja in pogoje njegovega življenja in vse to in drugo primerja z našo ljubo Slovenijo, prihaja do spoznanja, da go tudi v naši domovini v osnovnem pogledu — to je v naravi dežele in našem človeku — dani vsi pogoji, da bi se lahko zelo približali zana smrt s koso. Želi reči: Koli-korkoli imaš denarja, smrt ti ga bo vsega pobrala in vse boš moral zapustiti. V Švici se more že ob opazovanju denarja razmišljati o verskih resnicah in idejah. Naj bo v tej zvezi dodano še, da vsako soboto ob sedmih zvečer zvoni če- trt ure po vseh cerkvah — kato-j Švicarjem, seveda če bi tako kot Sedaj se je Bela hiša premislila in izjavila, da bo Nixon za-ko vetiral, ako ga bo kongres izglasoval v sedanji obliki. Šte-vilkarji so namreč dognali, da so invalidnine, predvidene v zakonu za slučaje znane “črne pljučne bolezni”, ki je med rudarji v premogovnikih zelo pogosta, veliko “previsoke”, čeprav znašajo mesečno komaj $136. Med rudarji je zavladalo razburjenje, bojijo se divjih štrajkov. Za akcijo Bele hiše tičijo naj-brže rudarska podjetja, ki noče-za varnost pri delu, ki bi bile seveda tudi dražje od sedanjih. Nixon bo za Božič gotovo dobil val protestov iz vrst rudarskih unij in organizacij. ZDA olajšale trgovino z rdečo Kitajsko WASHINGTON, D.C. — Z današnjim dnem stopijo v veljavo nova določila o trgovanju s komunistično Kitajsko. Doslej je bila zapora skozi dve desetletji skoraj popolna. Prve olajšave so bile izdane v preteklem poletju. Po novem imajo podružnice ameriških podjetij v tujini pravico trgovati z rdečo Kitajsko z vsem nestrategičnim (nevojaškim) blagom na enaki osnovi kot druge družbe v Evropi, Kanadi in na Japonskem. Neposredno trgovanje med ZDA in rdečo Kitajsko ostane še vedno prepovedano. Podružnice ameriških družb imajo po novem pravico kupovati blago kitajskega izvora in ga prodajati dalje drugim državam, ne pa v ZDA same. Prav tako je odpravljena omejitev nakupa kitajskega blaga za a-meriške turiste v tujini. Seveda velja to samo za blago za osebno rabo in last, ne pa za preprodajo. Potni listi ne bodo več tako hitro na razpolago WASHINGTON, D.C. — Federalna uprava za potne liste je za praznike razploslala voščila, ki niso prav nič v skladu s praznovanjem. Oklicala je namreč, da bodo sedaj morali tisti, ki bodo prosili za potne liste, čakati nanje 2-3 tedne. Razlog je preprost: naval na potne liste je od leta do leta večji, upravi so pa ravno sedaj napovedali zmanjšanje proračuna. Imela bo manj pisarniških moči, dela pa več, Kdor torej hoče priti do potnega lista, naj pravočasno vloži prošnjo, da z načrtom o potovanju ne bo prišel v zagato; sedaj je bilo treba čakati na potne liste povprečno le 3 dni. ne bo astronavtov pašif jaia v karanteno WASHINGTON, D.C. — NASA je poslala astronavte s poletov Apollo 11 in Apollo 12 v strogo karanteno. Kemiki in zdravniki so ji to svetovali. Dopuščali so namreč možnost, da so na Lunini površini bakterije in klice, ki so nalezljive ali kako drugače š k o d u j ej o našemu zdravju. Pokazalo se je, da taka nevarnost ne obstoja, kajti zdravje naših astronavtov, kar jih je bilo na Luni, je prav tako, kot je bilo pred poleti, ne boljše ne slabše. V marcu se bo vršil polet Apollo 13. Astronavti se pri-piavljajo nanj po sedanjih metodah, le karantena bo odpadla. I ako bo ostal brez posla izolacijski laboratorij v Clear Lake Centru. Vanj je bilo investirano $1,800,000. Nameravajo ga rabiti kot glavni narodni laboratorij za biološka raziskavanja. Seveda se ga bo posluževala tudi NASA, ko ga bo potrebovala. Žertfike dobijo cieio Cleaning Women Experienced preferred. Full or part time evenings. Call 384-9145 (247) MALI OGLASI V najem Oddamo 5 sob zgoraj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 451-7909. (245) LETEČI TOVORNJAK — Slika kaže zamisel letečega tovornjaka s premakjivimi krili in motorji. Letalo je sposobno leteti z do 33 milj na uro, med tem ko je najmanjša brzina običajnega leta z nepremakljivimi krili 80 milj na uro. Letalo spredaj spušča na zemljo tovor vojakom na' fronti, ko se je drugo letalo po opravljenem poslu že dvignilo v zrak in se vrača na oporišče. DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem? Darujte jim rabljene znamke, j Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih I znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pcšljite na naslov: Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Antonio 124 Via Mcrulana Rome, Italy — Europe Ilf,;.. _________________tete Prijale!’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.> RAČUN POMOČI DRŽAVK OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION St. Clair A ve. A 6fith St.: EN 1-4: 1 !lllllllllllllll!lllllllll!!l!lllll!!l!l!ll!!!ll!!ll!!ll!ll||!!ill!lil!lllll!!l||||il|||lll!||!||||!ic f. S. FINŽGAR: ! POD SVOBODNIM ■ SONCEM Po ozidju se je razlegel jok žensk in otrok. Mesto je poplavila zmešnjava. Nekaj bogatih družin je ubežalo na ladje, za njimi so hiteli reveži, ali bogatini so jih pehali iz čolnov v morje, da se niso potopile preobložene šajke- Stotine ljudi se je borilo z valovi, klicalo na pomoč, toda bogati jadrnici sta sprejeli samo svojce; dvignili sta sidro in odpluli proti Solunu. Pred Toperom je medtem ponehal bojni metež. Od vse legije je bežalo nekaj desetoric vojakov brez smotra in še te so gonili drzni Sloveni do trde noči. Vsi drugi so obležali mrtvi ali mrli in vzdihali z bolestjo na okrvavljenih licih. Sloveni in Anti so bili izmučeni, da se po boju niso oglasile davorije in da si sam Iztok ni upal gnati borcev nad mesto, ki bi ga spočiti zlahka zajeli v splošnem strahu in grozi. Zagoreli so sicer ognji, pa naglo pogasnili. Vojska je zaspala. v grobni sen. Iztok je bil vesel zmage. Čudil se je četam in njegovo zaupanje v moč naroda je doseglo vrhunec. Sklenil je, da takoj drugi dan razruši mesto — in potem. V sanjah je objel Ireno in svatoval sladko svatbo v Solunu- V zgodnje jutro so se zbrali vojščaki krog Iztoka. Daši so pogrešali mnogo tovarišev, so bili vendar veseli in čutili zadosti moči, da zgrabijo in razsujejo Toper. Spleli so takoj lestvice, nasekali debel in naskočili ozidje na vzhodni strani. Toda Toper ni bil nepripravljen. Meščanska legija je jasno spoznala, da si mora pomagati sama. Zapahnili so skrbno vrata in se postavili na ozidje. Ko je prihrumela prva četa Slovenov in začela plezati na ozidje, se je vlila reka vrelega olja na gole barbare, curki goreče smole so jih obrizgnili, da so se cele gruče tuleč in rigajoč od bolečin zakotalile pod ozidje. “Nazaj!” je kriknil Iztok. Vse je bežalo od zidu, medtem ko so si najbolj opečeni v blaznih bolečinah suvali nože v prsi in si sami zadajali smrt. Svaruniču je bilo jasno, da na ta način ne sme napadati mesta. Žal mu je bilo ljudi- Zato je poslal takoj v gozde tesačev, da so podirali drevesa. Iz hlodov je postavil nekaj stolpov nasproti mestnemu zidovju na vzhodni strani. Hkrati je dal graditi dve premikajoči se strehi v podobi bizantinske želve. Ko je bilo v treh dneh delo dovršeno, je razpostavil po teh strehah najboljše lokostrelce, ki so začeli s silnimi loki sipati toliko strelic na stolpe in ozidje, da so slabo oboro- ženi meščani bežali in se skrivali pred smrtonosno ploho. Zaeno so pririnili na valjih “želve” do vrat in naslonili strehi k zidu. S stolpov so branilci valili nanje debelo kamenje, vlivali kropa, toda streha je bila tesana iz debelih brun in se ni vdrla pod težo kamnov. Tudi so strelice pregnale branitelje z ozidja in sekire pod želvami so začele stresati in dolbsti težka, okovana vrata. Vso noč so delali, vso noč kopali in sekali. V jutro je zazevala rana, vrata so odnehala, tečaji so se podali, zapahi odleteli, vojska je dobila vhod v trdnjavo. Iztok se je umaknil, tolpa jc vdrla skozi zid in zaeno plezala po lestvah od vseh strani v mesto. Branitelji so obupali in se poskrili po hišah- Sloveni so divjali in do noči pomorili vse, razdejali, kar so dosegli, in na večer v pretoriju zažgali velike ognje ter darovali Perunu. To noč so Sloveni prvič slavili bojno slavje na obali Egejskega morja, prvič so poslušali šepetanje valov in v jutro jim je vzšlo sonce tako zmagovito in veselo kakor njih dedom še nikoli prej. Begunci iz Topera so pripluli v Solun in z grozo govorili o barbarih, ki imajo urejeno vojsko, silno in številno, da prehodijo lahko z njo Helado. Stanovalci so se razburili, posadka je razposlala oglednike, ugledni meščani so zakopavali dragocenosti v kleti in zapuščali mesto. Edino enega v vsem mestu ni zaskrbelo, in ta je bil Epafrodit. “Usoda opravlja svoje delo,” je preudarjal, zavit v filozofsko oglavnico. “Prišla je ura! Dopolnjena je mera Bizanca!” In še enega je vzradostila ta povest: Radovana, godca, ki je resnično prišel v Solun in se preobjedal ob Epafroditovem bogastvu. Zahrepenel je po zmagoslavnem hrupu, po raju deklet, po slovenski pesmi, ki je molčala v Solunu. Zato je oprtal plunko in se napotil v Toper. Vedel je, da nosi s seboj novo, veselo skrivnost za Iztoka in Rada. Gnala ga je sla po časti in hodil je spočit kakor mladec- Pojavil se je nenadoma drugi dan po zmagi med Sloveni. Zapela je plunka, zapela pesem, narod je vzkipel in ga pozdravljal. Radovan pa je ponosno šel pred Iztoka, dvignil roko in izpregovoril z globoko slovesnostjo: “Izpolnil sem prisego, Iztoče! Našel sem jo! Ljubinica živi in te pozdravlja in tudi tebe, Rado dasj bi morala biti moja, ker sem jo otel jaz, ne ti, mladec.” Radu se je ožarilo mračno lice, v oči so mu stopile solze; razkrilil je roke in se zgrudil k KRALJEVA DRUŽINA — Grški kralj Konstantin s kraljico Ano Marijo, princema Nikolajem in Pavlom ter s princeso Aleksijo, staro 3 leta, v Rimu. Kralj Konstantin je do neke mere prostovoljni begunec. (nogam Radovanu, mu objel kolena in se razplakal od veselja. ŠTIRINDVAJSETO POGLAVJE Kakor drhtavica tadosti je, prešinilo vojsko, ko je zvedela povest, da Ljubinica živi. Zakaj velik je bil njen sloves v Siove-nih in velik pri Antih. Iztok je takoj odposlal pet najhitrejših jezdecev na sever v gradišče, da vzradoste očeta Svaruna, ki je v polmračnem umu trpel silneje I zaradi edinice kakor zbog de\Te-tih sinov. Radovan je užival čast in slavo, kakršna mu ni bila dodeljena še nikoli. Vse deklice so kurile kresove boginji Vesni in Devani ter vodile vesele raje. Iztok je velel narodu pokoj. Trume so sedele dolge ure na obali in strmeč zrle v nedogledr.o daljo po vzvalovljeni morski gladini, ki je še nikdar niso videle njihove oči-(Dalje prihodnjiči JANUAR rrr ~ j®« mm ilMU.. Wmrnwzs rrn m 21)122] 23124 SO [31 Ul n KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 17. — Slovenska pristava priredi “pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 24. — Slov. športni klub priredi v Slov. domu na Holmes Ave. svoj vsako letni zimski ples. Igrajo “Veseli vandrovci”. 31. — Katoliški vojni veterani fare sv. Vida priredijo svoj 20.1etni ples v avditorju. 31. — SKD Triglav v Mihvau- keeju priredi svojo tradicionalno pustno zabavo, združeno z večerjo, plesom in maskami, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring in S4 St. Začetek ob šestih. FEBRUAR 1. — June Price in Dolores Mihelich, pevki Glasbene Matice, priredita samostojni koncert ob pogrnjenih mizah v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. pop. 7. —Dramatsko društvo LILIJA priredi Maškaradni jples” v Slov. domu na Holmes Ave. Igralo “Veseli Slovenci.” 8. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi Večerjo s plesom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob štirih. Za ples ogra Grabnarjev orkester. 8. — Fara Marije Vnebovzete priredi predpostni bazar v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer. 15. —Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slovenskem domu. Začetek ob 5. pop. 15. — Kosilo v korist Slovenske šole pri Sv. Vidu v farni vdo-rani pri Sv. Vidu. MAREC 8.— Dramatsko društvo LILIJA poda F. S. Finžgarjevo drago “Veriga” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 14. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje priredi večerjo v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 15. — Društvi Najsv. Ivcna fare sv. Vida priredi letni zajtrk s inletani in klobasami (Pancakes and Sausages) 15. — Federacija slov- narodnih domov počasti “Slovenskega moža leta” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. popoldne. 22- — Dramatsko društvo Naša zvezda priredi večerjo in domačo zabavo v SDD na Recher Avenue. APRIL 4. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. , 18. — Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu. MAJ 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 10. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 30. — SKD Triglav v Milwau- keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne. JUNIJ 13.-14. — Slovesna proslava 25- letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 21. — SKD Triglav v Milvvau- keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. | VSAKA PO SVOJEM OKUSU — Na razstavi ženske mo-’ de v Muenchenu na Nemškem so pokazali tudi tole obleko, dopolnjeno z nekako šekastimi nogavicami. D8UŠTVEK1 IMENIK | Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam ^ svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu ?12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-mentn in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah oriobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objav© društvenih vesti in novic. Lepo božično darilo! AH imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ______________________KUPON____________________________________ Ameriška Domovina 6317 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovina kor moje božično darilo na sledeči naslov; Ime cesta ........................ mesto in država .............. Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država ______________ Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. .1 LILIJ 4. — SKD Triglav v Milvvau- keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11- dopoldne sv. maša pri kapelici. AVGUST IG. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Poklonite svojim otrokom in slovenskim in ameriškim prijateljem FROM mmUL TO CARNEGIE HALL odlično ocenjen življenjepis Antona Šublja v angleščini, s številnimi fotografijami slovenskih zborov in kulturnih nastopov in s krasnimi barvnimi slikami slovenskih krajev in pokrajin. Cena: platno $6, broširana $5. Dobite jo pri Tivoli Enterprises in v potniški pisarni g. M. Antloga na St. Clairju in pri Mrs. Ani Jesenko od Zbora Triglav, po pošti pa na naslovu: EURAM BOOKS 29227 Eddy Rd. Wickliffe, Ohio 44092 Sr? .......~ ----------------- VČ ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KP AS N A POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je 25. novembra 1969 v Gospodu zaspala naša ljubljena mama, stara mama prastara mati in sestra Mary Krall roj. NOSE Rojena je bila v Veliki Korinji na Dolenjskem, Slovenija, na 11. jan. 1880. Pogreb je bil 29. novembra 1969 iz Žele pogrebnega zavoda na E. 152 St. in od tam na Kalvarija pokopališče. Soprog. Anton Krall, je umrl 5. jan. 1964. Slovesno pogrebno sv. mašo je daroval č.g. Pavel Krajnik, asistiral pa sta č.g. Viktor Tomc in č.g. Jožef Varga. Iskreno se zahvaljujemo vsem čč. gg. duhovnikom za vse molitve in naklonjenost, posebno č.g. Viktor Tomcu za molitev rožnega, venca v pogrebnem zavodu. Prisrčna hvala članstvu Collinwood Hive 283 The Maccabees, SŽZ št. 16. in posebno zahvalo Oltarnemu društvu pri fari Marije Vnebovzete za petje pri sv. maši, in za tako lepo slovo od svoje pokojne članice. Je bila ena od ustanoviteljic od Oltarnega društva. Iz vsega srca hvala vsem, ki ste prišli pokojnico pokropit, bili pri pogrebni sveti maši in jo spremili do groba. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za svete maše in v druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje, vsem ki so prišli z svojimi avtomobili in vse, ki so karkoli storili, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljive lepe. Končno hvala Zeletovem pogrebnem zavodu za ljubeznivo postrežbo in za vzorno voden pogreb. Ljuba mama, stara mama in sestra, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda. Bila si nam dobra, polna ljubezni in dobrote do vseh. Zato se Te bomo vedno hvaležno spominjali. Počivaj mimo snivaj sladko! žalujoči: Marian, Antonia Zupančič, Alice Intihar, hčere. Tony in Edward, sinova. vnuki in vnukinje in pravnuki in pravnukinje. Stanley Zupančič, snaha, Angie in Anna, snahe. Antonia Zabukovec, sestra. John Nose, brat. Cleveland, Ohio 22. dec. 1969.