odarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol 1 gold. 80 kr četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 2. januarja 1867. u o vem letu 1867. o nebu jasnem plava Sreberna lunica, nje svitu se nara va Snežena lesketá. Povsod le mir prebiva Noč tiha svet pokriva. Na svilnati blazini Počiva bogatin; Ležé trpljenja sini Na slami brez blazin Zazibalo je spanje Ljudi v prijetne sanje. Dvanajst je kladvo bilo Slovesno in mocnó Me s spanja si zbudilo kladvo pregiasnó In sanjo si prezalo Tak hitro mi odgnalo! ; Dvanajstkrat kladvo vdari Se leto poslovi, Beži čas tužni stari > In novi se rodi. Gospod te blagoslovi Trenutek léta novi! ? Po tebi ne zdihuje 9 Přetekli čas srcé: Sej leto ti najhuje Rodilo si gorjé Krvavo vojsko kugo J Vi ▼ di ▼ \ J V UJOIVV J IVU Přineslo si in tugo. In zemlja ni rodila Dovelj nam živeža Pomanjkanje in sila In lakota divjá. Naj zgine v večni březen Glad, vojska in bolezen! Prinesi lepše dnove Nam leto t mlado Da leta dobe nove Srcé veselo bo. Dovelj smo krvavěli i rane nam zaceli! 9 9 9 prihaja iz nebá. J V 1 i Naj vojska ne razsaja Naj kuga ne divjá Naj blagoslov Na zemljo Da kmetov trud obilo In pot prej mé plačilo. Naj cerkev spon se reši; Sovražnik njen v prah Naj se s prestola treši Da Naj ? sram ga bo in strah jo sovragi znali 9 Da Pij stoji na skali. Sovraštvu med narodi Postavi krepek jez Ljubezen prava bodi Med njimi trdna vez Naj se v zemljo vdere, Kdor vez le-tó razdere! 9 % i In tebi narod mili Sveti naj sreče žar Možaki zapustili Ne bodo te nikdar. „Bog živi te, ohrani!" Zakličemo ti vdani. ! Janez Bile. Narodno-gospodarske stvari. Svoboda kapitala. 14. decembra preteklega leta so dobile vse dežele našega (avstrijskega) cesarstva vaške, slavonske, erdeljske razun ogerske hr- in vojaške granice — novo cesarsko postavo, ktera jeovrgla dosedanje postave, po kterih so določene bile obresti (činži), proti kterim se sme denar razposojath Ob enem pa sose tudi pře- ni enile postave, po kterih so bili odrtniki (voherniki) kazno vani. Po tej novi postaví ne veljá več, kar je veljalo dosihmal, u«* io ^ an iv vcwmu ^ uu ow 6uiu smeš od izposojenega kapitala obresti (činža) zahtevati da ali večemu od sto gold. m ce tudi # 9 vprihodnje ni beseda „odrtnik" izbrisana iz postavnih bukev in se bojo tuđi še odrtniki kaznovali, vendar je to po novi postavi drugače, čeravno bi bili želeli 9 da bi nova postava bila to natanko odločila in ne bi bila presoje, kdo je odrtnik, samo v roke sod-niku dala, kteri bo z razsodbo gotovo večkrat sam přišel v zadrego in bi raji imel, da bi mogel vselej po na-tankih odločilih postave sodbo storiti. §. 3. bo gotovo délai velike sitnosti. postavo, in to mora poznati vsak Al zdaj imamo to kdor danes na pósodo daje ali na pósodo jemlje denarja. té Menda vstrežemo bralcem, ako jim danes prav do- mače glavne točke te postave naznanimo damo nektera glavna přemi sijevanja. y in jim do- S kušnja V 9 UĆI y da se napredki, ki se storé na gospo darskem in družinskem polji, nikdar več ne dajo usta viti, ker naglo poženó globoke korenine in občno dobro Omenjena postava obstaja iz 8 razdelkov ali pa- postanejo ljudstvu vseh stanov in vrst. řagrafo v. pravi Postave o odrtíi so sila stare ; njih začetek sega celo da tište ograje, tista merila, po kterih v stari zakon; one se nahajajo pri vseh narodih ki so O • -*- • I'-—'-,-----j ------ y «.vv,«.*** * wv^.i "«iwil , ViXW WV J-L « ... MJ V HM1UUIU, XV J. OV se je dosihmal smel denar razposojevati, nimajo več na niži stopnji omike ter so se do najnovejših časov veljave; tudi tista prepoved, da se od obresti (činžev) ohranile tudi v omikanih evropskih državah. V sred-ne sme obrest (činž) jemati, ne veljá več. njem veku so bile še celó nekako posvećene. Povsod, pravi: ako se posodnikin dolžnik ništa po- kjer so se kmetijski pridelki jeli prodajati za denar, govorila zastran obresti, takrat se razume, da zna- ki naganja k delu, so ob veljavo prišle vse ovire, ki so saj o obresti šest od sto gold., naj dolžnik pri posod- branile rabiti denar in so nekak pomen še imele, do-niku kaj zastavljenega ima ali ne, ali naj je. vtabuliran kler je bilo poljedelstvo poglavitni vir premoženja ali ne. pravi, da kazni odrtije zapade tak kdor ali Žato so tudi sredi tega stoletja vse postave^ o odrtii naglo druga za drugo preklicale Anglija, Spanija, Svedija, veči del malih nemških držav in letos tudi vy • U« J^IW V i y ViW ivti^j 11L OUI t 1 J U Ct IJ CAà \JL Ks DOtlV y J nadlogo, lahkomišlenost, neskušenost slabo pamet dolžnikovo v občutljivo škodo njegovo Prusija. Francozi so jej bili temelj podrli o dôbi pre-zato rabi, da sebi ali drugim kakor koli nakloni dobi- kucije in Napoleona 1., kar celó Avstrii dokazuje s tem, ček, ki je v ocitni neprimeri z obresti, ki so v tistem da te postave ne pozná niti Dalmacija, niti ste jo pokraji navadne in v nobeni primeri s stroški, ki jih je znali lombardo-benečanski kraljestvi. Pa tudi v nem-posodnik imel s svojim posojilom, s kako zgubo ali ško-slovanskih deželah so važne okoliščine prisilile Av- sicer s kakim drugim žrtovanjem. iiu ui u^iuli iv v auj um« StriJO, uotaiiu vin lajeme v uuiuotuiu jjuo ta v clli y rviuiu ou pravi, da je deležnik ali sokrivec odrtije se, kakoršne so bile dozdaj, rodile sredi preteklega sto- ustanoviti izjeme v obrestnih posta vah, ktere so ta kdor pomaga taki krivici ali da svoje ime dá y lYUOl JJULUCi^Mí 11 tUllYl IVI 1 V l\Jl Cill UCÍ O YUJU lULl^ Vid kaki goljufii, ali kaj izmišlj enega odstopi (cedira) letja. / A boli čutila škodo To je pa Avstrija storila zato, ker je čedalje y ktera je izhajala iz postavnih o vir ali prepiše na kakega druzega (žirira), kupi ali prodá, denarnih posojil. Dandanes je splošno prepričanje ali pa sè svojo vednostjo mešetari pri rečéh laj o le na videz. se odrtija kaz n uje kot y ki se de- Po so ograje pri posojilih gospodarstvu in pravu nasproti ; malo ljudi je še, ki mislijo, da se bode svet podrl z ako država ne čuje nad posojili in ako postave ne bra- enojnim do peternega tistega zneska, ki ga je sod- nij o pre visocih obresti. Postave so res bile, nij a kot tacega spoznala, da presega pošteni dobiček ali so se spoštovale? Kdor je denarja potřeboval pa y vrednost. Mešetarji se kaznujejo s tem, da do desetkrát molčal, če tudi je plačeval 8 ali še vec od stol Je kako sam več plačajo globe, kakor so dobili ali si izgovorili za mešetarijo. Sokrivci pa, kteri si za-se niso nobenega uicociiaiiju« jjci , a.11c11 oj. ůa_oc uiou iiuucuc^ii zujc, ua nc ui vol uuiiivčiui xjuujg vyučil , ua j/v/ouw» v< v dobička izgovorili in tudi nobenega přejeli, zapadejo odrtii nikakor niso dosegle svojega namena; zgodilo se denarni kazni, ktera ne presega polovice tistega zneska, je ravno nasproti, prav one so nenaravno vzviševale Gospodarska zgodovina avstrijska preočitno dokada ne bi vsi omikani ljudje vedeli, da postave o ki ga imajo plačati glavarji odrtije. obresti. One so pa tudi vzrok bile, da se je denar Po se morejo taki y ki so bili že enkrat za- najemal zunaj cesarstva; one so ljudem morile nagnjenje voljo odrtije kaznovani, razun tega, da plačajo kazen v denarji po do varčnosti ter so bile škodljive zlasti v tem, da so v se do mesecev. tudi v zápor (arest) djati za Ako pa so se pregrešili že večkrat ali pri posebnih obtežnjah, more se zapor podaljšati do leti in kazen ta še pooštriti po §. 253. občnih ka- se z denarnimi posojili pecali naj niže vrste lj udj e y ki so bile najhujše pijavke in da so se od denarne trgovine odtegovali naj bolj ši kapitalisti ne samo zastran odrtijskih postav, aiupao. ouau mauc^a , 0.1. prijel njega, kogar se je přijel priimek „odrtnik." ampak že stran madeža ki ženskih postav ali po §. 249. iste postave kaznovati. pravi, da s kazni vrednim odrtnikom se ima po predpisih kazenskega reda ravnati in sicer pravi-loma, ako to zahteva tišti, ki ga je odri, — iz službene (sodniške) dolžnosti pa le takrat, kadar ' odrtnik si z se je To je spoznalo tudi prejšnje ministerstvo in je že da mu pred štirimi leti državnemu zboru napovedalo, bode predložilo postavo, ki bode preklicala^ postavo o se- odrtiio tako rekoč kruh služi in ob enem tako da se zneski k večemu do 100 gold, s kako zastavo ali brez na dni, tedne ali k večemu na 3 mesece posodijo. veleva, da imajo sodnije, ako pričujoča po nje odrtii. Toda ostalo je takrat le pri obljubi. Se danje ministerstvo je imelo srčnost, da je storilo ta od-ločni korak, da-si tudi so pred nekaj časom velik hrup zoper preklic teh postav zagnali ljudjé, ki se držé starih predsodkov. Odkar so se izjeme od teh postav dovo-e kreditnim združbam , od tistih mal ni bilo dvoma o - • —~ ' — 7 ---~--J ~ --^-J ~ , ---11.1© UU.1LI11LLI ZiUIUZiUČtlll , U U LIS tin mai III UHU U v urna, stava kaj druzega ne izkazuje, pri razsojevanji odrtije đa se bodo sploh preklicale postave o odrtii. Zadnji in in odločbah kazni se ravnati po predpisih občne kazen- ske postave, vendar s tem razločkom, da prvič odrtij edini prijatelji teh postav so zemljiščini posestniki, to zato, ker mislijo, da bodo svobodné obresti zem- stane zastara, v enem letu, drugič: da odrtija tudi takrat pre- ljiščini ceni na škodo. Mi smo pa tega prepričanja, da .pada pod kazen), ako je odrtnik poškodo- s0 te misli krive; kajti kapitalisti, ki so hotli Varno škodo^povrnil in se odpovédal vsakemu dobičku naložiti svoj denar , so prav zastran omejenih obresti zemljiščinim posestnikom v novejših časih odtegovali že poprej, preano je gosposKa îzveaeia oarujo, m aa zemljiščinim posestnikom v novejših časih odtege tretjič: poškodovanec ima pravico odrtnika tožiti celo posojila ter je raji nakladali pri posojilnih združbah predn je gosposka izvedela odrtij da leto in dan od tistega šena ko je bila odrtija dop y in premišlj je odrtnik zadnji dobiček potegnil Po tem posnetku postave dodamo še nektera splo to novo postavo je zopet za vselej odstranj ena tistih starih podedovanih V11MÍ WAWH11 WI/M11U ^fVUVUV VCU1111 JLlCl>pilk J 1\1 ju Y ^uoua y ua OO OlllV^JV ^UOVJV^ TU»!;! v^x^wi skem in družinskem življenji v Avstrii napravila veliko dolžna pisma, ktera donašajo više obresti W j v gospod tako se je zgodilo, da zemljiščini posestniki posojil niso mogli dobiti iz prve roke, ampak morali so ali iskati jih pri dragih posojilnih združbah ali pa svoja zemljišča prodati pod pravo ceno. Tudi na sirotniške denarje se posestniki niso mogli več zanašati, odkar vlada pripušča , da se smejo posojevati na državna in zastavna zlo in je bila na veliko škodo prav njim, kterim imela biti na korist. Je kakor onih pet, ki jih pripuščajo sedanje postave pri zastavah ne- premakljivega blagá. Pa saj bi se tudi v nebo vpijoča krivica delala sirotám, ako bi se le njihovi denarji mo rali po najnižih obrestih nalagati, in to na njihovo škodo " ~ * ' P° y a zemljiščinim posestnikom na korist. Dosedanj stave o odrtii tudi niso bile v stanu uhraniti, da se mljiščini posestniki ne bi bili preveč zadolžili \ ? svo- C*ospodar$ke stvari. Gruntne potrebščine (fundus instructus) se za davke (fronke) ne smejo rubiti. bodni kapital pa bi bil rešil marsiktero posestvo dop Slovenčevem od 29 Pa kaj še pravijo oni. ki so protivni svobodnim brali žalostno prigodbo iz Kranjskeg t. m da smo zopet se je grunt- obrestim? jila, Kl SO naiozena na zemijisciii. siraii uuintja. ic «wn^x ^iuuiua> 111 ta ivu pu ucm, ait je turnaj za siru nje, ki ne vedó, kaj je kapital. Kdor pa to vé, temu ške zalegla ; tako je ubogi posestnik zdaj brez živine je znano, da kapital ne sme ne za trenutek brez koristi pa tudi davka nima plačanega. Skoda, da v dop" L.I III t Boje OtJ , U« OU UV> UU^/V/ » VIUM1U tum f ki so naložena na zemljiščih. Ta strah obhaj se IJ uni. IVI OU j-»l U ti V11X OYUUUUllim -----IO jAicwij^ftt/ga , ua OC JC £,1 UIIL da se ne bi odpovedala vsa poso- nemu posestniku zavolj dolžnih davkov živina na lici tandi prodal tako po da je komaj stro y biti, sicer se zmanj našati obresti. ako kapital mora nasati ooresu, aKo nočemo ohraniti ali pomnožiti ga. » « ? ^ je ©yauaia m z-ivma m«u grunme po- Zato kapitalisti ne posojujejo, kadar se jim ne obetajo trebščine (fundus instructus), kterih ni smeti za davke primerne obresti ali kadar se jim nevarno zdi poso- prenehoma do- povedano, v kterem okraji se je to zgodilo, ker se nam zeló dozdeva da je padala ta živina med gruntne po rubiti jilo. Cem več kapitala bode odpovedanega, tem več se ga bode obrnilo na drug pot na pr e^ lanski deželni zbor se je krepko pognal za to, na zastavna ali in ministerstvu prošnjo podal, naj se ne rubijo gruntne državna dolžna pisma. Ta pisma se bodo pa v tem potrebščine, med ktere se šteje: delavna, pa tudi tista primerljeji podražila, toraj niže obresti donašala; Pa gotovo bodo kapitalisti nehali svoj denar nakladati na papir, iskali bodo zemljišč (gruntov), in to tem bolj. ker tjihovi obresti od odstotkov znižaj na ko se molzna in klavna živina, brez ktere hiša in družina ne more obstati; potem klaja za tako živino, potem žito za živež družini in za seme ; potem vse gruntno potrebno orodj jim bodo tudi ondi obetale enake obresti. Ko pa bode denarja na ponudbo, v tem hipu bodo obresti padle na sedanjo stopnjo, kajti znano je, da je že zdaj jako malo denarj zirajmo, postavimo: vozovi, plugi, brane itd. Zakaj če se kmetu to vzame, s čem bo mlj obdeloval družino redil, in prihodnje davke opravljal? y sebe in I\CA j ti /iiitiiiv/ ) y j j ~ ^ - i— —■ s petimi odstotki. Tudi nikar ne pre- nisterstva odgo Na to prošnjo deželnega zbora je přišel od c. k. mi da so minuli tisti časi, ko se je denar vtikal v Da gruntne potrebščine rubiti j že od nekdaj prepovedano; in daje spet iz novega uka- kako nepremišljeno početje in ko so "se trgali za dr- zano vsem gosposkam, da gruntnih potrebščin po no- žavna dolžna pisma. Kdor ima nenaložen denar, ta si beni ceni ne smejo pod rubežen za davke jemati, in da išče varnega mesta, in če najde zemljiščinega posest- bo vsakteri uradnik (piomtar), ki se zoper ta ukaz pre- nika, pri kterem brez skrivnih potov svoj denar naloži greši, oštro kaznovan. Ta ukaz visocega ministerstva je neizrečeno velika s ali 7 odstotki, gotovo mu bode posodil. Tako tedaj na emljišČinim posestnikom ne bode manjkalo denarj posodo y kajt mljišče je vendar ijboljša zastava polaj cesarski vsem gruntnim posestnikom, zato ker se po apovedi od 31. decembr 1864 leta Odkritosrčno tedaj rečemo, da nas ne obhaja strah, da zeml uščini posestniki ne bodo več mogli dobiti posojil. nekoliko ne- jasen; al kdor bolj na tanko prevdarja njegovo jedro, ta bode spoznal, da meri na ono prevaro pri denarnih imajo oddelek je pri prvem pogledu konec vsacega leta davki odpisati vsem tištim, kteri jih zavolj preobloženja ali druzih stisk, ki jih med letom zadenejo, do ščme. Zato raj konca leta niso mogli opraviti vicvj , kmetje, varujte si s v uje gruutue puireu- Ako bi vam jih kdo zarubil, pritožite se pri varujte si svoje gruntne potreb Al UVV4V k? W V/CiUVVA y VAC* XXJl V A. A 11 t^ VllV v T W* V J^A X -----* - J v VI fsyAl, J X * pravilih, ki je sicer nepoštena, pa vendar nima zna- gosposki, in sicer najpred pri okrajni ali kantonski menj prave goljufij Ta oddelek bode morda vzrok dal marsikteri ža- bi tam ne pomagalo, pa privišji vladi v Ljublj T)„! _ i . . .. i . i «. 7 če ? vendar pa je napredek v primeri s sedanj tožbi s tavo, kajti po njem zatožba ni mogoča Pri vas samih zdaj stoj da si ohranite gruntne kadar se po »Lavu , &aj Li IJKJ lijciu iaiu^ua 11» mu^vv« j aauai ou ju odkritosrčna in poštena pogodba — če tudi z najvišimi potrebščine od davkovske rubežni; samo ne bodite nemarni, ampak rabite jezik in noge, kadar je treba. Vsi naši domorodci so pa vprošeni UUlVl ltUOl *JJLJa> ili puot^aa ^uguuua - \j\j iuui u u»j y aoiuia » vívujvi vuvi r^i vo^m j IIRJ tu v obresti — sklenila s takim človekom, ki je popolnoma reč prostim ljudém in posebno vsem tištim razložé to važno ki svoj gospodar; po sedanjih postavah je bil v pravdo o odrtii lahko zamotan člověk, če je tudi še tako pošteno sklenil pogodbo čez 77 Novic" ne beró y ali odstotkov oddelek postave jasno meri na zakotne zastavnice proti Zakaj Tudi letošnji deželni zbor kranjski se je oglasil paki ? da se gruntne potrebščine zarubljujejo 7 in tako imenovane opravilne pisarnice, ki gredo na to, ampak bi moral v grunt kdor ne more več iz dohodkov davka plačevati da bi prekanile take, ki so v sili, in zlasti nevedneže. Ta ta je preobložen , in prav je , gruntne potrebščine seči da se mu konec leta ali ; y oddelek vjerna postavami skoro vseh nemških držav, vès ali saj nekaj davka odp Hvale vredno je to, da ta postava brž dobi svojo \ in da je ognila vseh začasnih ovir, ktere go tovo ne bi bile dosegle svojega namena, zavirale pa bi bile koristni razvitek te postave. Zato to postavo radi pozdravljamo kot precejšen napredek Da tudi nismo tega prepričanja, da bi ka pital bil isto čudodelno sredstvo, kakor o njem misli mnogo ljudi, vendar pa ne tajimo, da je zraven razumnosti in izobraženja najvažnejši pomoček za javni bla-gostan ; zato se trdno nadjamo, da bode svobodni kapital imel dobre nasledke za povzdigo avstrijskega ná- rodnega gospodarstva in državnih denarstvenih zadev hasnosti mavca. Slišal sem „že marsikterega gospodarja reči, da mavec (gips) ne hasne detelji. Naj to zmoto razjasnim. Jez sam rečem, da so nekteri preveč vpili o gipsu, posebno v začetku; da! mnogi so celó dokazati hotli, da mavec pri detelji namestuje vès gnoj. Al kmalu so umni kmetovavci, ki so umeli kmetijsko kemijo, bolj na tanko preiskovali lastnost mavčevo. Dokazali so, da mavec le nekterim rastlinam, in posebno detelji hasne, in da še to-le v posebnih okoliščinah. Zopet drugi ke- Želeli bi bili da utiču ui um iu, via, kakor smo že gori rekli, ^ 1 nekteri razdelki te postave bili bolj določno in natanko izrečeni, da bi se sodnije same pri razsojevanji pre-greškov ne hodile navskriž. 1 bi ne- niikarji so pisali o gipsu, da njegova korist obstaja v lastnosti, da v kemičnem oziru tvarine mineralične 7 sploh kemično veže. Al drugi kemikarji so hotli dokazati, da gips. podpira in goji gnjilino organičnih tvarin v zemlji 7 in tako boljša rast rastlinam. Tem nasproti je * jr 4 kemikar Dawy dokazati si prizadeval, da gips ne podpira gnjiline organičnih tvarin, temveč ji je nasproti; on meni, da gips je naravnost hrana (živež) detelji. Ome- nim pa le, da se gips celó težko raztopí v vodi; 460 delov vode je treba, da se en del gipsa raztopí, ali drugače rečeno, 460 funtov vode je treba, da se raztopí 1 funt gipsa. Zato menim, da gips ne hasne detelji v oziru Dawy-a. — Boussingoult, ki je mnogo storil za kmetijstvo, kar se kemije tiče, je dokazal, da Dawy-eve misli o gipsu so napačne; sežgal je deteljo (rastlino) in našel je v pepélu le malo gipsa, rekši, da detelja tva-rino apno, kterega potřebuje, lože vzame iz drobnega apna, kakoršno se nahaja pri razpadu gipsa v zemlji. Da pa moje pisanje hasne tudi vam, ki ne umete kemije, zato vam povedati moram, da rastline zemlji vzamejo mnogo redivnih tvarin, in tako zemljo oropajo. Rastlina potřebuje živeža, in ravno zemlja je mati, ki rastlinam hrano daje. — Da je to res, to nam kaže kemija, to je tista vednost, ki stvari kroji v snove ali iz snov sestavlja stvari. Ako rastline, postavimo pšenico, rž, ječmen, ko-renstvo itd. sežgemo in na kemičnem potu preiskujemo, ktere tvarine da ima v sebi pepél sežgane rastline, tedaj nahajamo pri raznih rastlinah tudi razne snove. Vse, kar je rastlina vzela zemlji, najdemo v pepélu sežgane rastline. Razjasnim vam pa to s tem, da vam kažem, da gnojimo njive, in zakaj? — zato, da zemlji vzeto moč, to je, njene redivne tvarine, zopet povrnemo in tako zopet zemljo pripravno naredimo, da more rastlinam potrebni živež dajati. V gnoji pa nahajamo ravno tvarine redivne, in torej gnoj povraća zemlji, kar se ji je vzelo. Omenim še to, da vsakdo lahko ume moje pisanje, da, če njivo vedno le silimo in silimo, in na-nj o vedno le sejemo in sejemo, gnoja ji pa ne damo, bo sčasoma njiva se odpovedala tako, da ne bo mogla rastlinam živeža dajati. Da: v mnogih krajih, kakor na Ogerskem, njiva vec let ali celó nikdar ne dobi gnoja, to je res; al njiva, če je eno leto obsejana bila, potem pa eno ali celó več let neobsejana leži, tedaj počiva in si zopet nove moči nabira. Al to je pri nas nemogoce. Naj bo to le memo gredé omenj eno, ker pisal bom v tem oziru večkrat v „Novice"*) in skušal bom pisati bolj natanko o gospodarjenji posestev. Dalje omenj am o gipsu tudi to, da so nekteri kemi-karji dokazali, da gips, to je, žveplo-kislinino apno v zvezo stopi z ogleno-kislim amonijakom, da na kemičnem potu postane ogleno-kislo apno in žvepleno-kisli amonijak, in te tvarine rastlina lahko posrka. To nam toraj dokazuje, da gips le v tem oziru hasne, da se na kemičnem potu tako spremeni. Različne so tedaj misli o hasnosti gipsa; al jaz menim, kakor sem na viši kmetij ski učilnici v ogerskem Altenburgu sam videl in se prepričal, da v ravno omenj enem oziru hasne. Mavec nič ne pomaga detelji, če ji ga še toliko damo, ako njiva, na kteri detelja raste, ni gnoj ena, ali boljše rečeno: če nima rodo vi tne moči, če je oropana vse moči. Ugovarjati bi pa utegnil marsikdo, ki ne ume kmetijske kemije, tako-le: Se vé, če je njiva bogata drugih redivnih tvarin, ker je dobro gnoj ena, potem pač ni čuda, da detelja izvrstno raste, in pravnespametno bi bilo, tako njivo še gipsati; čemu te stroške? Odgovorim pa na to, da je po skušnjah tukaj šnj ih dovelj dokazano, da tudi na dobro gnojeni njivi, če je ne gipsamo, veliko manj detelje dobimo, — veliko več pa, če jo gipsamo. Vzrok tega sem že gori popisal; vendar naj to-le še zeló na kratko razjasnim. V zemlji so mnoge mineralične tva- *) Dobro došlo ! Vred. rine; zemlja se razdeluje v črno zemljo (oranico) in mrt vi co. Tvarine, ktere so v crni zemlji, hitro po-rabijo in povžijejo rastline, kakor postavimo, rž, pšenica in sploh rastline, ktere nimajo dolgih korenin; ali v mrtvici je mnogo redivnih tvarin ; do teh ne segajo navadne rastline, kakor je rž itd. Detelja pa, naj je tako imenovana štajarska, nemška (lucerna), turška (esparseta) pa ima dolge korenine, ktere globoko v mrtvico segajo. Da pa te rastline v mrtvici lahko redivne tvarine v-se jemljo, zato je treba, da so te tvarine take , da jih rastline lahko v-se jemljó, in ravno to stori mavec ali gips v svoji lastnosti. On ima lastnost, da ga zemlja ne more vsrkati; toraj lahko v mrtvico sega, in tu na omenj enem kemičnem potu mineralične tvarine pripravne déla za hrano detelji. Konečno omenjam še to, da apno samo ne pomaga nič, kakor tudi žvepleno-kisli gaz ne ; le v zvezi gipsa ima apno in žveplena kislina veliko moč. Kdaj pa je najboljše gipsati? Gipsa se spomladi ali v jeseni, in sicer se ga vzame 2 do 3 cente na oral (joh). Dobro je spomladi deteljo gipsati, kadar je enmalo že iz zemlje prišla. — Kar pa čas d n e v a zadeva, je najboljše in celó potrebno, zjutraj gipsati, in sicer moramo gipsati, kadar je deževno ali rôsno. Ce gipsamo o suši, je vse naše delo prazno. Fr. Po vše. Državno-pravne stvari. Dvalizem — dandanes najveća nesreća Avstrije. Magjari napenjajo vse žile, da bi dvalizem postavili v Avstrii na noge, ali — kakor je grof Anton Auersperg v poslednji seji kranjskega deželnega zbora dobro rekel — da bi Avstrijo postavili na dve berglji, po kterih bi šepala, dokler mrtvouda ne obleží na tleh. Nov dokaz tega, kako silno Magjari (Ogri) v družbi centralističnih Nemcev tišcijo v dvalizem (to je, na dva kosa razcepljeno Avstrijo) nam je novi nemški časnik, ki ga grof Karl Vetter von der Lilie in Viktor pl. Koszte-leczki-Vagmezoi bota izdajala v novem letu na Dunaji pod naslovom „Die Leitha. Organ der deutsch-ungari-schen Nation." Geslo tega časnika je odločno izgovor- i'eno v sledečih besedah : „druben der Standpunkt Deakfs, luben der Standpunkt Kaisersfelds — das ist auch un-ser Standpunkt" — to je, „unkraj Litave stališče De-akovo, ta kraj Litave stališče Kaisersfeldovo — to je tudi naše stališče." Da bode „graf von der Lilie" li-lijo mirne sprave prinesel s tem programom ubogi Avstrii, to naj verjame, kdor hoče, — Avstrijan, ki mu je edina in celokupna država pri srcu, ne more verjeti tega! Cujmo, kaj znani nemški časnik „Reform" o dva-lizmu avtonomistov govori, da vidimo, da ne samo Slovani dvalizem pogubiven za Avstrijo imajo, temuč tudi previdni Nemci. Vodja avtonomistov štajarskih (Kaisersfeid) — piše „Reform" — přiznává v Avstrii samo dva naroda: Nemca in Magjara. Je li mogoče, je li prilično, da v omikani državi, osnovani na pravni enakosti, manj-šina govori večini tako-le: „Mi moramo biti vodje, ker smo bolj razsvitljeni kakor vi; mi vas ravno no-čemo poteptati, al vi morate nas poslušati; mi hočemo in moramo, da smo na čelu državi, ker državo mi vzdr-žujemo." Je li to državniška modrost, ako se s tem hoče cesarstvo rešiti pogube, da se globoko žali in draži národno čustvo, politiška zavest vseh druzih narodov, ki bi unima dvema morali podložni biti V Ali je to svobodoumno (liberalno), da v cesarstvu, v kterem stanuj ej o različni ravnopravni narodi } dva naroda (predpisan) nauk, kteri niso rojeni Slovenci in da je vzameta za-se vse pravice, ostale narode pa imajo za dotično spričevalo na vsako stran popoinoma veljavno heliote? Ali je pametno v splošnem smislu besede, da naj si bode dobro ali slabo, in da se učenci, ki po ná-se v cesarstvu, ktero šteje nad 16 (17) milijonov Slo- rodnosti svoji niso bili v pravo šolo vredjeni ali so se nauku slovenskega jezika celó umaknili, prestavi]o na vanov, manjšina Nemcev in Magjarov proglasuje za vodjo ostalim narodom? — Ako Nemci smejo za takim vsem ciljem iti, da glavarji njih smejo reči pravo svoje mesto? y če ni vredjena, kakor oni želijo naj Avstrija raz- slanci: Svetec, dr. Bleiweis, dr. Costa, Ta vprašanja so podpisali po- ne sme se tudi Debevec, Horák, Klemenčič, Rozman, Kapelle, Zagorec, Loker, dekan pade zameriti Slovanom, ako bi isto rekli; a Rusija jih bo Toman, Koren, baron Zois, dr. Toman. Gospod ce- ravno tako slišala in uslišala, kakor je pruska vlada sarski namestnik baron Bach je v 15. seji odgovoril na slišala besede Kaisersfeldove in bo še toliko pred usli- to vprašanje po priliki tako-le : Tudi c. k. deželna vlada šala lamentacije nemško-avstrijskih sirot. — Kaisersfeld se sklada s poslanci, ki so omenjena vprašanja stavili hoče, da se Magjarom dá vse, rodom pa milostijivo obe ta samo to, da ne bojo tlačeni! k.i.11 UliVUi XJhUliUWi. UXVXVA »o-v/ UttiWUW KJ JJjvgiwuvi y JLVX VJ\J VULIVUJU1IM) V J^J JL Ci) o Cv Li. J Cv O ICI Y 111^ ostalim nenemškim na- daje za šolsko mladež na Kranjskem zeló koristno, da Ali se taka politika opira na pravico? Nikdar ne » Sta- se temeljito nauci slovenskega jezika. V tem smislu de-luje tudi vlada, zato je z ozirom na skušnje, da nauk jarski vodja modruje tako-le: Avstrija mora biti velika slovenskega jezika ne napreduje dobro, ako se Slovenci država; taka pa je samo sposestjo dežel ogerske krone, in Neslovenci skupaj učijo slovenŠčine, in po dovoljenji Tedaj ne zato, da bi zahteve Magjarov na pravico c. k. državnega ministerstva od 16. marca 1866. razun bili y € VA IA X u v* JL A V V W A.TJL J V V JL W f XXIV JL VV ' A. N/ V V W »Jb W Vfc A ^ v. v ▼ «LA V W^ V^! UUL Jk JL JL XK^ V V/ A kj V | W VA -JL. t ampak zato, ker Avstrija Magjarov po- občnega slovenskega nauka osnovala v se m zato jim mora dati vse, česar želé. To pa tika je puh la! To je očitno. ne stanujejo sami Magjari, ampak ondi je vec milijonov Slovanov', Rumunov in v Erdelji veliko Nemcev. posebno učilnico za Neslovence z 2 razredoma. Ta nauk pa po natě daj deželah ogerske krone dobro spričevalo vpljiv ima, slabo ne. Prav za prav to ni nobena novost, ker Neslovenci so bili po poprejšnji osnovane trebuje je tako imenovana „politika dobička." Al taka poli- vedenem ministerském ukazu ni obligaten Ako postavi oproščeni skupnega obligatnega učenja, ako so se tedaj Avstrija z Magjari pomiri, se s tem mirom za to prosili. Ce tudi nova učilnica ni obligatna, se je zdražijo národno čustvo in narodne zahteve Slovanov, vendar letos 88 Neslovencev vpisalo, tedaj je letos med Nemcev), ki tacih Lah m Rumunov in Nemcev. S tem pa se ne vzdržuje Avstrije 700 javnimi učenci velika država, kajti sami Magjari je nikakor ne morejo se celó nic slovenŠčine ne učijo v gimnazii. Lani jih vzdržati, ker bi s svojim narodnim terorizmom (straho- je bilo 24 oproščenih. To pa ni res, da bi Slovenci po vanjem) Slovanov klicali Rusijo na pomoč. Ako tedaj rodu in jeziku, kteri morajo obiskavati predpisani nauk Uči- Kaisersfeld dobro spoznava, da Avstrija mora ostati slovenŠčine, bili vzeti v to neobligatno učilnico. velika država, mora i to spoznati, da število 16 (17) teljstvu se po 20. milijonov Slovanov je za ta avstrijski položaj še vec puščati, da bi določevalo národnost vreano > kot osnovane organizacije ne more pre- to gré ucencev ; (4) milijonov Magjarov, in zato je živa staršem ali varhom njihovim. Tako se je tudi v realki temuč tudi ravnalo. Strah interpelantov, da ne bi učenci zatajili potreba, da se mir stori ne samo z Magjari sè Slovani. narodnosti slovenske in se vkradli v neobligatno sloven-Prograjn štajarskih dvalistov ni tedaj za sko-nemško učilnico, je ravno tako prazen, kakor skrb ~ ostanekTalijanovv da v to šolo vpisani učenci ne bi je pričano obiskavali Slovane, Rumune, za Avstrii in za erdeljske Nemce porok mirú, zakaj oštra šolska postava je tudi za to dana. y y marveč je napoved vo s ske. Tako „Reform." sicer pa se mora še to dodati, da naprava nemško-sloven- ¥ V J KJ JLV V é ^ M V AJJ.V JL KJ V/ ViVViW UX. J VltAi A U V/AAJL U AX V/ f V ii Resničnaje beseda od konca do skega nauka je le po skušnj a, da skušnje pokažejo, kraja. Kdor hoče dvalizem, taseigrá z ognjem. Le kdor hoče, da vsi narodi avstrijski imajo skupne državne zadeve, ktere obravnavajo v skup- in na kaj. Da bi se nauk slovenskega jezika raz- širil na 3 ure v tednu v 3. in 4. gimnazijalnem razredu, ni nobene o vire, ako se napravijo učne knjige in nem državnem zboru, v deželnih avtonomnih berila, ki bodo dajala obilnišega gradiva. Danes to še zborih pa opravljaj o sami to, kar deželi gré: ni mogoče. Državno ministerstvo je pa ukazalo, da se ta hoče mir in srečo Avstrije. In to tu 1u11 xxx ol \j\j\J y olilj v/« jlxx U\J j6 j ivctl /JćbLL lv2 v čh olv v uuoag alljlgg zid xx j u xxx LI a* ZA x j vj federalizem, ki dajè državi, kar državi gré, de- kar se tiče obsežka in oblik, pregledajo in želam pa, kar je deželnega. Kdor s tem ni zado- pre delajo; to nalogo bode dobila komisija izvedencev. Kar največ je mogoče, se bode tudi vprihodnje na kar zahteva slovenske učne knjige za spodnjo gimnazijo voljen, naj raji naravnost reče, da noče Avstrije! Novice iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. julima xauj t w j v q y vaa ▼ to gledalo, da je učenje jezikov v eni roči j pa tudi na to ozirom na mnoge reci j ki da se nauku nemškega jezika pripomore sè slovenskim jezikom. Na gimnazii se je po teh vodilih ravnokar razpisala ena učenikova služba. Kakor pa je zdaj se- I ■■■ jim zastran slovenŠčine v telji (z ravnateljem vred), ki so slovenskega jezikoslovja seji so se na podlagi gotovih pozvedeb in z stavljeno učiteljstvo na gimnazii, to ni mogoče gimnazii in realki ljubljanski napačne zdijo, stavila na zmožni, se ne morejo leto na leto vkvarjati s in deželno vlado sledeča ložena vprašanja » Je po obširnem predgo raz- razredom vlado volja, da oddelkih). Kar je mogoče, se godi na skemu jeziku kot učnemu predmetu dá popoinoma pra se sloven- prid učenju. Od ostalih 27 naukov v 4 oddelkih in vica, ki ji gre po osnovani organizační %) da se spol- venščino, od ostalih 8 učijo 4 matematiko, pri kteri se mta ministerská ukaza od 11. januarja in 22. julija, že izhajati more brez slovenŠčine. Željo interpelantov, ki ji gré po osnovani organizacii? da se pol razreda jih je 19 v rokah učenikov, ki umejo slo- venščino, od ostalih učijo matematiko pri kteri ktera merita na to —«.vu«« xxcAi u\j, da razlicne jezike uči en uuiwjij m ua. ui siuv. jezut uuiu ic presh-uscui uuitoiji, lulu se nauku nemškega jezika pripomore s slovenskim je- deželna vlada spoznava za opravičeno. Al kje jih pri učitelj y in da bi slov. jezik učili le preskušeni učitelji tudi zikom, in da bi se, ako potreba —,—, «« "vj »av ^/uiioua uttiiaoaij premenili uunciji ttžj pi/lui uuuitl, j i JLl lil i - vo Luui uuguvui t tej zadevi? 3) da slovenski jezik učijo le preskušeni kakor ni v vsem zadostil stavljenemu vprašanju učitelj* teli tej priči dobiti, ker jih ni? Ce tudi odgovor ta ni so menjih določuj «« "iv » jcma uwju jJi cotvuociu Jiaiiui 111 v VoClil ZjcLUUolll »lavijcuciiiu v jJiaoauj u , ou da národnost učencev po objektivnih zna- vendar tudi take točke vmes, ki so bile interpelantom telj stvo ,— «vizijoHV, uc pa Stariši ali Celó UČenci, vscu un ui ie uuijuue uc uouuo uuijuuc; kjiuci pa je j\e slovenskega jezika po ministerskem tudi to gotovo, da deželna vlada nima vsega v svojih avgusta 1860 tudi za take učence obligaten rokah, in da se na Dunaji marsikaj zgodi, česar se V ^ V vsec. Da bi le obljube ne ostale obljube! Sicer pa je ukazu od riadja tukaj sna vlada. Tako je (in to je neki gotovo) tukajšna vlada nasvetovala g. Tomšiča za učitelja na naši realki, ki je vse izvrstno spolnil, kar je konkurs zah-teval; a na Dunaju izvolijo g. Opell-a, ki celó nič razume slovenskega jezika, ki ga je odlocno zahteval konkurs in je neobhodno potreben na naši realki, s ktero je sklenjena tudi nedelj ska šola za obrtniške učence, ki celó malo ali nic ne razumejo nemščine. Za Boga ! odkodi zaupanje v ministerstvo, ako se take reči godijo? Al tudi predrznost je silna tacih kompetentov, ki prosijo za službe, pri kterih vladni razpis odlocno zahteva znanje deželnega jezika, pa ga ne znajo ! — Isti interpe-lanti so si. deželno vlado v 15. seji vprašali tudi za to čudno podeljenje službe ; al g. cesarski namestnik jim je odgovoril, da je to stvar, ki spada v oblast eksekutivno in o kteri ona nikomur ni odgovorna. Po tem, kar smo gori iz Dunaja povedali, gosp. cesarski namestnik tudi res ni mogel druzega odgovoriti. — Deželni odbornik Dežman v tej seji stavlja nujni predlog: 1) naj se vladni dopis, kteri želi podpore iz deželnega zaklada za cesto ob Mirni, in 2) za prestavlj en je okrajne ceste med Mackovo vasjoin O toč em, izroči finančnemu odseku. Zbor enoglasno potrdi Dežmanov predlog. V imenu odseka za prošnje bere poročevalec Svetec prošnjo (v slovenskem jeziku) županije Kne-žaške na Notranjskem, da bi se gozdne pravice brž ko mogoce odškodovale. Sedem vasi je (Knežak, Beč, Korotnice, Trnovo, Bistrica, Vrbovo in Zemone), ki po sodbah od leta 1793 in 1794 vživajo vse pravice za drvarijo in kupčijo v Šneperskem gozdu ; zdaj pa že 10 let ne dobivajo, kar jim gré, ker gozdne pravice še niso v red djane. Silna škoda se jim godí, vrh tega pa ga že ni skor soseščana, ki ne bi bil že zaprt bil ali na denar kaznovan. — Odsek nasvetuje : naj se ta prošnja sè zapisnikom vred izroči vladi s prošnjo, da pripomore v hitro dognanje zemljiščine odveze, in da se tožni dan ne preloži več. Sicer pa poročevalec Svetec še želi, naj bi vlada važne gozdne stvari v posebno skrb vzela, in ob pravem času tudi to prevdarila : ali bi se ne dalo pomiloščenje takim, ki so bili obsojeni, pa niso bili navadni gozdni tatovi ali roparji. — Tudi dr. Costa (slovenski) govori za to, da bi vlada v pravem času po pravem prevdarku mislila na pomiloščenje. Meni so — pravi — te pravice in okoljstave prav dobro in na tanko znane in jaz se spominjam nekterih primerljejev. Ko sem jaz kot zagovornik pred deželno sodnijo ljublj. zagovarjal več ko 50 Notranjcev, tistokrat sem jaz, kakor se meni zdi, popolnoma dokazal nedolžnost obdolženih; prva sto-pinja sodnijska, namreč deželna sodnija ljubljanska, pa je vendar zatožene obsodila. Naddeželna c. k. sodnija graška jih pa popolnoma nedolžne spoznala in c. k. naj-višja sodnija jih je pa zopet kakor prva stopinja sodnijska obsodila. Ta primerljej nam kaže očitno, kako dvomljive da so vse te pravice, ker so tri sodnije ravno iste obdolžene, dve namreč za dolžne, ena pa za nedolžne spoznale. To nam dovolj kaže, da so zarés pravice in okolj stave dvomljive ter da je zares potrebno in primerno, da slavna vlada o spodobnem in pravem času Njih Veličanstvu predlaga amnestijo za naše No-tranjce. Tudi dr. Bleiweis (slovenski) povdarja, da bi ob svojem času želeti bilo pomiloščenja, ter pravi: Na Notranjskem je že toliko v teh zadevah obsojenih, da v nekterih krajih je že zdaj morebiti težavno bilo in še le bode dobiti občin ski zástop. Neki župan je rekel: „Razun našega cerkvenega patrona sv. Lu-keža nimamo pri nas nobenega, kteri bi že ne bil ob-sojen in kaznovan! To reč je toraj treba prevdariti! Ko v deželnem zboru ni bilo še nobenega govora o teh zadevah, je že gospod Koren, kot predsednik planinske kmetijske poddružnice, poročeval občnemu zboru kmetijske družbe leta 1862. to, da v 18 mesecih je bilo v ložkem okraji v preiskavo djanih 1155; tedaj vsaki mesec 64, vsaki dan dva in to samo v enem okraji. Jaz, kakor gotovo vsak drug izmed nas, loči navadno-tatinstvo ali roparstvo od tistih prestopkov, kteri se^ žali Bog, večkrat godé v potrebi, ko gosposka ima iz-kazati to, kar gré pooblastencem. Ako ona tega ne izkaže, sili to kmeta v veliki potrebi, da si tudi sam pomoci išče. In to so tište zadeve, ktere zaslužijo tanj-šega prevdarka. Naj bi slavna vlada to stvar o pravem času prevdarila, da se pomilostijo tišti, ki niso navadni tatje ali roparji bili, sicer utegnemo res tako daleč priti, da ne bomo imeli na Notranjskem mož, ki bi mogli za župane in odbornike voljeni biti. Deželnega glavarja namestnik dr. Zupan poprime potem besedo, rekoč, da tudi njemu je znano, koliko se godi gozdnih prestopkov in tatvin na Notranjskem, in tudi on vé, da ne pada vsa krivica na kmete ; al to je pa tudi resnica, da se ne more vse za popolno resnico vzeti, kar stoji zapisano v zapisniku knežaškem , dokler se ne sliši tudi druga stranka. Da se resnica prav spo-zná — je rekel — je čuti treba oba zvoná. Kar pa se tiče tožnega dné, to po njegovih mislih spada v oblast gosposkino. — Tudi poslanec Kromer je teh misli. — Gosp. cesarski namestnik zagotovlja, da je okrajna komisija v Postojni, kamor spada ta stvar, přejela oster ukaz, da se podviza z rešenjem gozdnih služnosti šneperske grajščine. — Potem ko je tudi zbora predsednik pl. Wurzbach za svojo stran dodal, da vsaka stvar se mora slišati od dveh strani, je obveljalo pri glasovanji to, da se zaukaže deželnemu odboru, da. imenovano prošnjo z dokladami izroči c. kr. deželni vladi. (Dalje prih.) Iz deželnega zbora gorièkega. 20. decembra se je obravnal predlog za napravo* italjanske akademije za pravoslovje injugosloven-skega vseučilisča. Pravijo, da Italijani so željo spro-žili, naj se napravi italijanska akademija, poslanci slovenskega naroda pa so obljubili, da podpirajo ta predlog, ako Italijani podpirajo njih predlog za napravo vseučilisča slovanskega. Vendar govora Winklerjev inDoljakov ne potrjujeta omenjenega kompromisa, ker obá sta pobijala laško akademijo na zemlji slovenski in govorila za jugoslavensko vseučilišče. Crne je rekel, da Slovenci bodo morali vendar-le na vseučilišče ^zagrebško hoditi, ako se napravi laška akademija. — Čemu laška akademija v Gorici, ker Avstrija šteje zdaj le celó jnalo> pravih Lahov, to nam je zastavica brez uganjke. Cemu pa tudi v Gorici vseučilišče slovansko, ker se na-pravlja jugoslovansko v Zagrebu, enaka nam je zastavica. In iz kterega zaklada se bote zidali taki napravi, ki bi potrebovale sila velike denarne pomoči. Vendar se „Allg. Zeitung" poteguje za vseučilišče v Goricu rekši, da je treba tù — nemškega! V Buda-Peštu 28. decembra. V. B. — Čitateljem „Novic" je znano, da sta 20. decembra minister Beust in ogerski dvorni kancelar Majláth v Buda-Pešt prišla, da se z Deak-om in njegovimi prednejšimi privrženci pomenita, kako bi se dale ogerske postave leta 1848. djansko vpeljati, vkljub vsem uporom in dobrim svetom, kteri dunajsko vlado svaré pred nasledki vpeljave teh postav. Vendar zdaj neki sam Beust sprevidi, da iz. Deakove moke ne more biti pravega kruha za Avstrijo* — Deakova adresa (poslanica) je o d ob î brez premembe sprejeta; pri posvetovanji o tej adresi sta srbska poslanca Mile tie in Stratimirović Magjarom v zbornici poslancev take resnice solila, da jima nikdo ni mogel resnice njunih govorov veljavno spod-î>iti; al tem veči hrup so Magjari zagnali, čem hujše «o jim besede Miletićeve in Stratimirovićeve do živega segale. Iz govora Mileticevega le to omenim, da je brez ovinkov rekel, da so vse obravnave z dunajsko vlado marne ter brez vsega vspeha, dokler se Magjari z drugimi narodi o narodni enakopravnosti ne poravnaj o. Stratimirović pa je Magjare opominjal, naj za Boga prilike ne dajó Slovanom in Rumunom, da bi z Magjari tako ravnali, kadar bodo Slovani in Rumuni na peštanskem zboru većino imeli, kakor sedaj Magjari s Slovani in Rumuni ravnaj o. Se ve, da so se Magjari Stratimiroviću zaničljivo posmehovali, da mu le more kaj tacega v misel priti, da bi kedaj na deželnem zboru v Peštu mogel kdo drug gospodovati nego Magjari. — Miletić in Stratimirović sta zahtevala, da bi se v adresi ne reklo „magjarski narod", marvec „narodi ogerske dežele." Al Magjari tega nikakor ne dajo veljati, da bi na Ogerskem kak drug narod politično opravičen bil nego magjarski, dasi tudi cesar sam v svojem reskriptu od 17. novembra 1866 naravnost pravi, da je njegova volja, da se vsem o ge irskim narodom pravica godi. — Kako je vendar to logično, da Magjari sedaj v eno mer od političnega „magjarskega naroda" na Ogerskem žvekajo, leta 1861. pa niso mogli dosti tistih zasmehovati, kteri so o avstrijski národnosti govorili in pisali! — Al kaj? Magjari so po svojih mislih politično najvzdelanejši in najmodrejši narod, in ker se jim tudi dunaj ska vlada kar največ more iz pota umikuje, zato mora magjarska stranka res kaj posebnega na sebi imeti — in to je — največo sebičnost, največo silovitost, največo vladihti-vost in največo trdovratnost ! — V gosposki zbornici sta se posebno grofa Ciráki in Anton Sečén Deakovi adresi upirala — al vse je bilo brez vspeha. Sečén je svaril, naj si Magjari ne stiskajo preprijazno rok z Nemci, ker bi s tem druge avstrijske narode na dvoboj klicali. Vendar je ta zbornica Deakovo adreso z veliko većino glasov za svojo sprejela. Tako je ta adresa na Dunaj potovala. In kaj ta adresa zahteva? — Brezodkladno ustanovljenje ogerskega ministerstva, ker brez svojega ministerstva se Magjari z dunajsko vlado ne bodo nikdar spravili. — Videti, da se je Deakov časnik „Pešti-Napló" nad Miletićem in Stratimi- rovićem hudo srdil zarad njunih govorov o adresi, toda modro vanje Deakovega časnika je tako jalovo in smeha vredno, da bi se vsak pošten časopis obotavljal, tako modrost razlagati. Jedro dolge pravde v „Pešti-Napló" o govorih Miletić-a in Stratimirović-a je ta, da noben narod nima pravice postavnim naredbam upirati se ter je zametavati, dasi tudi so naredbe na pogubo narodu. Zdi se mi to, kakor če bi zdravnik bolnika z zdravilom (medicino) silil, po kterem se bolnik ne more nikdar ozdraviti, marvec po njem poginiti mora, pa zdravnik z zdravilom le zato bolnika nadleguje, ker je zdravilo za-pisal. Tak zdravnik je peštanski deželni zbor zá ne-magjarske narode, in zdravilo, ktero imajo nema-gjarski narodi jemati, so — postave leta 1848. Nema-gjarski narodi postav leta 1848. niso nikdar za svoje sprejeli, toraj imajo tudi pravico, tem postávám se upirati, ravno tako, kakor > se Magjari upirajo postávám Bach-a in Schmerlinga. Iz Velikovca na Koroškem 23. dec. —a. — Današnji dan ostane vsakemu Velikovčanu nepozabljiv. Bila je tù važna in velika svečanost, vsem meščanom v veselje in k lepi časti našemu županu g. Hut-u. Njih c. k. apost. Veličanstvo je namreč njemu v priznanje \ velikih zaslug o zadnjem vojskinem času, kjer je naše mesto toliko za vojake storilo, zlati križ za zasluge podělilo. — Ko se je to iz časnikov izvedelo, je bilo veliko veselje v mestu. Pevsko društvo pope-valo je zvečer pod okni županovimi mnogo pesmic, zunaj mesta pa so gromeli možnarji. Danes pa je bila še le prava svečanost, ko je okrajni predstojnik županu na prsi pripel zlati križ. Na noc se je napravila velika bakljada in pevsko društvo je pelo prav izvrstne reči županu in okrajnemu predstojniku na čast. Tako se je končal dan, kteri nam v blagem spominu ostane. Iz Postojne 30. dec. — Tudi letošnji božični čas se je tukaj poskušalo dobrotnih darov nabrati za obleko in obutev ubozih šolskih otrok. V ta namen je bila v prostorni in lepo okinčani in razsvetljeni šolski sobi dvakrat napravljena večerná veselica, pri kteri ste izvrstno petje in godba se premenjevali z igro za tombolo, kjer so tudi dobički večidel iz dobrotnih rok pripravljeni bili. Oboj a veselica je dala nenadjan znesek za 180 gld., tako da je bilo mogoče obleke in obuvala za 40 otrok, polovico dečkov in polovico deklic, pripraviti. Ta milosrčna darila so se zopet bolj praznično dělila. V četrtek pred božičem se je v šolski sobi postavilo božično drevo okinčano z lučmi in raznimi otrokom sladkimi stvarmi ; soba sama je bila tudi lepo raz-svetljena in ozaljšana, in mnogo šolski mladini prijaznih gledalcev se je zbralo. Govor za milosrčno slovesnost primerjen v slovenskem jeziku je dal začetek; izbrana šolska mladina, za petje dobro izurjena, je spevala pred in potlej lepe božične in druge pesmi ; ko se je pripravljeno oblačilo in obuvalo že razdelilo, so ubožni otroci in ž njim vred mali pevci in pevke dobili še sladkih dařil z božičnega drevesa. Otrokom in odraščenim, ki so bili pričujoči, bo ta večer ostajal v prijetnem spominu. Iz Ljubljane. V saboto 29. t. m. je deželni zbor končal svoje delovanje. Grof Anton Auersperg je po dovršenih obravnavah poprijel besedo in govoril blizo tako-le : Gospoda ! ločimo se danes tužni, ker prihod-nosti ne razsvetljuje nobena mila zvezdica. Nočem kamno v lučati na sedanje ministerstvo, ker žalostnega stanja ni samo ono krivo, temuč tudi predniki njegovi. Da nismo občutkov svojih razodeli v adresi (pismu) do Njih veličanstva, kakor drugi zbori, temu vzrok je skušnja o adresi poslednjega našega zbora, o kteri je bila viharna borba. Nobena stranka se menda ni izneverila svojemu geslu; drugače je zdaj le to, da tisti, ki so lani upali, so izgubili zaupanje; ki pa so se že takrat bali, da ne bode napredovalo ustavno življenje, bojé se tega dandanes še bolj. Ko bi se tedaj bili v sedanjem zboru poprijeli adrese, velike većine bi ne bila dobila nobena stran, trohica glasov pa ne šteje nič. Da država naša je v velicih stiskah, o tem smo vsi edinega prepri-čanja; ali kako stiske odvrniti, o tem smo si brž ko ne navskriž. Najvažnejše je vprašanje, kako se z Ogri spraviti? Osorna osebna unija, strog dvalizem sta pog ub a Avstrij i! Državni organizem je bolán; dvalizem bi mu bile le dvojne birglje (živahni dobroklici od vseh strani) namesti zdravih krepkih nog. Če že nikakor ne more biti brez dvalizma, naj je dvalizem podoben dvema rokama, ki juoživljain giblje eno srčno bitje. To vem, gospoda, da izrazujem misli in želje vseh, ako rečem, da Avstrij a ima vsem deželam skupne zadeve, ki naj se rešujejo v skupnem zboru. (Dobro-klici od vseh straní.) V me rilo skupnih zadev se ne spuščam ; al le to rečem, kdor želi, da živi Avstrija, želeti ji mora krepák, zdrav život. Mili Bog varuj domovino našo Kranjsko in veliko Avstrijo! — Govor ta, ki je zboru veljal za adreso na adreso Magjarov, je bil z občno pohvalo sprejet. — Poslednjič 8 je govornik zahvalo izrekel bivšemu in sedan jemu deželnemu glavari u in deželnemu odboru, pa se tudi hva-ležno spominja! umrlega odbornika Ambroža in izsto-pivšega pl. Strahl-a. — Na to se mu zahvaljuje deželni glavar pl. dr. Wurzbach, rekši, da stolica predsednik-ova ni mu bila s trnjem obraščena, marveč mu je lahko bilo predsedniku biti; če tudi je včasih zagrmelo , mirno je vendar ladjica zborova prijadrala v loko. — Potem se predsednik zahvaljuje cesarskemu namestniku Njih eksc. baronu Bach-u za preprijazno podporo in ga prosi te tudi v prihodnje, in naposled zakliče slavo Njih veličanstvu cesarju, kteri klic ves zbor navdušeno ponavlja trikrat. Konečno se zahvaljuje cesarski namestnik za prijaznost, ki mu jo je zbor vseskozi razodeval, in pohvali koristno delovanje zborovo. — Po vsem tem predsednik sklene zborovanje Gletno. — V nedeljo dopoldne je Njih eksc. c. kr. deželni poglavar sklical društvo milosrčnih gospá, ki so o letošnji vojski nabirale pripomočke ranjenim vojakom, da je prednici tega društva Njih eksc. gospé baronovki Bachovi in družim gospém in gospodičinam naznanil najvišje priznanje Njih Veličanstva in še druga pohvalna pisma; potem je z blagim ogovorom izročil sreberni križec za zasluge Marii Okornovi, ki se je kakor leta 1859. tudi letos pravo Samari tanko ska-zala. Ko je bila vpričo mnozih gospodov, ki so přejeli milostljiva odlikvanja od Njih Veličanstva, ta siovesnost končana, je gosp. deželni poglavar naznanil še ostali kapital, in kako naj bi se rabil, in naposled je naprosil gospé, naj po vsej svoji moči pripomorejo, da se za milodarno loterijo nabere dobrovoljnih dobitkov in se prodá obilno sreck. — (Iz čitalnice ljubljanskeNa sv. Stefana dan ob 11. uri dopoldne je bil vsled družbinih pravil občni zbor tukajšnje národně čitalnice. Předsedo val je predsednikov namestnik gosp. dr. Orel, in zbor s prijaznim nagovorom pričel. Potem je bral tajnik gosp. A. Pra-protnik letno sporočilo, iz kterega se je razvidelo, da tudi to leto je čitalnica marljivo obdelovala svoje polje, dokler delovanja ni ustavi! vesoljni vojskini vihar, ki je kolikor toliko tudi prihrumel v naše kraje, za njim pa kuga kolera. S sporočila se je povzelo, da je lani čitalnica imela 67 različnih časopisov v mnozih jezikih; besed in veselic je sama ali pa združena z „Južnim Sokolom" napravila 10, pri kterih so se glediščine igre igrale 7krat, 5krat domá, dvakrat pa v očitnem gledišču. Niste pa omenjeni narodni družbi delali samo sebi na veselje, temuč tudi v podporo ubozim. Tako ste siromakom Dolencem naklonili po besedi v gledišču 415 gld. 34 kr., ubogim šolskim otrokom v Ljubljani pa 207 gold. 10 kr. v domači dvorani. Pri tem delo- vanji se pa imena tistih preblagih gospá in gospodičin, ki so hodile zimske večere v čitalnico za uboge otroke šivat in izdelovat obleke, domoljubnemu očesu še posebno milo bliščé v barvah naše narodne zastave. — ■ Ko so se ob voj skinem času zbirali darovi za ranjene vojake, je tudi čitalnica po svoji moči darovala 50 gld. — Kar se tiče čitalničinega pevskega zbora, je imel preteklo leto to zapreko, da je bil skoro pol leta brez rednega pevovodja, kar je g. Fabjan stopil v krdelo prostovoljcev. Vendar je pevski zbor trdno stal in ná-rodni dom podpíral kot glavni steber na vse strani. Gosp. V. Valenti gré hvala, da je vès čas vrlo namestoval pe-vovodjo. Vesela prikazen za domače glediščine igre je novo osnovano dramatično društvo, od kterega moremo pričakovati zdatné podpore v napredek teatralni. Vse národno življenje naj pa kakor doslej tudi za naprej sega iz roke v roko, naj se preseluje iz društva v dru- Odgovorni vrednik: Dr. Janez Rleiweis. — N Štvo, iz društev pa zopet v skupno središče na korist m čast našemu narodu!"— Za tajnikovim sporočilom naznanil je blagajnik gosp. Iv. Vilhar račun preteklega in proračun prihodnjega leta, s kterim je bil vès zbor zadovoljen. — O plaći za pevovodja se je sklenilo , da se pismeno vabijo udje v prosto volj ni donesek po 2 gld-na leto v čitalnično blagajnico, iz ktere pevovodja dobiva svojo plačo. —- H koncu so sledili še nekteri na-sveti posamnih udov. Predno je bila volitev predsednika, blagajnika in odbornikov," prošita gospoda blagajnik in tajnik, naj bi se namestu nju volila druga v odbor, češ, da je bolje, da ima odbor večkrat novih in ne-vtrujenih moči. Bili so izvoljeni za predsednika dr. J. Bleiweis, za blagajnika zopet g. Ivan Vilhar, v odbor pa gospodje: dr. Costa, dr. Toman, Debevec, Horak, Ravnikar, Grazeli, Jamšek, dr. Orel, Jož. Pleiweisr dr. Zupanec, A. vitez Gariboldi, dr« Vončina, Svetec, Fr. Vidic, dr. Poklukar. — Tudi letos je društvo rokodelskih poma-gačev v dvorani svoji praznovalo veselo božičnico*. Okoli božičnega drevca so družbeniki popevali slovenske in nemške zbore in deklamovali slovenske in nemške pesmi; potem ie bila tombola. Ravnatelj prisrčne te veselice je bil že leta in leta skrbni oče tega družtva^ prečastiti gosp. prof. dr. Vončina. Hvala mu! — Veselica, ki jo je napravil „južni sokol" poslednji večer preteklega leta, je bila tako izvrstna, da si pridržujemo za prihodnji list obširniši popis. Iz Ljubljane — Občni zbor trgovskega društva za bolne bode na dan sv. 3 kraljev ob 10. uri pred poldne v mestni dvorani. Prvosednik začne zbor z ogovorom, potem pridejo sledeče reči na vrsto: sklep računa in naznanilo družbenikov, ki so sè svojim let-nim plačilom zaostali, volitev 7 odbornikov, volitev 2 pregledovalcev računa, vprašanje zarad plésa o pustu na korist družtveni blagajnici, družbenikov predlogi. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Deželni zbori — razun hrvaškega in ogerskega — so tedaj končani. Kaj pa zdaj? to je sila važno vprašanje. To je že gotovo, da se bojo volili deželni novi zbori, in da iz teh se pošljejo poslanci na Dunaj za obravnavo prihodnje ustave v Avstrii. Kako pa bode to obravnovanje, ni še znano. Težko bode rojstvo nove ustave, ker zahteve ogerske so kakor ločilna za-gozda vmes. Ako bi se predlogi hrvaškega zbora vzeli za podlago prihodnje ustave, kmalu in srečno bi bila končana pravda, ker on povdarja obravnavo skupnih zadev v skupnem zboru, sicer pa resnična avtonomijo dežel. Al deputacija zagrebškega zbora, ki je 23. dec. nesla adreso na Dunaj pred prestol Njih veličanstva, prišla je zeló potrta domů. In tako pri-hodnost Avstrije pokrivajo še črni oblaki. Bog daj, da jih cesarjeva modrost přežene! — Vládni dunajski Časnik je v prvem svojem letošnjem listu prinesel važni cesarski sklep, po kterem se bo po vse predruga-čilo nabiranje vojakov (rekrutba) v našem cesar-stvu. Vsak, kdor je po telesnih svojih lastnostih pripraven za to, je po tej novi postavi vojaščini podvržen od 18. do 45. leta. Vsi za vojaški stan pripravni mladenci v 1., 2. in 3. razredu starosti se ob enem po-kličejo k asentni komisii; vsak, ,kdor je za to, se vzame v vojake, in mora 6 let v redovni armadi (linii) služiti, 6 let pa v reservi. Dopusť\urlavb) se bode privoli! nekterim stanovom. — Ta obširna nova postava je tako važna, da drugi pot povemo več o njej. Milodari za MehovČane: po g. prof. Brodniku iz Kranja 26 gld. , * . HEPB^ -.^______ _ . ^ . ___._ ___ M - - i ________^ -. . j»- • • . ,i 1 ' - '-a 'K j* iskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani. /