GLASOVA
h u lir mini
KRANJ, 24. AVGUSTA 1963
ŠTEVILKA 33
Poletni sneg
Sredi poletja tudi zimsko veselje - Na Kredarici je že prava zima - Na Vršiča je sneg padal tri ure tako kot pozimi
DO NAGLIH poletnih ohladitev pride v gorskem svetu pogosto. Bolj poredki so primeri, da ohladitve prinesejo tudi snežne padavine. Toda vsako pravilo ima izjeme, tako tudi vreme. V nedeljo, zlasti pa v sredo, smo imeli v gorah obilico snežnih padavin. Avgustovski sneg, zlasti sredi meseca, pa je kljub temu dovolj veliko presenečenje. Zadnje takšno presenečenje je bilo pred dvema letoma, ko je 16. avgusta 1961 zapadel sneg.
Snežne padavine so v tem tednu prinesle atlantske frontalne motnje. Dve časovno zelo zaporedni motnji atlantskega zraka sta pripeljali do naglih ohladitev. Tako je že v nedeljo popoldne zapadel v višjih legah sneg. Na Kredarici je v nedeljo zapadlo 2 cm snega, temperatura pa se je spustila na —3 stopinje Celzija. V sredo se je ločnica snega pomaknila znatno nižje. Sneg je zapadel do višine 1500 do 1600 metrov. Na.Kredarici je zapadlo okoli 7cm snega, najnižja temperatura pa je bila —7 stopinj C. Sneg je na tej višini zapadel tudi v Karavankah, na Storžiču in v Kamniških planinah. Iz Krvavca so sporočili, da je sneg zapadel do Zvoha. Na Vršiču je v sredo popoldne padal sneg neprestano 3 ure. Najprej je padal drobni sneg, pozneje pa kosmiči pomešani s sodro in dežjem. Vendar se je sneg zaradi ogretosti zemlje hitro stalil. Najnižje temperature so bile okoli ničle.
Hladni zrak se umika proti Balkanu, za njim pa prihajajo še nove motnje.
Osemnajst let po eksploziji atomske bombe sedi v parku miru v Hirošimi v majhni leseni prodajalni razglednic 50-letni trgovec filmov in razglednic. Je samo eden izmed številnih prodajavcev, ki iščejo zaslužek s prodajanjem razglednic. Nekaj posebnega pa je vendar na tem trgovcu, zakaj turisti ostajajo pri njem ure dolgo in poslušajo njegove živahne besede. Trgovec je G. Kimura, človek, ki je 6. avgusta 1945 s svojo kamero napravil posnetek eksplozije atomske bombe, ki so ga pozneje priobčili skoraj vsi veliki svetovni listi. Ta posnetek sodi med zgodovinske posnetke. Kimura bi s svojim posnetkom lahko zaslužil milijone. Toda skromen Japonec iz katastrofe, ki je pokončala toliko njegovih prijateljev in znancev, ni maral delati denarja. Vse avtorske pravice je podaril odboru za borbo proti atomski bombi. Kimura pa se je s svojo prodajalno preselil v park miru in njegova lesena trgovina stoji na kraju, kjer se je pred osemnajstimi leti razpočila atmska bomba. Vsako jutro pripoveduje radovednim turistom, ki obiskujejo Hirošimo: »Kar se je zgodilo, se ne sme nikoli več zgoditi. Nikoli ne smemo pozabiti Hirošime ...«
Soproga švedskega.
•veleposlanika, v Beogradu je pet dni pomagala skopskim otrokom v Ohridu in dvakrat obiskala porušeno Skopje
Zena z velikim srcem
Soproga švedskega veleposlanika v Beogradu Korin Baklund je bila med prvimi, ki so pohitele v porušeno Skopje. Peti dan po potresu je skupaj s predstavnico švedske organizacije »Rešujte otroke« odpotovala s svojim avtomobilom v Skopje, kjer bi se moralo spustiti tudi švedsko letalo s pomočjo. Pomoč je bila namenjena otrokom, ki so jih iz porušenega mesta Izselili v Ohrid.
Ko sta obe švedinji čakali na letalo, nista držali prekri-žanih rok. Vključili sta se med osebje, ki je skrbelo za otroke pogrešanih in zasutih staršev v Ohridu. Med tem časom sta tudi dvakrat obiskali Skopje.
Pet dni in pet noči sta preživeli obe Švedinji v Ohridu. Pozabile sta na spanje in počitek, na hrano in družino. Otroci pa so ju med tem časom vzljubili.
Po vrnitvi v Beograd je simpatična Švedinja izjavila: »Kjerkoli bom živela, vrnila se bom v novo Skopje, ker je to mesto zame najdražji kraj.«
Razgovor s pevcem, ki je bolj znan v tujini kot doma
Pevec z modrimi očmi
MED PETJEM je Karlo Metikoš, ali po tujem Matt Collins, podoben razgrajaču, ki bi rad napravil prepir, po nastopu pa je v razgovoru zelo preprost in umirjen. Njegov pevski značaj ne dopušča, da bi za mizo kdo zadremal. Matt Coliins, ki se je prejšnji teden s svojim petjem predstavil tudi na Bledu, sodi v tisto skupino pevcev, ki jim v tujini pravijo »kričači«. Pri nas je ta pevska zvrst precej zapostavljena, pa je zato plavolasi Zagrebčan odšel v svet, da bi se v kratkem času prebil do vrha evropskih pevcev.
Matt Collins je pevec, ki zna napraviti vroče vzdušje. Za njegovo razgibanost je bilo blejsko plesišče skoraj premajhno in občinstvo nemara preveč dedno obremenjeno.
Karlo Metikoš je pred dvema letoma krenil iz Zagreba »s trebuhom za kruhom«. Pred tem je poskušal pevsko kariero v zagrebškem varie-teju. Dokončal je srednjo šolo in se vpisal na Ekonomsko fakulteto. Toda študij je 7ar^ ^ petja »obesil na klin«.
PRECEJ HRABROSTI JE TREBA ZA POT V SVET. KAM STE IZ ZAGREBA KRENILI?
— Z zagrebške železniške postaje sem z enim samim kovčkom odpotoval na Dansko, kjer sem imel prijatelje. Padel sem v tuji svet kot »iz nebes« z voljo, da se poskušam prebiti kot pevec. Povprašal sem po nočnih zabaviščih, če iščejo pevce, pa so me povsod odbijali z izgovorom, da sem neznan. Preživljal sem se s priložnostnimi nastopi. Pozneje sem preko zvez prišel v Pariz kot popolnoma neznan kristjan. In na srečo sem uspel.
KAKŠNE USPEHE STE DO SEDAJ DOSEGLI S SVOJIM PETJEM?
— Preromal sem skoraj vse evropske države, razen vzhodnih držav. Pel pa sem tudi že v severni Afriki. V Parizu sem nastopal že v najbolj znanih nočnih zabaviščih. Pel pa sem tudi že v milanski Olimpiji. V Zagrebu sem imel pred kratkim dva koncerta. Na prvem koncertu je bilo blizu 12 tisoč ljudi. To so bili prvi nastopi v Jugoslaviji. Po krajših počitnicah se zopet vračam v Pariz, dogovorjen pa imam drugi nastop v Rimu. Zagrebška koncertna posredovalnica mi pripravlja nastop v Moskvi in Sofiji.
(Nadaljevanje na 5. str.)
Mladi zagrebški pevec Karlo Metikoš, ki je v tujini znan pod imenom Matt Collins, je nastopil prejšnji teden na BI«"*"
DARJA ODITELJA
Na oddih v Jugoslavijo je Hruščov priletel v svojem dobro znanem slamniku — Jezik sovjetskega voditelja, zlasti pa njegove domislice so slikovite in duhovite. — Hruščov dobro pozna ruske ljudske pregovore — Od rudarskega delavca je postal državnik, ki v svetu nekaj pomeni
V HRliŠČOVI detovni sobi v kremeljskem dvorcu stoji na pisalni mizi majhna maketa letala in slika Lenina. Letalo je znamenje velikega tehničnega napredka v Sovjetski zvezi v zadnjih le-lih. Leninova slika naj bi pomenila zaupanje v nauk, ki ga je s takšnim zanosom začel uresničevati v zaostali Rusiji Lenin.
Hruščov prebije v svoji delov ni sobi dnevno včasih tudi šestnajst ur. Kljub temu, da sovjetski voditelj ni več tako mlad, tega skoraj ni mogočo zapazili pri njegovem delu. Njegova velika energija ne pozna znakov pt sanja.
Letalo na surčin-skerii letališču
Sovjetski premier Hruščov ^ v torek popoldne ni priletel na obisk v Jugoslavijo prvj£. Pri nas je bil pred tem obiskom Ze dvakrat, živahen in /govoren ruski značaj Hruščova je pripomogel, da je obiske v tujih državah uvrstil kot sestavni del svojih političnih nalog. Zato so se v zadnjih letih odnosi Sovjetske zveze sko-
raj / vsemi dr/.avami popravili.
Kjerkoli se sovjetski voditelj spusti v pogOVOfi ni dolgčas. Hruščov je dobro znan po svojih duhov itih in domiselnih izjavah. Njegov jezik je slikovit s posrečenimi primerjavami. Za vsako stvar najde posrečeno obliko. Ko je pred nedavnim odgovarjal na kitajske napade, je uporabil slikovito primerjavo: »Vsako topništvo •strelja preko glav svoje pehote. Toda zelo slabo je topništvo, ki strelja po svoji pehoti.«
Zasluge in odgovornost
3 ikita   Hruščov   ima kot voditelj  največje sociali-
X
stične dežele na svetu in ene izmed gigantskih velesil
precej velik delež zaslug in odgovornosti za mir. Zasluge za toT ker se je v zadnjih letih že uveljavilo stališče mirnega sožitja ter utrdil mir in odgovornost zato, ker je svetovni mir treba neprestano utrjevali in izgrajevati z opuščanjem starih nasprotij iz. časov I hladne vojne«. Hruščov se je kot zagovornik miru in nasprotnik voine ze izkazal. Popuščanje napetosti in prvi sporazumi so \ veliki meri njegova zasluga.
Hruščov je voditelj,, ki ima tesen stik in posluh za težnje sovjetskega ljudstva. Jn ni čudno, da je že dolgo spoznal, da ic mir socialističnim deželam najbolj potreben in da vojna ni nujna za odločilni obračun s kapitalizmom.
Od rudarja do voditelja
rf ivljenjepis Hruščova je tesno povezan s stališči, ki jih zagovarja v svoji politiki. Prištevajo ga med najstarejše komuniste, ki so se izkazali v oktobrski revo-
\ikita Hruščov, predsednik ministrskega sveta ZSSR, ki je na krajšem oddihu v Jugoslaviji
luciji. Komunist je poslal v letu oktobrske revolucije, torej leta 1913. Rodil se je 17. aprila 1894 v vasici Kali-novki, v kurski guberniji. — Njegov oče je bil rudar. Tudi sedanji sovjetski voditelj je v mladosti delal v rudniku. V letih velike državljanske vojne so je pridružil Rdeči armadi in v njej kmalu postal politični komisar. Po zmagoslavni državljanski vojni se je vrnil v staro rudarsko okno v matični Ukrajini. Spremenjeni pogoji so mu omogočili šolanje, kar je bilo prej za sinove rudarjev nemogoče. Obiskoval je delavsko univerzo. Po končani šoli je mladi rudar postal partijski delavec Don-basa. Leta 1929 Je začel zopet študirati v Industrijski akademiji v Moskvi, kjer so ga izvolili tudi za sekretarja partijske organizacije. Od leta 1932 do 1934 jc Hruščov
najprej drugi, pozneje pa prvi sekretar partijskega komiteta v sovjetskem glavnem mestu. S tega položaja odhaja v Ukrajino kot prvi sekretar CK KP Ukrajine.
Med drugo svetovno vojno se je izkazal na volgo-grajski in ukrajinski ironti. Zaradi hrabrosti je bil povišan v .čin gencral-Iajtnanta Rdeče armade.
Po vojni je bil zopet izvoljen za prvega sekretarja C K KP Ukrajine, dve leti pozneje pa za sekretarja CK KP SZ in prvega sekretarja moskovskega oblastnega komiteja. Na XIX. kongresu partije je bil zopet izvoljen za sekretarja KP SZ in člana političnega odbora. V septembru 1953 so ga izvolili za prvega sekretarja CK KP SZ. Končno ga jc 27. marca 1958 Vrhovni Sovjet ZSSR izvolil tudi za predsednika ministrskega sveta.
REKLI SO.,.
Na pouličnem odru je veliko psov. ki lajajo Sele takrat, ko več nimajo kie ugrizniti.«
Christian Pino, bivši francoski minister
Vodnik skozi mesto Dandville v Virginiji ne omenja niti enega hotela, v katerem bi črnci lahko prenočevali. Psom v spremstvu z belci pa nudijo štiri vrste prenočišč.«
Robert Kennedv, ameriški pravosodni minister
Srednja leta so tista leta, ki postajajo nekaterim ljudem naporna./
Wi 1 liani Tennessee, ameriški dramatik
»Izkušnje so navadno samo poceni psevdonim za napake, ki smo jih zagrešili/'
Somerset Maugham, angleški književnik
»Moja žena Sophia se zna smejati na tri načine: meni se vedno smeje prijazno... za publiko se smeje tako kot odreja scenarij ... najbolj ljubko pa se smeje v avtomobilu, če jo zaustavi policija, zaradi prehitre vožnje.«
Carlo Pont i, italijanski filmski producent
»Ljubezen je očesna bolezen, ki moške napravi slepe za lepoto drugih žensk.«
Jacques Tolti, francoski filmski komik
GLOBUS
PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO
OSEMNAJST LET po eksploziji atomske bombe v ja-i ponskem mestu Hirošimi je ameriška vlada objavila tajne j listine, ki so odkrile, da je skupina 156 ameriških znanstve-I nikov poslala ameriškemu predsedniku Trumanu peticijo, v kateri so znanstveniki zahtevali, da ameriška vlada opozori Japonce pred atomsko bombo. Peticija je prišla ameriškemu predsedniku prepozno v roke, ker je bil na poti s podstam-ske konference.
NAPET DVOBOJ
OB ZADNJEM SREČANJU v Gagri ob Črnem morju sta se na predlog Hruščova pomerila v perjanici sovjetski premier in ameriški zunanji minister Dean Rusk. Dvoboj je bil zelo napet.
KNJIGE O CHURCHILLU
TRIJE PISCI PIŠEJO hkrati knjige o Churchillu. Ed-mund Murrav, njegov privatni detektiv, pripravlja delo s 300 stranmi, Emerv Revers, Churchillov svetovavec za literarna vprašanja, pripravlja knjigo, ki bp imela 500 strani in veliko do sedaj neobjavljenih slik. Vse to pa je v primerjavi T delom Randolpha. Chuvchilluvega sina, prav malenkostno. Ta nri nravi ta o svoiera očetu šest k mig.
30 dni po Haroku, Portugalski, Bo landijh Belgiji, Nemčip, Švie!, Franciji fn HaVji
VEK - NE JE
Dvanajstega julija ob drugi uri ponoči je na ekspresni progi proti severni Evropi izplu-la iz reškega pristanišča ladja »Bratstvo«. To, da smo morali potovati prav s to ladjo, smo med vožnjo vsi jugoslovanski potniki, bilo nas je osem, neštetokrat prekleli. V Ljubljani, kjer- smo urejali potne formalnosti potniki iz Slovenije, <=o nam sprva dejali, da je dovolj prostora za to progo in nam sprva sploh niso Bovedali, da imamo lahko smolo in pridemo na ladjo, ki se manj ustavlja, ki na primer izpusti tako zanimivo točko na potovanju, kot je London. Ko smo vplačali predplačilo, smo izvedeli, da so nam rezervirali mesto na ladji »Bratstvo«, ki se v Londonu ne bo ustavila. Pustili pa so nam možnost, da se bo morda le še ustavila, ker »mnoge ladje dobijo nalog za pristajanje kar med potjo«. To se* seveda ni zgodilo, in na ladji so nam povedali, da je pot določena že prej in da lahko pride le do malenkostnih sprememb, ne pa, da bi ladja zavila kar v London. Tako smo zvedeli tudi, da so tri ladje na tej progi ekspresnega značaja; taka je bila tudi naša, in tri počasnega, kamor tudi vedno vkrcajo turiste, da imajo dovolj časa za ogledovanje. Morali smo se sprijazniti s tem, kar se je zgodilo in izračunati v precejšnjem ogorčenju, da nas bo to potovanje, če seštejemo 116 tisoč dinarjev, ki smo jih vplačali pri Jugo-liniji, 15 tisoč za potna dovoljenja, prav toliko za devize in 23 tisoč za vlak, stalo nič manj kot 169 tisoč dinarjev. Naj povem še to, da smo bili na poti 23 dni, je bilo treba plačati za en dan tega turizma kar okoli 7300 dinarjev. Tn kakšen turizem je bil to? Brez organiziranih ogledov, brez prevozov po mestu in brez vodičev. V ceno sta vračunana samo prevoz in hrana. Tako je bilo torej že pred začetkom vožnje dovolj povoda za slabo voljo, ki pa se je še stopnjevala, ko smo se spoznali z razmerami na ladji.
Suha hrana
Večerja in kosilo sta bila točno ob napovedanem času. Ce te ob dvanajstih ali ob šestih ni bilo k mizi, so ti postavili na mizo in si lahko potem pojedel hladno, kar bi moralo biti toplo. Dvanajsta ura, pa tudi šesta, 6ta bili silno neprikladni zaradi ogledovanja mest. Vsa so precej oddaljena od pristanišča, tako da se ni splačalo hoditi domov in plačevati tramvaja ali avtobusa. Zato smo kasneje raje prosili za suho hrano. Kakšno je bilo to kosilo, ki so ga nam odmerili? Dva koleščka salame, kos sira, kos nekakšne tlačenke, včasih kruh ali pa tudi ne in jabolko ali banana. Vse skupaj so nam zavili v servieto in bili smo odpravljeni. Enkrat samkrat so nam preskrbeli vrečke in to take, v katere bi v trgovini naložili kilogram soli, nam pa so lahko vanj spravili kar celo kosilo. Med kosilom smo čakali na pivo tudi po četrt ure, čeprav je bilo od mize do kuhinje samo 15 metrov. Dvakrat se je med potjo pokvaril hladilnik. Zmanjkalo je cigaret, zmanjkalo je vina, včasih je zmanjkalo tudi natakarja, tako da' nismo mogli dobiti prav ničesar. Ko smo v Tangerju dobili še pet sopotnikov, so nam jih hoteli kar spraviti v naše kabine. Tako na tleh bi jim postlali, saj ne bo za dolgo, ta štiri dni potovanja. Ker nismo pristali, so enega spravili kar v salon, in tako nismo štiri dni imeli prostora za igranje kart, ali da bi skupaj posedeli in pokramljali. Seveda moram pripomniti, da je bil tisti, ki je spal v salonu, Nemec.
Varnostni ukrep
*^icer pa nismo smeli dosti kritizirati. Na hrbtni strani potne karte 60 vse mogoče in nemogoče določbe, ki jih je vnesla Jugo-linija za zaščito svojih interesov in interesov ladje. Tako tudi na primer piše, da kapitan lahko osebo, ki se mu zdi okolici nevarna (umobolna) zapre v poseben prostor in razpolaga z njegovo prostostjo. V strahu, da se nam ne bi zgodilo kaj podobnega (kdo pa kaj more, če te
kapitan spozna za nev arnega) smo raje na tihem godrnjali, kot pa da bi poskušali kake večje ukrepe. Pritoževali smo se le nad hrano, kar si je privoščila tudi celotna posadka. Hrana je bila res taka kot v najslabši menzi.
Naša prva postaja na tej poti je bilo pristanišče Tanger.
Tanger, pristanišče s pridnimi delavci
Siti vožnje in željni srečanja z Afriko smo nestrpno čakali na policijo, da nam izda dovoljenje za odhod v mesto. Toda tudi maroška policija se je izkazala z internacionalnimi lastnostmi, ki smo jih lahko nato še dolgo opazovali pri predstavnikih posameznih nacionalnih policij. Čakali smo dolgo in nato se je po »božje veličastno« primajal neki maroški policist.
Delavci, ki jih je bilo vse polno, so delali izredno hitro in pridno. Mornarji so nam povedali, da sodijo Maročani med najboljše delavce in da jih tudi v drugih pristaniščih radi jemljejo za delo.
V mestu smo bili kmalu. Samo na sebi ne predstavlja tiste Afrike, ki si jo v mislih predstavljamo. Toda tudi Tanger je del Afrike, dežele s tako različnimi področji, in z njim smo spoznali življenje na skrajnem severozahodu. To je mešanica evropskega in arabskega sveta. Mesto šteje 150.000 probivavcev. Od tega je okoli 100.000 Arabcev, ostalo pa so priseljenci.
Naša prva pot je bila po starem delu mesta, po precej strmi poti navzgor proti Casbi, trdnjavi nad mestom. Med potjo smo nabirali prve vtise. Trgovinice ob kamniti cesti spominjajo na stari del Sarajeva ali Skopja. Posamezne uličice še vedno ohranjajo staro razdelitev, po kateri so v eni sami filigrani, v drugi kleparji, v tretji opankarji, itd. Zakrite ženske v dolgih temnih haljah in moški s fesi na glavah. JCas-neje smo izvedeli, da je to obenem tudi ločitev glede na kraj bivanja. Moški s fesom je iz Tangerja, moški brez fesa je iz 60 km oddaljenega Tetuana, ženska s feredžo pod nosom je iz Tangerja in ženska s feredžo nad nosom iz Tetuana. Težko je hoditi po teh uličicah. Ce gledaš zvedavo, te trgovci hitro ocenijo kot pe-tičnega kupca in te zvlečejo na pol s silo v svojo prodajalnico in ti razkažejo od prve do zadnje stvari svojo zalogo, dokler česa ne kupiš. Ce gledaš samo v tla, ničesar ne vidiš, če pa gledaš po ljudeh, često naletiš na neprijazen pogled. Ljudje mislijo, da se jim posmehuješ, njihovi noši, zunanjosti.
Trg v Tangerju je zelo živahen. Med branjevkami pa je tudi precej moških. Na sliki so kmetice, ki prodajajo izdelke iz domačega platna
Sultanova palača
Strma pot nas je kmalu pripeljala do trdnjave. Ni posebno zanimiva, pa tudi urejen«
ni. Zanimivejša je sultanova palača. Polna je etnografskih zbirk, orožja, ženitovanjske opreme, ,vrčev, ,vezenin in silno bogata z mozaiki in lesorezi. V času, ko so jo uporabljali, je služila maroškemu sultanu za poletno rezidenco.
Nedaleč stran od palače in trdnjave v lepem senčnatem vrtu, ki je še del sultanove palače, je danes šola za pletenje preprog. Na tisoče vozlov v vseh mogočih pisanih barvah naredijo vsak dan dekleta, ki hodijo v to šolo. Stara so od sedem do 15 let. Preproge so silno živih barv.
Ko smo zapuščali stari del mesta in se bližali novemu, smo srečali skupino godcev, ki je hodila od hiše do hiše, igrala in čakala na pogostitev. Bili so neke vrste koledniki.
Novi del mesta je zgrajen popolnoma moderno. Tanger je sploh znan kot mesto, ki nudi v Maroku turistu največ možnosti za razvedrilo, saj je v njem polno hotelov, restavracij in kaba-rejev, kjer se zbira - kozmopolitska družba, pa tudi športnih terenov ne manjka; pili smo tudi maroško vino, ki je sila poceni in dobro. Za dolar lahko dobiš tudi do deset litrov vina. Sploh pa smo se lahko na vsej naši poti po Maroku, Portugalski, Nemčiji, Holandiji, Belgiji, Franciji, Švici in Italiji prepričali, da tako slabega vina, kot je pri nas, nimajo nikjer.
Preznojeni in utrujeni smo se nato napotili k morju, da bi se skopali. Za vstopnino smo plačati vsak po en dirham (okoli 150 dinarjev). Morje pa je bilo na naše začudenje tako mrzlo, da smo komaj malo zaplavali in že smo jo spet ucvrli na suho. Ne vem, če je imelo 18 stopinj.
Ura nas je priganjala in morali smo zapustiti zanimivo mesto. Čakal nas je le slab dan vožnje do Lizbone.
Mito Trefalt
Pogled
moderni del mesta z drevoredom palm in lepo plažo, ki se razprostira nekaj kilometi
i
Naprava, 1A Ye&u\e
Geoion
Desetine Skopjancev je bilo pravočasno rešenih
GEOFON JE BIL prvič uporabljen že pred petimi desetletji in je pri različnih nesrečah rešil že mnogo življenj. To je zelo občutljiva akustična naprava, ki ima podobno nalogo, kakor stetoskop, s katerim preizkujejo zdravniki srce in pljuča. S svojimi elektronskimi »ušesi«, ki so usmerjena v določeno smer, lahko geofon zazna tudi najslabše zvoke, ki prihajajo iz globine 8 do 10 metrov. Pri tem je važna kvaliteta materiala, skozi katerega se prisluškuje.
Tehniki, ki ravnajo s temi mov je potrebno zaznati le NeicaJ taksnega lahko vidite samo v Kansasu. Na sliki je največji stroj na svetu, ki se napravami^ morajo biti zelo tiste, ki označujejo človeka lahko tudi premika. Dieselov motor oskrbuje preko generatorja električni tok za elek trične motorje pri kolesih, ki poganjajo ogromna kolesa
ATOMSKE BOMBE
ZA PANAMSKI KANAL
Rušilna moč atomske energije bo kmalu koristno uporabljena — Trikrat cenejša in dvakrat hitrejša gradnja v primerjavi s klasičnimi sredstvi
DESETEGA OKTOBRA JE predsednik ZDA \Vilson s pritiskom na gumb razstrelil poslednji del zemljišča in Panamski kanal je bil prekopan. Leto dni „kasneje je francoska ladja »Luis« kot prva preplula kanal, ki je predstavljal sijajno
Kaj pa
radioaktivnost ?
Ker bi bilo za tako delo potrebno 25 atomskih bomb, je sedaj vprašanje, kakšne bi bile   posledice za
izkušeni. Geofon ujame vse Tako   na   primer registrira glasove, in iz te množice šu- šum vode ali plina, premikanje tal, drobljenje zemlje, dihanje,  šepetanje, bitje srca itd.
V prvi svetovni vojni so uporabljali geofon za odkrivanje min. Kasneje so z njegovo pomočjo odkrili veliko zasutih rudarjev pri raznih nesrečah. Naposled so ga začeli uspešno uporabljati pri izkopavanju zasutih ljudi ob potresih. Predvsem je prišel do izraza potres v Maroku, ko je bilo uničeno mesto Agadir.
V Skopje je prišla posebna izurjena ekipa francoskih tehnikov Civilne zaščite, ki je prinesla iz Pariza enega od treh takih aparatov, s katerimi razpolagajo. Kakor velikokrat doslej, je geofon tudi tu pokazal svojo veliko praktično vrednost. V glav nem mestu Makedonije so i njegovo pomočjo rešili na de setine zasutih ljudi.
Kanal je že zgodovina
delo takratne tehnike. Ladjam je zadostoval samo Ameriko.
en dan, da so prešle iz Atlantskega v Tihi ocean, v puščavi Nevada so nedav-j  v.     .   , ., . , , . no od tega izvršili poizkus s
docim je bilo prej potrebno tudi mesec dni.        100 kiiot0nsko bombo, ki je
pokazal, da najvišja doza radioaktivnosti ni presegla polovico meje, ki jo je odredil Zvezni svet za radioaktivnost. Poizkuse te vrste bodo kljub Za rešitev tega problema podpisu sporazuma, ki je bil so zaenkrat  najvažnejše  tri pred nedavnim sklenjen, še
osnove: koliko bo stala grad- napr^ opravljali   saj se ta , ,      .      . nanaša  le  na  eksplozije v
nja, kako hitro bo prekop zraku  na površini zemlje in
skopan in kakšna bo njegova v vodi. Kljub zagotovilom pa kvaliteta? Ameriška trgovska mora biti novi kanal na ne-mornarica zahteva, da mora kem nenaseljenem področju,
150 kilometrov, potekal pa bi po področju, ki je popolnoma divje in nenaseljeno.
Če bi se na primer lotili druge možnosti, bi stal prekop prekopan z atomskimi bombami 800 milijonov dolarjev. Če pa bi uporabili klasična razstrelilna sredstva, bi stroški narasli na 5.000 milijonov dolarjev.
Posebna komisija vse možnosti proučuje in čez dve leti Srednjo s* Domo o tem na jasnem.
Danes, petdeset let po otvoritvi, predstavlja kanal že zastare! objekt, ki današnjim velikim potrebam sploh ne ustreza. Izkorišča ga petdeset tisoč ladij in dohodi z obeh strani so vedno zatrpani. Strokovnjaki pravijo, da bo čez deset let plovba po
Rešitev edino atomske bombe
ki bo dovolj  oddaljeno od
kanalu popolnoma onemogo- bltl prihodnja gradnja cenej- sedanjega kanala, da bi bile s ^ena- ša in hitrejša od stare. Takim tem izključene vse morebit-
Če   to  drži,   saj   nimamo zahtevam pa lahko zadostijo ne nevarnosti.
uporabo atomske
vzroka, da bi v to dvomili, edino z
te skrajni čas, da so začeli energije. Tr>r| mftSnno*| misliti na novo rešitev. Pri »V atomski-dobi je potreb- *""«*^««»" tem so najbolj zavzete Zdru- na rešitev«, pravi predsednik Strokovnjaki   so prikazali žene države Amerike, saj plo- Komisije za miroljubno izko- tri mogoče rešitve: dve v drve 80 odstotkov njihovih ladij riščanje    atomske    energije žavi Panami in ena v Kolum-na progah med Sev. Ameriko Kelly. »Naša raziskovanja so biji-
in obalami Južne Amerike, či- pokazala, da lahko s pomoč- Prva: kanal pri San Blasu
Jeja,   Peruja   in   predvsem jo atomskih bomb prekop- bi bil najkrajši — 45 km in
Ekvadorja.  Zaradi   tega  so ljemo kanal v petih letih, z bi bil zaradi tega najcenejši,
njihovi strokovnjaki že na- uporabo klasičnih sredstev pa Nahajal bi se najbližje sta-
pravili načrt za nov prekop, bi komaj zadostovalo deset remu kanalu, od katerega bi
ki   bo  znatno  širši  in  bo let najtežjega dela. Razen te- bil oddaljen le 70 kilometrov,
ustrezal vsem današnjim po- ga   se   stroški  za   tretjino Druga:  Sasardi—Morti, ki
trebam. zmanjšajo. bi bil oddaljen od starega
ZANIMIVOSTI
Zvok ruši
To, da sušijo vetrovi, sonce... je splošno znano, toda zvok? Litvanska fizika Fitautas Ilgunas in Edmun-das Stripinis sta skonstruirala zelo praktično sireno, ki »poje« na meji slišnega zvoka, pri čemer pride do hitrega izparevanja vlage. Pri tem se toplota materiala, ki se suši, ne zviša. To je pomembno pri tistih materialih, ki ne prenesejo visokih temperatur.
Za sireno — sušilnico ni potreben močan kompre sor in lahko se pritrdi na mnoge naprave, ki proizvajajo zaželeno močne zvoke.
»Banka« za srčne aorte
Srčna aorta, ki vodi kri iz srca v velike arterije krvnega obtoka,, je izredno potrebna pri zdravljenju neke redke bolezni starih ljudi. Do sedaj so napravili operacijo tako, da so presadili aorto mlajšega ponesrečenca prometne nesreče v bolnika ter mu na tak način rešili življenje. Zgodilo pa se je, da je bila operacija prepozna, ker so morali predlogo čakati na do-dovljenje sorodnikov ponesrečenca.
Zato se je neka skupina kirurgov v Oxfordu odločila, da si bo pripravila rezerve takih aort. Te bodo najprej sterilizirali, nato pa jih močno ohladili in shranili v brezzračnem prostoru, kjer se bodo lahko ohranile 9 mesecev. %
BiišiM mm a samem
Daleč na severu, okoli 2000 kilometrov od Kranja in nekako na zemljepisni širini Ak>>kve plapola na prijetni hišici v samotnem kotičku severnoangleške pokrajine belo-modro-rdeča slovenska zastava ob angleški zastavi. Na lancashirskih cestah (vedno na levi strani ceste) pa iz zgornjega nadstropja rdečega avtobusa ves čas odmeva (včasih kar preglasna, toda moramo si dati duška!) slovenska pesem. BRATSKI MESTI KRANJ - OLDHAM piše na avtobusu.
Končno odhod
' qnrideset mladincev iz kranjske občine, delen -£ nih članov mladinske organizacije in nekaterih drugih organizacij (tabornikov, planincev --petnajst fantov in petnajst deklet —
sedemnajst že zaposlenih in trinajst študentov — je prišlo v Oldham, bratsko mesto Kranja, da bi v treh tednih videli čimveč in čimbolje spoznali življenje naših prijateljev s severa, obenem pa preživeli prijetne počitnice.
11. avgusta: Zgodaj zjutraj ali pozno zvečer za tiste, ki niso uspeli ujeti niti urice spanja, je (z rahlo zamudo seveda) potegnil vlak s kranjske železniške postaje. Končno! Mimo temnih oken so, medtem ko smo se počasi umirili v svojih kupejih (prostora je dovolj celo za spanje) zdrvela zadnja slovenska drevesa in potopili smo se v karavanški predor. Na drugi strani: Koroška, Podrožca,, Beljak. Po kratkem spancu se počasi prebujamo v jutranjem hladu v Beljaku, malce se podpremo in drug za drugim oživimo, še malo in v prvem jutranjem soncu je že slišati vprašanja fotografov, ki skozi okna drvečega vlaka začenjajo loviti slikovite moti\e zahodno-avstrijskih dolin in gradičev. Kmalu zabrni tudi filmska kamera našega Boštjana, ki dela reportažo za ljubljansko RTV. Nad Badgasteinom je pravo morje megle, ki so jo sončni žarki »razburkali! v čudovite \alove. Salzburg: kratek postanek v Mozartovem mestu, na železniški postaji zastave vseh narodnosti, tudi naša.
In potem nemška meja in železničarji v uniformah, ki neprijetno spominjajo na zadnjo vojno. Stuttgart s slavnim televizijskim stolpom in kmalu nato dolina Rene, slikovita in polna svojske lepote. V zanimivi harmoniji beže: počasna industrijska reka (desetine tovornih ladij!) in na pobočja pripeti vinogradi, stara mesta z gradovi ter tovarne z visokimi dimniki.
Ob pol devetih smo v Achenu, ob pol enajstih se vozimo skozi razsvetljeni nočni Bruselj (nazaj grede se bomo ustavili!), opolnoči smo V Ocstende. »Za Anglijo prestopiti, prosim!« Ladja je nabito polna in vsa prepihana od vetrov na kanalu. Vendar: morje je mirno (nič morske bolezni) in vsi utrujeni pospimo — nekateri na toplem, drugi spet zunaj, med kovčki ali kar stoje, naslonjeni ob steno.
Angleški zajtrk in dež
12. avgusta: Z vlakom iz Dovera smo prispeli ob pol osmih v London, kjer nas je pričakal gospod Watt, ki je pripeljal oldhamskc mladince v Kranj in ki nam bo pokazal svoje mesto. Po ponovnem prisrčnem srečanju: angleški zajtrk v kolodvorski restavraciji. Nato se v jutranji gneči s podzemsko železnico prepeljemo na drugo postajo in odtod v Manchester.
Po eni uri vožnje smo končno zapustili neskončni London. V Manchestru sta nas pričakala dva občinska odbornika, naš avtobus in dobri, stari angleški dež. Pa nič ne de, zdaj je spet lepo vreme. Mimogrede smo izvedeli marsikaj o Manchestru, se zapeljali v Oldham in naprej v Castleshavv, ki bo tri tedne naš dom. Prijeten majhen mladinski dom (za 30 oseb je zdaj čisto naš), s tremi« skupnimi spalnicami, jedilnico, sobo za družabne igre in z vsemi pritiklinami. Prijazno, z lepim razgledom na mirno, malce otožno pokrajino, čeprav malo strah od mesta. Naš »šef« tu je prijazni gospod Eastwood, s skrivnostmi in presenečenji angleške kuhinje (ki nam je vedno bolj všeč) pa nas seznanja njegova žena. y
13. avgust: Končno smo se malo spočili in se pripravili za obisk Mestne hiše. Tam sta nas sprejela mestni podžupan in tajnik, gospoda Kennev in Haines tžinan je pa, dopustu in gremo k njemu drug ''„ni, ' -n s io se po ogledu sejne &       '* i : •
varjali o vsem mogočem. Predvsem seveda o ureditvi mestne samouprave tega »manjšega« industrijskega mesta (okoli 120.000 prebivavcev po štetju iz leta 1951), ki jc samostojna mestna občina že od leta 1849.
Popoldne nam je gasilska četa, na katero so zelo ponosni, saj je ena najboljših v Angliji, pokazala nekaj svojega velikega znanja in spretnosti ter nas seznanila z napravami in s sistemom za obveščanje o požarih (lani so jih imeli 1665, od tega enega velikega, od ostalih pa 10 odstotkov srednjih in 90 odstotkov majhnih).
Zgodovina v soncu
14. avgust: Danes pa jc bil dan Zgodovine: ogled starega mesta York, kakšnih 180 kilometrov od tod proti severu. York je res lep in zelo zanimiv, posebno še v sončnem vremenu, kakršno je bilo včeraj. Dopoldne smo si ogledali njegovo glavno znamenitost, vorško katedralo (York Minster), enega izmed arhitektonskih draguljev Anglije, čudovito in mogočno
Vorška katedrala, ki je ena najlepših stavb v Angliji. Zgrajena je bila od 13. do 16. stoletja, šestdeset ton težke orgle, 72 dragocenih in sta rih ogromnih oken, to so samo nekatere umetnine, ki jih hrani katedrala
Wadi Kisnffani v 0Wfrnn -
umetnino. Popoldne pa smo si v dvoh skupinah ogledali staro mesto: njegove timske začeiks (tu  sc je rodit  in  bil okronan  za rimskega
cesarja Konstantin Veliki!), njegovo srednjeveško obztdje\ .srednjeveški del mesta in nekaj novejših zgradb. Seveda: vse kar je v tem mestu staro manj kot dve sto let, šteje za ~»o\o!
Zvečer smo obiskali Zadružni mladinski center v Oldhamu, ki je eden najstarejših v Angliji. Tam smo plesali ob malce divji in hrupni glasbi z mladimi Oklhamci, ki so bili v Kranju in si v treh urah skušali povedati vse, kar je bik» novega. V razgovoru z gospodom Prafiom. ki vodi ta center, pa smo izvedeli, da je bila to ena izmed prireditev v okviru vsakoletnega mladinskega tedna (obsega sevedn tudi resnejši program), sicer pa da so tu oh sobotah redni plesi; zadružni center pa organizira tudi drugo oblike družabnega življenja in i/.ohiažvvaaie mladine. Bil jc prijeten večer, tak kot bodo še mnogi!
Dušon Ogriaek
Pevec z modrimi očmi
I Nadaljevanje s I. sir.) i
KAJ JE VAŠ »KONJIČEK f
Podvodni ribolov. Ogrevani pa se tudi /a nekatere športe.
KDAJ STE V TUJINI DOŽIVELI \ A ISRl. <• NEJSI DAN?
— Dan, ko sem pri xPhilip.su-- podpisat pogodbo za snemanje plošč. Do sodaj so prodali okoli 50 tisoč plošč z mojimi posnetki, številka ni velika, vendar morate upoštevati, da je to šele začetek, ki je povsod težak. S tem v zvezi naj dodam, da sem pred kratkim posnel pri »Philipsu« prvo long play ploščo, na kateri pojem skupaj z Johnnvjem Halljdavem, Claudom Francoisem in še z drugimi znanimi pariškimi pevci, v Relay de Chaillot na Elizejskih poljanah pa sem na tekmovanju dobil veliko nagrado plošče teenagerjev.
KAKŠEN JE VAŠ ZASLUŽEK?
Ko pojem je zelo dober. V tujini zaslužim lahko 200.000 dinarjev z enim nastopom. Zdaj, ko sem sc prebil ni težko priti do denarja. Začetek pa je bil težak.
STE ŽE PELI KAKEMU DRŽAVNIKU?
— Pel sem v Elizejski palači dc Gaullu in diplomatom, ki so bili zbrani.
KATERO MESTO IN OBČINSTVO NAJBOLJ CENITE?
— Pariz. To je mesto, kjer sc mi zdi, da vsak človek poje. Tukaj na Bledu pa so ljudje sedeli in poslušali kot v kavarni.
ALI SE SPOMINJATE KAKŠNE ANEKDOTE?
— Ko sem prišel v Pariz nisem znal francoščine. Zaradi slabega znanja jezika sem nekoč podpisal pogodbo za cirkus. Pel sem v cirkuškem sporedu skupaj z opicami in medvedi.
Zdravko Tomaže j
Glavna ulica Oldhama, ki je te dni drugi dom tridesetih Kranjčanov.
Radijski spored
OD 10. AVGUSTA DO 16. AVGUSTA 1963
Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05^ 5.05, 6.00, 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. ?., 9., 12., 13., 15., 17., 82., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SOBOTA, 24. avgusta
8.05 Poštarček v mladinski
glasbeni redakciji 8.35 Majhni zabavni 8.55 Počitniško popotovanje
od strani do strani 9.10 Deset pianistov iz
desetih dežel 10.15 Zabavni vokalni
ansambli 10.30 Prva suita za godalni
orkester 10.55 Vsak dan nova
popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Domači napevi za
prijetno opoldne 13.30 Plošča v ploščo 14.05 Zn5ameniti operni
pevci -14.35 Naši poslušavci
čestitajo in
pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.35 Ljubezen čarovnik
16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Hammond orgije v
v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in
v svetu 18.10 Z domačih gredic 18.27 Pri štirih violinistih 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Po domače 2020 Primer za Paula
Templa 21.00 Za konec tedna — ples
22.15 Oddaja za naše
izseljence 23.05 Za ples in razvedrilo
DRUGI ROGRAM
19.05 Z zabavno glasbo v
sobtni večer 19.30 Iz naših koncertnih
dvoran 20.45 Glasovi izbrancev 22.15 Jazz na kacertnem odru
NEDELJA, 25. avgusta
5.00 Dobro jutro 6.30 Napotki  za turiste 8.00 Mladinska radijska igra
8.33 Skladatelj W. A.
Mozart 8.55 Plesi iz Makedonije 9.05 Naši poslušavci
čestitajo in
pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite tovariši 10.30 Pisano nedeljsko
dopoldne 10.30 Nedeljska reportaža 11.50 Tisoč pisanih taktov z
dober tek 12.05 Naši poslušavci
čestitajo in
pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas _ 14.C0 Koncert pri vas doma 14.15 Operne melodije 15.15 Pojoče strune 15.30 Danes popoldne 19.05 Glasbene razglednice
20.00 Pod lipco zeleno ... 20.40 Glasbena medigra 20.50 športna poročila 21.00 Popotovanje velikih
skladateljev 22.15 Skupni program JRT 23.05 Popevke in plesni
zvoki " "
DRUGI ROGRAM
i 12.00 Nedeljski koncert
ob dvanajstih I 13.10 Za ljubitelje operne
umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni
glasbi
j 14.35 Sonata za klavir j 15.15 Zabavni zvoki j 19.05 V nedeljo zvečer ! 20.00 Sto let popevke 20.45 Mala nočna glasba •i 21.00 Pisan  spored zabavne glasbe 22.15 Komorna soareja 22.50 Zvoki za lahko noč
PONEDELJEK, 26. avgusta
8.05 Poj, smej se, sanjaj 8.30 Glasba ob delu 12.25 8.55 Za mlade radovedneže i 9.10 Glasbena oddaja za      j 12.45 otroke
925 Ponedeljsko dopoldne   j 13.30
ob narodni pesmi 10.15 Iz albuma Aleksandra j 14.05
Lajovica
10.35 Naš podlistek j 15.15
1035 Vsak dan nova popevka ] 15.40 11.00 Pozor nimaš prednosti i 16.00 12.05 Zabavna glasba j 17.05
12.15 Pmetijski nasveti —     j 18.00 Ing. Anatalij Goričan: Kako razvija j 18.45
govedarsko proizvodnjo j 18.10 kmetijski kombinat
19.05 Glasbene razglednice 20.00 Melodije za predvečer 20.45 Kulturna kronika 21.00 Glasbena medigra 21.05 Kkupni program JRT
Žalec
Domači napevi za
prijetno opoldne
Poje zbor univerze iz
Michigana USA
Pol ure popevk in lepih
melodij
Morda si želite to poslušati? Zabavna glasba Literarni sprehod Vsak dan za vas Glasbene uganke Aktualnosti doma in v svetu
Na mednarodnih Pisana paleta križpotih
123.05 Ples do polnoči
1        DRUGI ROGRAM
119.05 K tujih opernih odrov 20.00 Godalni kvartet št. 1 j 20.45 Zabavni kaleidoskop
TOREK, 27. avgusta
8.05 Iz oper mojstrov
klasike 835 Vedri ritmi 835 Počitniško popotovanje
od strani do strani 9.10 Mojstri simfonije 10.15 Operetne melodije 10.35 Naše pesmi 10.55 Vsak dan nova
popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Fulan: Pridelovanje in prezimljanje sladkornega radiča 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
13.30 Ruska, češka in
madžarska zabavna glasba
14.05 Skladatelja Marjan Kozina in Uroš Krek
14.25 Adagio in allegro
14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo
SREDA, 28. avgusta
15.15 Zabavna glasba 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah
poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v
svetu
18.10 Planinsk- oddaja 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Filmska glasba 2020 Radijska igra 2034 Serenadni večer 21.35 Zabavni vrtiljak 22.15 Skupni program JRT 23.05 S popevkami po svetu
DRUGI ROGRAM
19.05 Tretja simfonija 19.35 Od popevke do popevke 19.57 Sonata za vilončelo in klavir
20.45 Vrtiljak zabavnih
melodij 21.30 Mednarodna radijska
in televizijska univerza
21.45 Jazz do 22.00
16.00 Vsak dan za vas 17.05 Novosti iz studia 17.40 Zabavna glasba 18.00 Aktualnosti doma in po 6vetu
18.10 Turistična oddaja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domačih
pesmi in napevov 20.45 Lepe melodije 21.00 Literarni večer 21.40 Drobne skladbe
Lucijana Marija
Škerjanca
22.15 Skupni program 3RT 23.05 Nočni akordi
DRUGI ROGRAM
19.05 Intermezzo z majhnimi
zabavnimi ansambli 19.30 Ob 150-letnici rojstva
Richarda VVagnerja 20.45 Pianista Marcelle Maver
in Francis Poulenc
igrata
21.00 Melodije po pošti
Urino
PETEK, 30. avgusta
8.05 Opera in balet 835 Otroške razglednice 9.10 Glasbena oddaja za
cicibane 9.25 Popevke v sredo
dopoldne 10.15 Bosenska umetna
glasba
10.30 Človek in zdravje 10.40 Narodne pesmi iz
Sovjetske zvez 10.55 Vsak dan nova
popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti —
Ing. Vukadin šišakovič:
Koreninski rak sadnih
rastlin 1225 Domači napevi za
prijetno opoldne 12.45 Poslušajmo pihalni
orkester LM 13.30 Pojo italijanski pevci 14.05 Vesele počitnice ob
radijskem sprejemniku 14.35 Glasba za oddih
15.15 Zabavna glasba
15.40 Amaterji pred našim
mikrofonom 16.00 Vsak dan za vas 17.06 Promenadni koncert 18.00 Aktualnosti doma in v
svetu
18.10 Od skladatelja do
skladatelja 18.45 Ljudski / parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Za oddih sredi tedna ( 21.05 Skupni program JRT I 22.15 Zaplešite z nami j 22.50 Literarni nokturno 23.05 Bachov Capriccio 23.40 Godala v noči
DRUGI ROGRAM
19.05 Igrajo veliki zabavni
orkestri 19.50 Odmevi z letošnjega
festivala Združenja za
sodobno glasbo 20.45 Koncert za klavir 21.15 Izbrali smo za vas
8.05 Pri novoakordovcih 8.30 Zabavni orkestri tega
tedna * 8.55 Pionirski tednik 9.25 Petkov dopoldanski
koncert 10.15 Plošča v ploščo 1035 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti —
12.15 Kmetijski nasvet Ing.  Olga štefula: Ekonomika proizvodnje jabolk
! 12.25 Domači  napevi za
prijetno opoldne 12.45 Poje Koroški
akademski oktet 13.30 Odmevi z Mediterana 14.05 Ritmi Latinske
Amerike 14.35 Ciklus Chopinovih
etud
15.15 Napotki za turiste 15.20 Zabavna glasba 15.40 Zbori dveh Ipavcev 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Dragulji iz oper
18.00 Aktualnosti doma in po
svetu 18.10 Pisana ruleta 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Zabavni orkester
RTV Beograd
20.15 Tedenski
zunanjepolitični
pregled 20.30 Griegovi večeri 21.00 Klavir in godala 21.15 Oddaja o morju
in pomorščakih 22.15 Plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz jugoslovanske
simfonične literature jr .   , .4,
DRUGI ROGRAM
19.05 Dva češka avtorja 19.50 Glasbena medigra 20.00 Med  deli Johanna
Sebastiana Bacha 20.45 Nekaj popevk 21.00 Nenavadne zgodbe iz
znanosti in domišljije
21.15 Glasbena medigra 21.20 Skupni program JRT
Kranj »CENTER«
24. aegusta ameriški film NORČIJE V OPERI ob 18. in 20. uri, premiera ameriškega CS filma OSAMLJENI SO HRABRI ob 22. uri
25. avgusta ameriški CS film OSAMLJENI SO HRABRI ob 14. uri, ameriški film NORČIJE V OPERI ob 16. in 20. uri, nemški film SKRIVNOST ORIENTA II. del ob 18. uri
26. avgusta angleški VV film NEUKROTLJIVI ob 18. in 20. uri
27. avgusta angleški W film NEUKROTLJIVI ob 18. in 20. uri
28. avgusta angleški W film NEUKROTLJIVI ob 18.
in 20. uri
Kranj »STORžIČ«
24. avgusta nemški film SKRIVNOST ORIENTA II. del ob 16. in 18. uri, francoski barvni film TILL ULEN-SPIEGEL ob 20. uri, premiera nemškega filma MOJA NEČAKINJA NE DELA ob 22. uri
25
uri,   sovjetski  Y>ar\mi   fvVm \   25. avgusta itanjanski \>arv-\   KO&KKKA \ Ven v3ft Ha ¥L»NWCVJ
VRSTNICE ob 18. in 20. uri\ ni CS film LJUBIM, L3UBIS\ tw«; ,a» on ««\ i* dovolj prostvh iežvšč. ^a
28.   avgusta  ameriški  CS\   *• ^sta ameriški ^\ J*^^?^^^^
P- ionska tekma x^\^^™£ V P^ET?-U*?J^^^^^ je v gostišču Grad
film OSAMLJENI SO HRABRI ob 16., 18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA«
24. avgusta nemški film SKRIVNOSTI ORIENTA II. del ob 20. uri
25. avgusta premiera nemškega CS filma OSAMLJENI S OHRABRI ob 16., 18. in 20. uri
Letni kino »PARTIZAN«
24. avgusta premiera angleškega W filma NEUKROTLJIVI ob 20. uri
25. avgusta angleški W film NEUKROTLJIVI ob 20. uri
26. avgusta ameriški CS film OSAMLJENI SO HRABRI ob 20. uri
27. avgusta ameriški CS film OSAMLJENI SO HRABRI ob 20. uri
28. avgusta zahodno nemški film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA ob 20. uri
»KRVAVEC« Cerklje
24. avgusta ameriški barvni VV film KONJENIKI ob 20.
avgusta francoski barv-1   25. avgusta ameriški barvni
Kranjska gora 1 mačim Triglavom in Tivoli-
24. avgusta italijanski barv-J jem iz Ljubljane. Pred tem ni CS film LJUBIM, LJUBIŠ dvobojem je Tivoli na dru-
25. avgusta angleški GANGSTERJI
28. avgusta ameriški SABRINA
film
film
ni film TILL ULENSPIEGEL ! VV film KONJENIKI ob 16.  17. in 19. uri
Kropa
24. avgusta francoski barvni film BABETE GRE V VOJSKO ob 20. uri
25. avgusta nemški barvni fUm KRALJ CARDAŠA ob 17. in 20. uri
29. avgusta ameriški film PAST ZA ZAJCE ob 20. uri
Ljubno
24. avgusta nemški film ROMAN GINEKOLOGA ob 20. uri
25. avgusta nemški film RO-ROMAN GINEKOLOGA ob ob 16. uri
Duplica
24. avgusta angleški barvni VV film UPORNIK ob 20. uri
25. avgusta angleški barvni VV film UPORNIK ob 15.,
ob 10. uri, ameriški film NORČIJE V OPERI ob 14. in 18. uri. nemški film SKRIVNOST ORIENTA II. del ob 16. in 20. uri
26. avgusta angleški W film NEUKROTLJIVI ob 16. uri,, sovjetski barvni film VRSTNICE ob 18. in 20. uri ' 27 film
avgusta angleški W NEUKROTLJIVI ob 16.
ČETRTEK, 29. avgusta
televizija
SOBOTA — 24. avg.ista .
RTV Ljubljana 16.30 Prenos športnega dogodka
RTV Zagreb 19.30 Oddaja o turizmu
JVT
20.00 T V dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 S kamero po svetu
RTV Beograd 21.00 Dvestotisoč za stroške
— TV drama RTV Zagreb 22.15 Poročita
NEDELJA — 25. avgusta
JVT
20.00 TV dnevnik RTV Beograd
20.45 Vrnitev v življenje — sovjetski film
22.15 Poročila in športne vesti
PONEDELJEK —26. avgusta
RTV Ljubljana 19.30 Naši sončni dnevi — oddaja za otroke
JVT
20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled
RTV Zagreb 20.45 Obsojenec Pickvvictona
komedija 21.45 Poroči i a
I 20.45 Popoldanski izlet — zabavno glasbena oddaja
21.45 Pregled iz kulture
22.15 Poročila
! ČETRTEK — 29. avgusta
8.05 Popularni spored sindikalnega simfoničnega orkestra 8.40 Portret v miniaturi 8.55 Počitniško popotovanje
od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 9.35 Plesni ansambli naše
radijske postaje 10.15 Četrtkov opoldanski
operni spored 1035 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti
12.05 12.15 1225
12.45 13.30 14.05
14.35
15.15 15.35
Zabavna glasba Kmetijski nasveti Domači napevi za prijetno opoldne Trije sovjetski basisti Za razvedrilo in odih Iz oper slovenskih avtorjev Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba 5 skladb za orkester
RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Jaz in Muri in Nenavadna tekma dva filma
RTV Ljubljana 16.00 Prenos športnega
dogodka
RTV Beograd 19.?0 Propagandna oddaja 19.45 »Avtocesta 1963« —
reDortaža
TOREK
ivgusta
RTV Beograd 19.00 Naš Nikita Sergejevič — sovjetski film
JVT
20.00 TV dnevnik
RTV Beograd 20.30 Propagandna oddaja
RTV Ljubljana 20.40 Ekspedicija — reportaža
RTV Beograd 21.10 Noč na Kalemegdanu
— zabavna oddaja 22.00 Poročila
PETEK — 30. avgusta
NI SPOREDA! SREDA — 28. avgusta
RTV L:ubiiana 19.30 TV obzornik JVT
20.00 T V drevnjk
RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja
RTV Beograd 19.30 Film za otroke JVT
20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana
20.30 Propagandna oddaja RTV Zagreb
20.45 Noč v Benetkah — opereta
22.15 Poročila
in 19. uri Naklo
25. avgusta francoski barvni film TILL ULENSPIEGEL ob 18. in 20. uri
Jesenice »RADIO«
24. do 26. avgusta špansko-italijanski barvni film GREH LJUBEZNI
27. do 28. avgusta angleški VV film GANGSTERJI
29. avgusta ameriški film CUDODELKA
Jesenice »PLAVŽ«
24. do 25. avgusta ameriški film SABRINA
26. do 27. avgusta špansko-italijanski barvni film GREH LJUBEZNI
29. do 30. avgusta angleški film GANGSTERJI
Žirovnica
24. avgusta ruski barvni CS film RDEČA JADRA
25. avgusta jugoslovanski film NEVARNA POT
28. avgusta špansko-italijan-ski barvni film GREH LJUBEZNI
30. avgusta angleški film GANGSTERJI
Dovje-Mojstrana
24. avgusta jugoslovanski film NEVARNA POT
25. avgusta ruski barvni CS film RDEČA JADRA
29. avgusta špansko-italijan-ski barvni film GREH LJUBEZNI
30. avgusta ameriški film SABRINA
28. avgusta ameriški barvni film PREPOVEDANE STRASTI ob 18. uri
29. avgusta ameriški barvni film PREPOVEDANE STRASTI ob 20. uri
Radovljica
gem, Triglav pa na četrtem mestu.
ROKOMET
KRANJ — Na igrišču Mia- i dosti ▼ Stražišču bo jutri ob | 10.   uri   rokometna tekma osmine finala SRS za jugo- j slovanski   pokal. Nastopila bosta ljubljanski Slovan in domača Mladost (moški).
PLAVANJE
BLED — Danes ob 17. uri bo na blejskem kopališču plavalni četveroboj gorenjskih klubov. Tako srečanje bo kasneje tudi na Jesenicah.
NOGOMET
LJUBLJANA — V drugem kolu slovenske nogometne lige se bosta v Ljubljani srečala tamkajšnji Slovan in kranjski Triglav. Tekma bo jutri ob 11. uri na Kodelje-vem. Ostali pari drugega kola pa so: Sobota : Krim, Maribor B : Rudar, Celje : Gorica, Olimp : Kladivar, Olim-pija B : železničar, Aluminij : Delam a ris in Svoboda : Ljubljana.
turistični informator
GORENJSKO TURISTIČNO OBMOČJE
avgusta japonski CS i Na BLEDU je v hotelih, v LUKA ZADOVOLJSTVA ! gostiščih m tudi v privatnih
24. avgusta italijansko-ame riški film GUSAR ob 18. uri
24 film
ob 20 uri   * i SODan vse zasedeno. Prenoči-
25. avgusta italijansko-ame-1 šče Je moč dobiti le po pred-riški film GUSAR ob 16. in
Koroška Bela
24. avgusta GANGSTERJI
angleški film
20. uri
25. avgusta japonski CS film LUKA ZADOVOLJSTVA ob 18. uri
27.. avgusta francoski CS film TAKSI ZA TOBRUK ob 20. uri
28. avgusta francoski CS film TAKSI ZA TOBRUK ob 18. in 20. uri
29. avgusta francosko-itali-janski CS film AFRODITA BOGINJA LJUBEZNI ob 20. uri
30. avgusta angleški CS film EKSPRESS BONGO ob 20. uri
športne prireditve
VATERPOLO
KRANJ — Danes ob 19. uri se bo na kopališču pričel turnir štirih zadnjeuvrščenih moštev II. zvezne vaterpolske lige, na katerem sodelujejo domači Triglav, Jedinstvo iz Zadra, Spartak iz Subotice in Polet iz Sombora. Turnir se bo nadaljeval jutri dopoldne in popoldne.
hodni rezervaciji. V KRANJU je razen v zasebnih tujskih sobah dovolj prostora tudi v hotelih: v Evropi (10) in Je-
hrib vse zasedeno, medtem ko je v zasebnih sobah še dovolj nezasedenih ležišč. V TRŽIČU, PODLJUBEUU in v planinskih domovih pod S tor« žičem ter na Kofcah je še nekaj prostih ležišč. Nova izletniška postojanka pri Tiču v Lomu nad Tržičem je stalno oskrbovana.
PRIREDITVE
Ob 40-letnici smrti pisatelja Ivana Tavčarja bodo v času 24. avg. — 1. sept. 1963 POLETNE PRIREDITVE na Loškem gradu z naslednjim programom: 24. avgusta ob 17. uri na Visokem: pokloni-tev na grobu pisatelja Ivana Tavčarja; 24., 25., 28. in 31. avgusta ob 20. uri Tavčar-Polenec »Visoška Kronika«; 26. avgusta ob 20. uri (Loški grad, kapela) »Domača pokrajina in ljudje v Tavčarjevih delih« izvajajo recitatorii DPD Svoboda in študentski obket iz šk. Loke; 27. avgusta ob 20. uri — »Slov. narodne pesmi in plesi« v izvedbi ansambla jeseniške Svobode »Tone čufar«; 30. avgusta ob 20. uri (Dom DPD Svoboda) Literarni večer — sodelujejo člani društva slovenskih književnikov: France Bevk, Matej Bor, Lojze Krakar, Mira Mihelič in Tone Seliškar: 29. avgusta ob 20. uri dom Svobode, Spodnji trg) Glasbeni koncert — izvajajo pianistka Marija Kocijančič, tenorist Polde Polenec in instrumentalni trio Lorenz; 1. in 3. septembra ob 20. uri na Loškem gradu Tavčar-šest »Cvetje v jeseni«, ki ga uprizori KUD Ivan Tavčar iz Poljan v poljanskem narečju.
V Loškem muzeju je razstava Tavčarjevih del in Ko-betovih ilustracij Visoške kronike.
DOM m DRUŽINA m MODA     m* DOM 9 DRSfZINA * MODA   4* DOM m DMUsSINA m MODA     m DOM m DRUŽINA m MODA
Modne zanimivosti 63-64
Čeprav se obleka zapenja z dvorednimi gumbi in ima nekak resen, moški ovratnik, je le ljubko ženska
Pričeska za žene z dolgim obrazom
NEKATERE VITKE žene, čeprav so zadovoljne, da jim ni treba paziti na vsak grižljaj, da bi se zredile, so nezadovoljne s svojim obrazom. Ta je včasih potegnjen in ošiljen. Kar nobene ženske zokrozenosli in mehkobe ne najdemo v njem.
Te nepravilnosti pa sc s spretno pričesko in z izbiro prave obleke dajo prav lepo zakriti.
Dolgih spuščenih las ne bomo nosilo, prav tako strogo počesana pričeska, s svitkom vrhu glave ni'priporočljiva. Lasje naj bodo bolj na kratko pristriženi, v višini sredine obraza naj bo pričeska najširša, če imate visoko čelo in če ste mlajši, vam lahko čelo zakrivajo lasje.
Namesto V izreza si bomo raje izbrale ovalen izrez, če pa že imamo tako obleko, si bomo okoli vratu privezalo živahno rutico.
Priželjc, ocvrt po dunajsko
Pol kilograma priželjca, sol, poper, 10 dkg ostre moke, 2 jajci, 20 dkg drobtin, 20 dkg olja ali masti, limona.
Blanširan priželjc zrežemo na rezine, solimo. pop>pra-mo„ povaljamo v moki, stepenih jajcih in drobtinah ter
ocremo v vroči maščobi. Ponudimo s krhljerri 'imun.,- ih pečenim ali ocvrtim krompirjem
Čeprav tičimo še v poletju, so se vendarle po svetu zvrstile modne revije, ki so odkrile gleda v-cem zopet nekaj novega, oziroma podcrtale zastavljene smernice prejšnjih let. Prav gotovo se me držimo nekega svojega stila, nosimo to, kar nam in razmeram ustreza, ni pa napak, če podelimo svojim oblačilom vsaj majhen modni poudarek. Stare obleke oziroma plašče bomo prekrojile ali jim dodale krzno, in tako nam bo uspelo, da bomo le z majhnimi izdatki dosegli modernejši videz.
Pri novih plaščih vidimo, dvoredni gumbi pa so skoraj da bi modni kreatorji na nepogrešljivi. Barvni tavoriti vsak način radi videli žensko so rdeči toni, in sicer rožnato »z moškim obrazom«. Zakaj? rdeči. Za športne plašče in Saj so ramena podložena, tako da so ramena kar nekako športno široka, ovratniki so precej veliki s poudarjenimi reverji. Pas je rahlo nakazan.
Možgani z rižem
10'dkg olja ali masti, 8 dkg čebule, 40 dkg riža, s ol, 1,31 kostne juhe, 40 dkg govejih možganov, zelen peteri: J j, pope", parmez.ii,
Na maščobi in drobno sesekljani čebuli pražimo rii, ga osolimo, zalijemo s kostno juho in dušimo. Če nimamo juhe, si pomagamo z jušno kocko. Ko je rii že skoraj mehak, dodamo na kose narezane blamirane možgane, sesekljani zeleni pctcrsilj in poper ter dušimo do mehkega (približno 10 minut). Jed stresc-mo na krožnik in potresemo s parmezanom. Zraven ponudimo razne solate.
Priželjc
Uporablja se samo telečji priželjc. Po sestavi je podoben možganom, le da je trši Priželjc se hitro pokvari. Pred uporabo ga vedno blamiramo, enako kot možgane. Ohlajcne-nemu odstranimo sc  meso in
Priželjc v obari
/ telečji priželjc, slana voda, juh; a zelenjava a surovo maslo, moka, juha, sol, maja-ron, limonina lupinica, Umorun sok.
Priželjc prekuhamo v slani vodi z jušno zelenjavo vred in ga narežemo nato na koščke. 'Na surovem maslu spenimo moko, zalijemo z juho, dodamo sol, stlačen majaron, limonino lupinico in priželjc. Pre-vremo. Preden ponudimo, oki-samo :: limoninim sokom.
kostime so zelo pogosti tvvc edi in vzorci ribje kosti ah maloga kara. Pred mrazom nas bodo varovali veliki krz neni ovratniki. Moda ne zah tova nikakršnega dragegj krzna, povsem nas bo zado voljila barvana lisica.
Priljubljen princes kroj pri oblekah je še \edno precej pogost, izpodrivajo pa ga obleke prerezane v pasu, z rahlo .stisnjenim pasom tei koničastim ovratnikom.
Pri bluzah so ovratniki ali koničasto zašiljeni a!i mehki šal-ov ratni ki. Eleganten pliso za obleke ali bluze si bodo izbrale vitke žene.
Barvna lestvica za dnevna jesenska in zimska oblačila je živahna, za večerne prilož-nosti pa je pogosto črna.
Oljna kopel
Kopel zelo dobro vpliva na naše zdravje in bi se bilo koristno dvakrat tedensko okopati v topli vodi. Ko se namilimo, pustimo učinkovati pene vsaj nekaj minut, nato pa si jih z umivalno vrečico in toplo vodo izplaknemo Mnogi, predvsem starejši ljudje, imajo zelo suho kozo m jim vroča kopel kožo še bolj izsuši. Zato b: bilo priporočljivo, da bi se p« kopeli splaknili z vodo,.v katero sle kanili nekaj kapljic vl\?.. Koža bo mehka in voljna.
športen plašč, z osmimi gumbi, velikimi modrimi reverji ter zavihi je značilen za letošnjo jesen in zimo. Rokava sta vstavljena in precej ozka. Pas pa je rahlo naznačen
oasv
Kolač
Kolač iz kvašenega testa jo posebno rahel, če zmešamo kvas s posnetim mlekom.
Škrob
Škrob se ne bo lepil na li-kalnik pri likanju poškrob-ljenega perila, če škrobovi vodi dodamo nekaj soli.
Kavni in čajni madeži
Kavne ali čajne madeže izperemo čimprej s čisto mrzlo vodo. Trdovratne madeže omehčamo z glicerinom in jih nato operemo s čisto vodo.
Madeži od likerja
Madeže od likerja speremo čimprej z mlačno vodo. Pogosto je učinkovit špirit. Barvaste madeže od likerjev dokončno odstranimo iz belih tkanin z beljenjem.
čeprav se morda ne boste odločili za tak drzen hrbten dekolte, pa nas vendar pogled nanj verjetno ne dolgočasi
Mleko
Mleko odstranimo z mrzlo vodo in mlekom, če ne gre, si nnm:»n^rnn 7 bencinom.
VRTILJAK
Tudi to snemajo
Elki Sommer, nemški zvezdici znanih »kvalitet«, so se uresničile njene sanje: snemala bo v Hollvvvoodu, in to v glavni vlogi! Njen partner v »Nagradi« bo popularni i^ravec Paul New-man.
Na Dunaju bodo jsosneli novo verzijo filma »Charle-veva tetka« po komediji Brandona Thomasa, ki jo poznamo tudi pri nas. Reži-ral bo Geza von Cziffra, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Peter Alexander in Maria Sebaldt.
Kurta Tucholskega. V filmu obljublja razen zabave tudi mnogo aktualne družbene kritike. To bomo še videli - vsekakor pa je zanimivo, da igra glavno vlogo v filmu popularna mlada češka igravka Jana Bfejchova (ki ima s 24 leti za seboj že 22 filmov — skoraj brez izjeme resnih del). Poleg nje bodo nastopili Walter Giller, Hans Lothar in Agnes Win-deck. r
Vdova pred kratkim umrlega velikega igravca Char-lesa Laughtona pravi: »življenje teče dalje ... razen tega še nikakor nimam na-
Mlada, toda zelo uspešna igralska nemškega porekla — Christine Kauffman, kakršno bomo videli v filmu »Via Mala«
Andre Cavatje bo baje posnel dva filma o zakonskem življenju: enega s stališča moža, drugega pa s stališča žene. Oba filma naj bi predvajali istočasno v dveh- različnih kinematografih. — Cavatte je prišel na to misel, ko je ob neki igri postavil vrsti zakoncev 10 vprašanj o najvažnejših problemih zakonskega življenja — in je dobil od »boljših« in »slabših« zakonskih polovic enake odgovore le na 3 vprašanja ...
Peter van Eyck bo nastopil tudi v novem filmu serije o dr. Mabusu — »Mrtvaško zrcalo dr. Mabusa«. Njegova partnerica v tej krimi-nalki bo Sabine Bethman, režiral pa bo Paul May
V Berlinu in na švedskem bo posnel režiser Kurt Hoff-mann film »Grad Grips-holm« po zabavnem romanu
mena, da bi se že poslovila!« Najprej bo zaigrala v krimi-nalki »živi!« poleg nekdaj zelo slavnega in še zdaj odličnega igravca Petra Lorre-ja.
David Niven snema v Hollvvvoodu svoj novi film »Kralj gora«. Za notranje posnetke v tem filmu, ki so postavljeni v »luksuzno vilo na francoski Rivieri«, kot pravi scenarij, so po Nive-novem nasvetu postavili vilo, ki je natančen posnetek njegove lastne vile. Niven je s kopijo zelo zadovoljen in pravi, da se zdaj v tem filmu počuti kot doma!
Denar, denar, denar ...
0 producent Darrvl F. Za-* nuck, šef 20th Centurv Foxa si mane roke. Kritike njegovega vele-spektakla »Kleopatra« so izredno slabe in slavna »Liga dostojnosti« je film postavila na svoj Indeks. »Krasno, čudovito,« se je razveselil Zanuck, ko "je prebral prve kritike. — »Cim slabše kritike — tem večji uspeh pri publiki!« — (Pravijo, da je praksa še vedno potrdila to njegovo teorijo ...)
Televizija po vsem svetu močno hodi v zelje filmskim producentom in lastnikom kinematografov in jim občutno zmanjšuje dobičke. Tudi sicer močna italijanska filmska industrija čuti senco televizijskih anten, ki je padla na filmska platna. Italijanski filmski delavci pa ne stojijo križem rok in prav pred kratkim jim je uspelo, da je italijanska državna televizija RAI pristala na naslednje pogoje:
# da bo odslej oddajala vsak teden le po en igrani film
# da ob sobotah in nede-
V Hollvvvoodu se mlada Ann-Margret poteguje za naslov naslednice Rite Havvvorth
Ijah   ter  ob praznikih sploh  ne' bo oddajala • igranih filmov, % da bo »v primerni obliki«   podpirala pridobivanje  svojih gledavcev za film in za obiskovanje kina. Seveda italijanski filmarji s tem še niso rešili problema, ki jih tare in bodo bržkone še naprej iskali rešitve tudi  v  številnih spektaklih in erotično drznih filmih, ki najzanesljiveje privabljajo številno publiko.
Kaže, da ameriški filmski distributerji še bolj kot drugi skušajo na vsak način s senzacionalnostjo privabiti čimveč gledalcev. Zelo radi na primer spremenijo naslove filmov, če menijo, da so premalo privlačni. — Nekaj primerov iz zadnjega časa: iz »Septemberske prigode« so napravili »Ljubezensko pijanost na Capriju«, iz »Poglej v katerokoli okno« je nastal  »V  vrtincu strasti«,
»OSAMLJENI SO HRABRI« ameriškega režiserja Davida Millerja je nenavaden toestem o človeku, ki sredi civilizacije 20. stoletja hrepeni po kavbojskem življenju izpred sedemdesetih let in hoče na konju ubežati avtomobilski civilizaciji in najti svobodo. Glavno vlogo v tem zanimivem filmu igra Kirk Douglas, poleg njega pa nastopata tudi Gena Row-lands in Walter Mathau.
»VRSTNICE« sovjetskega režiserja Vasilija Ordinskega je film o treh dekletih, ki stopajo v samostojno življenje in doživljajo razočaranja, vendar ne izgubijo zaupanja v prihodnost. Igrajo Margarita Košeleva, Lidija Fedosejeva in Ludmila Krilova.
»NEUKROTLJIVI« režiserja Terrvja Bishopa so angleška kriminalka o pretkanem businessmanu, ki sam s pomočjo prijateljev reši iz rok gangsterjev svojega ugrabljenega sina. V filmu igrajo Kameron Mitchell, Marius Gorring in Den-nys Gillmore.
naslov »Njegova vrsta ženske« pa so spremenili v »Hudičevko« ...
Mogoče vas bo zanimalo
# da je EIsa Ma.vvvell, ki
uživa dvomljivo slavo najnevarnejše klepetulje v Hot lvvvoodu, dobila za svoj 80. rojstni dan med drugim tur di simbolično darilo: znamenito skupino treh opic iz kitajske mitologije, od katerih je imela ena zaprta ušesa, druga oči, tretja pa usta.
# da je hamburški »Film-Telegramm« letošnji filmski festival v Cannesu v šali imenoval »zoološko filni-ko prireditev«. Na to misel je prišel, ko si je ogledoval naslove canneskih filmov - kar poglejte si jih: »Ptiči«, »Ubiti drozga«, »Leopard«, »Gospodar mušic«, »Kraljica čebel«, »Ko pride maček«, »Ameriška podgana« ...
# da se je sloviti londonski zbirki voščenih lutk Ma-dame Toussaudove pridružila tudi Sophia Loren — in to odeta v oblačila Luci 1 le, lepe hčere rimskega cesarja, Marka Avrelija, ki je bila, njena zadnja vloga.
# da je Roger Vadim predsednik zanimivega kluba,, ki se imenuje »Klub nekdanjih«, združuje pa najbolj znane nekdanje prijatelje in soproge lepe Brigitte Bardot. Klub se sestaja enkrat na mesec in ima na dnevnem redu svojih sestankov eno samo točko: enour-ni klepet o BB. Člani kluba so poleg »očeta« filmske Brižitke tudi še: pevca Sa-cha Diestel in Olivier Des-pax in igravca Jean-Louis Trintignant in Christian Marquand. Da bi si zagotovil mesto v klubu, pa se mu je že zdaj priključil tudi se» danji soigravec BB — Sanv my Frey.
s
Frzaziska gs. je opazili le, Ler j*r spoznatu, da je /ulli on sledit dogodkom oh pes.ttkcvi mizi — čeravno je stal* dlje od nje kot Fran/iskina — vf-dfc* je mžiio zaigrano ting-čno fra*s*~, ćaavno se j< nenehno pogovarjal s statejštm moškim, toda Franziska poprej tega ni ugo>.nvAa in spoznal* šele zdaj. Pogled, s katerim je »eril omu je, ji je pravil, da je ves čar sieoit poteku dogodkov, podobno kot najbrž nekateri drugi ljudje v čajnici. Čemu sem pozorna prav na njegovo opazovanje? Tega si ni znala razložiti. Morda zaradi etnij, pogled med cinljami ali zgolj barve, prelivanje rumenega in rdečega. Toda zatem jc storil nekaj, česar poprej ni videla: nenadoma je odmaknil pogled z mize in se zazii v Franzisko, to je bil zarotniiki pogled najljubeznivejšcgu in sproščenega soglasja, ki jo jc povsem prevzel: vrnila mu je pogled, morda ne tako ljubezniv in sproščen kpt njegov, vendar le zarotniški pogled; za utrinek se je spletla med njima tiha odkritost starih, prav dobrih znancev, ki se molče in cinično sporazumevala o prizoru v krogu daljnih znancev. Oh, tale je majhen vrag! Res je bil majhen, droban in majhen je sedel v svojem stolu, zadržan in na pol skrit za cinijami smal-tove barve. To je razlog, da sem opazila prav njegovo radovednost in ne tudi drugih, v njegovem pogledu je nekaj posebnega, nekaj prikupno drznega ,in za njim še več, malce stare čarovnije, črne magije, škoda, da od tod ne razločim barve njegovih oči, najbrž so sive, eden tistih je, ki prav dosti vedo, spoznajo vse z enim samim pogledom, s pogledom brez zavor, morda z zlobnim pogledom. Skrivaj ga je ocenila, temna obleka, enostavna temna obleka, prav bela srajca, ozka kravata, vezena iz zlate svile, gladki črni lasje nad svetlo zbrušenim, ■ kot ološčenim obrazom z visokimi, okroglimi ličnicami. Rada imam moške s takšnimi lasmi. "Čeprav je bil črnolas in majhen, ni bil podoben Italijanom. Videti je kot Anglež, kot Anglež črne, nizke in zelo privlačne vrste, kakršnih je prav toliko kot svetlolasih in visokih, najbrž je Anglež. In zlat vvindsorski vozel, onstran cvetja ga je obdajal dah elegance, vsevedne, zadržane elegance, prepredene z nežno smaltovino, s prevleko, skoraj lepoto, nenadoma je Francizska doumela. Ah, tole je topli bratec, eden prijetne vrste, trde, fantovske elegantne vrste, možati angel, eden tistih, ki so lahko bolj moški kot večina normalnih mož, majhen angleški hudič. Spet je govoril s starejšim moškim (morda je teta), Franziska ga ni nadrobneje pogledala, nenadoma je splahnel ves mik, mali pedrovski Anglež je s ciničnim pogledom razbil ves čar prijetno ogrevane čajnice, iz mikavnosti Pavo-nejeve čajnice jo je popeljal spet v resničnost, v resničnost desetih tisočev lir, nenadoma je zaznala dolgočasje vseh sprejemov, kar jih je kdaj doživela, obšla jo je otožnost, toda zdaj je prvič začutila, da se mora vrniti v svet grožnje, ki jo je čakal pred razkošnim hotelom, podoben vabilu domov. Tu so bili vsi pesnik, mali hudič, Olghina in Maria, very important person, pohotni mecen, filmska zvezdica, 'stari prijatelj', prav tako Herbert in Joachim pa spet znova mali hudič, ki je vse skupaj razjedel v gorišču svojega zlobnega pogleda. V skodelicah so bili preostanki hladnega čaja. Franziska je pomahala natakarju.
V veži je dala fantu sto petdeset lir napitnine. Preveč, toda pri napitnini nisem nikdar znala štediti, ves čaj ob petih je veljal torej petsto lir, malce drago, celo za tako dobro zabavo, v mojem položaju je vse predrago. Zatem je odšla k recepcijski mizi mahagonijeve barve.
Glavnega vratarja z ledenosivim trebušastim dostojanstvom ni bilo moč zgrešiti, ukvarjal se je s prebiranjem časnika, ki je ležal pred njim na temno zeleni pisalni podlogi. Temno zeleno, mahagonijeve barve in ledeno sivo; povprašati ga je morala. Njegov pomočnik je imel malce vstran opravek pri telefonu.
»Imate trenutek časa za pogovor?« je vprašala Franziska.
Že ko je stopila bliže, je dvignil pogled.
»Kajpada, prosim, signora,« je rekel.
»Želela bi nasvet.«
»če vam lahko pomorem?« Bil je izkušen. Neskončno i/ku.šcn in zelo, zelo prijazen.
»Tolmačica sem,« je rekla Franziska. »Italijanščina, angleščina, francoščina in nemščina.
Vrhu tega stenografija, strojepisje in vsa tajniška dela. Mislite, da bi lahko našla, zaposlitev? Pri vas ali kjerkoli drugje v Benetkah?«
»Pri nas ne,« je dejal. »In prav tako ne v vsej hotelski stroki, pozimi, v Benetkah.« Glasu ni spremenil niti za odtenek. Najbrž je naj-izkučnejš! hotelski vratar v Benetkah. Ne sname takoj krinke, če spozna, da ima pred seboj proslvko in ne premožno turistko.« Sezonsko osebje smo odpustili že konec oktobra,« je rekel, »in polovica hotela je zaprta.«
»Razumem,« je rekla Franziska.
»In na sploh je hotelska stroka tod edina, na katero bi lahko računali, signora,« je rekel glavni vratar. »Drugih strok je malo, potovalni in ladijski uradi delajo pozimi le s polovično zmogljivostjo.« Ni !e prijazen, resnično mi želi pomagati, še vedno mi pravi .signora'.
»Pri notranjih poslih nimate kaj prostega?« ■   »Kaj menite z notranjimi posli?« je vrprašal.
»Menim, da znam pospravljati tudi postelje in sobe, sploh vse. — Dokler ne najdem kaj "drugega,« je hlastno pristavila, ko je opazila, da se je izraz vratar jevega obraza spremenil.
»Ne,« je rekel. »Celo tedaj, če bi nam manjkalo sobnega osebja, ne bi namestili človeka vaše vrste.«
A. A.
BEG
Ne pravi več »človek vaše vrste, .signora,«. še vedno ima brezhibno ljubezniv glas, ki pa se je nenadoma ohladil. Brezhiben in hladen.
Videla je, kako je odprl, predal.
»Pri nas ste imeli izdatke,« je slišala njegov glas. »Dovolite, da vam jih hotel povrne.«
Ponudil ji je bankovec za tisoč tir. Prepade-na je močno zardela. Vsa zmedena je vzela denar. To vendar ni mogoče. To vendar ni mogoče. Med prsti je čutila papir in zaznala leden hlad v svoji notranjosti. Dlan z bankovcem je dela v žep.
»Hvala,« je rekla.
Glavni vratar je le skomignil z ranieni. Hotel Pavone je pripravljen plačati tisoč lir, da bi več ne prestopila njegovega praga. Hudo uglajeno. Uglajeno prepovedan vstop.
»Nemka ste, kajne, signora?« je vprašal glavni vratar.
Zdaj si lahko celo znova* privošči ,signoro\
»Da.« je rekla.
»Benetke niso* primeren kraj za vas,« je rekel. »Svetujem vam, pojdite v ponedeljek v:vaš konzulat, rojaki naj vam pomagajo. — Luigi, veš kje je tukajšnji nemški konzulat?« je vprašal pomočnika, ki je še vedno čakal pri telefonu in s prsti bobnal po mizi.
»Caile Vallarasso,« je rekel, »če se ne motim.«
Franziska je prikimala, se obrnila in odšla. Noč, gondole, svetilke. San Giorgio sredi temne lagune, prav droben dežek, za trenutek je postala in čakala, da bo vnovič zardela, potem pa je ugotovila, da ji je na polt legla le rdečica, ki jp je prinesel sveži zrak. Petsto lir dobička.
• Navzlic vsemu se Je čajanka v Pav one ju Izplačala.    Tisoč Ur honorarja za sporočilo,   da Je nekdo pripravljen pospravljati postelje. Naglo, skoraj veselo, je odšla proti svojemu zanikrnemu hotelu. Bankovec v žepu je prinašal dober občutek. Nasmehnila se je ob zavesti, da je pozabila ime ulice, kjer je bil nemški konzulat. V svoji sobi si je slekla le plašč pa legla na posteljo. Ležala je na trebuhu, rdeči lasje so se razpletli po blazini in malomarno si je sezula čevlje. Kmalu je zaspala, navzlic obilici popitega čaja. Padla je v nemiren, polovičen in opojen sen.
Stari Plero, konec noči
Čoln, laguna, saki so bili včeraj prazni, zora, noč v mazzorbu, odrivam se od mazzorba, mraz, drog sem porinil v temo, .mraz, vsaj martin šal, megla, temna voda, megla, plovem, jegulje, pa-ludi, della rosa, slabo se počutim, kava pri paolu v mazzorbu, pogled v modrino, še ni sonca, modrina prišlo bo torcello desno, plovem proti zahodu, paludi, v temno modrino, della rosa, pogled v gore, drog, nobenih rokavic, prazen čoln, v vodi kos lesa, saki v plitvinah, šal, kaš-ljam, nimam plašča, jegulje, saki v plitvinah sivih jegulj, ni denarja, dvignem pogled in kaš-ljaje vidim gore s snegom pod temno modrino nad meglo v laguni, temno modro, kašljaje, megla, snežne gore, temno modro, sonce.
NEDELJA
• Moški s .pazienzo' — Posledice pretresa — Sveti Marko in napačne alternative — Telefonski pogovor z Dortmundom — Mappa Mundi — črte se križajo na Campanilu — Ročk and Roli z morivcem — Vzhodnik.
Franziska, od polnoči do jutra Franziska se je prebudila blizu polnoči. Ugotovila je, da je budna, potem je vstala, si pogladila gube na krilu in začela česati lase, zmr-šene po spanju. Deset tisoč lir bo zadostovalo za vozovnico do Munchna. Hotel je plačan do ponedeljka zjutraj. Jutri zjutraj se bom odpeljala v Miinchen, si sposodila pri tamkajšnjih znancih nekaj denarja in poiskala službo v Munchnu ali kje drugje. Pravzaprav sem hotela brez sledu izginiti, toda to pač ni uspelo. Vse je bila le romantična zamisel. S svojim znanjem bom v Nemčiji takoj dobila dobro plačano službo in čez nekaj mesecev si bom lahko privoščila majhen apartma, ljubko majhno apart-majsko stanovanje v Munchnu. Le kaj sem hotela tu v Benetkah? Bil je le smešen,, napačen začetek. Premišljevala je, ali naj bi ostala v hotelu ali vnovič odšla. Popolnoma budna sem pa nimam kaj brati, morda bom na Piazza Saa Marco še dobila kakšno ilustrirano revijo. V Munchnu lahko poj dem takoj k zdravniku, toda pravzaprav je še prezgodaj, šele po izostanku mesečnega perila lahko zanesljivo ugotovijo, če bom dobila otroka. Franziska je pričela računati, zavedala se je, da se bo v ponedeljek aH torek ah sredo izkazalo; prestrašila se je bližnje odločitve. Toda če dobim otroka, ga bom pač dobila, poklicno sodim v prvi razred, v nobenem podjetju mi zaradi tega ne bodo delali preglavic, nasprotno, plačali mi bodo dva meseca, ko bom izostala, to moram takoj urediti, in potem bona imela otroka in apartma in zaslužila bom toliko, da bom lahko plačala nekoga, ki bo varoval otroka, kadar bom v pisarni, ne moti me, če je otrok Herbertov, tako je, ko da bi bil od kogarkoli, rriti pfeniga ne bom vzela od Herberta, Nemčija, kajpada, to je rešitev, poskus, da bi izginila v Italiji, je bil nesmiseln, dovolj je beneških ponižanj. Vendar pa je čutila, da ji je odločitev o povratku v Nemčijo prinesla le olajšanje, medtem ko je po odhodu iz Biffija in na vožnji v Benetke pa ves minuli dan čutila breme velikega nagiba. Da, breme je prava beseda in rešitev je prava beseda, pravzaprav ljubim breme In nagib bolj kot rešitev in olajšanje, že vem, kaj sledi rešitvi, po rešitvi pride dolgčas, ljubko apartmajsko stanovanje, visoka plača, napačen red in napačna čistoča, pomanjkanje misli, pomanjkanje strasti, tudi otrok me ne bo obvaroval pred nemškim dolgčasom, pred deželo brez skrivnosti, nisem ženska, ki vidi le svojega otroka, pa vendar me bo otrok zaviral, če bi čez čas hotela oditi v tujino, pri službi v Nemčiji me ne bi oviral, v tujini pa bi J« stežka dobila službo, če bi prišla z otrokom. v
šolskega leta
ŠE NEKAJ DNI in morska obala bo utihnila. Utihnili bodo gozdovi, jezera in polja. Vse bo zopet tiho in mirno. Narava bo ostala sama. Podrli bodo še zadnje šotore, izpraznili domove, vlaki bodo polni otroške govorice.
Danes še nemi in tihi šolski prostori bodo oživeli. Po dolgih dveh mesecih jih bo zopet zbudil šolski zvonec. Potem ne bo ne konca ne kraja pripovedovanju o morju, gozdovih, jezerih in poljih. Začelo se bo šolsko leto. Da, novo leto, v katerem boste zvedeli še veliko, veliko povsem novega in zanimivega. »Zakaj jc morje slano? žive galebi tudi v gorah? Kam spada tista lepa rdeča roža, ki sem jo videla na tetinem vrtu? Zakaj je koristno govedo?...« Poslušali boste, se učili, pisali, mislili in zopet bo leto okoli. A vi ne boste isti. Nič se ne bo Izpremenilo. Niti morje, niti gozd. Drugačni pa boste vi. Vedeli boste toliko novega in zanimivega, da se vam bo zdela tudi narava prijetnejša in bližja. Zato boste prav gotovo z veseljem in dobro voljo začeli novo šolsko leto, ki vam bo poleg znanja, prineslo tudi toliko prijetnega, to-variškega in zanimivega življenja.
Redki in tihi ostajajo letoviški kraji tudi po naši Gorenjski. Vrnli so se otroci iz Murske Sobote, ki so letovali v Dvažgošah, poslavljajo se tudi otroci iz Tržaškega, ki so letovali v Gorjah pri Bledu in mladi Slavonci, ki so nepozabne in brezskrbne dni preživeli v malem gorenjskem mestecu Kropi. In kje so vsi otroci? Odšli so. Odšli so domov. Da se pripravijo, da kupijo to in ono, da zavijejo zvezke, očistijo lanskoletne aktovke, si nabavijo nove svinčnike in nakupijo knjig. Lahko bi naštevali brez kraja. Kaj vse je potrebno storiti, preden zopet prestopiš šolski prag. To res ni od šale. Letos bom stopil v nov višji razred. Učil se bom fiziko, kemijo, biologijo, pa angleščino, francoščino. In ti? Kaj stojiš ti, deklica, pred velikoi izložbo, polno knjig in zvezkov? Ti si vendar premajhna, saj še ne znaš brati! Seveda, zato bom letos odšla v šolo. Naučila se bom brati, šteti, pisati, vse prav vse.
In tako kupujejo. Zvezke, knjige, peresa, barvice. Oni iz višjih razredov seveda več in debelejše knjige.
Toliko dela pred začetkom novega leta! Vendar, saj bo vse poplačano. Ves trud in delo: z znanjem in veseljem. Dober nakup je uspešen začetek šolskega leta!
1
zanmrvo
Poškodovano od levjih zob
Nikakor ni lahko biti poštar: dolge poti, težka torba in na mnogih vratih napis: »Pazi, hud pes!«
Toda kljub temu je vse to malenkost proti neprijetnostim, ki jih doživljajo nekateri afriški poštarji. Ti raz našajo pisma po savanah in pragozdovih, kjer ni označeno, izza katerega predela preti nevarnost.
Res, poštarji so v tako nevarnih krajih oboroženi s puškami, toda ...
Da, prav o nekem takem »toda« je govora.
V gorah vzhodne Afrike je nekega poštarja napadel lev. Poštar je hotel streljati, toda puška je zatajila. Ni kazalo drugega, kot odvreči torbo in v begu poiskati rešitev.
Ker ni bilo nič boljšega za pod zob, se je lev spravil na torbo in jo vso pregrizel. Seveda, tudi pisma niso ostala nepoškodovana.
Da bi prejemnikom pojasnili, kaj se je dogodilo s pismi, je uprava pošte na vsako kuverto udarila pečat z napisom: Poškodovano od levjih zob.
Kamnita knjižnica
Vse je v nji kot v vsaki drugi knjižici. Najprej je treba stopiti do omare s policami, potem v katalogu po abecednem redu poiskati karton, na katerem je napisan naslov in številka tistega, kar hočemo citati. Vse to je potrebno napisati na papir, da bi knjižničar na velikih, nepreglednih policah lahko čimhitreje našel vse, kar čitavec želi.
Potem prideta knjižničar in
Kmalu bo konec počitnic in brezskrbnega igranja na dvorišču
njegov pomočnik, ki potiska pred sabo voziček, natovorjen s kamenjem do čitavca, nato pa razloži predenj debelejše in tanjše kamnite plošče. In čitanje se lahko prične.
Ta nevsakdanja kamnita knjižica je v Atenah v Grčiji. V njej hranijo zgodovinske zapise iz časov pred 2500 leti. Zato ni čudno, da v to edinstveno knjižnico zahajajo znanstveniki iz celega sveta.
Iznajdljivi golob
Na tekmovanju golobov-pis-monoš v hitrem teku od Sid-neya do Tovvnsvila je redno zmagoval vedno isti golob m tako postal slaven, kot najhitrejši golob Avstralije.
Slave mu ni nihče oporekal,
ker je zmago dosegel v prav rekordnem času: 1600 kilometrov je preletel v nekaj več kot šestnajstih urah, kar pomeni, da je letel s povprečno hitrostjo približno sto kilometrov na uro.
Toda nekega dne so odkrili, da golob v času tekmovanja ne leti, pač pa potuje! Da bi hitreje »preletel« pot, s; je redno posluževal ekspresnoga vlaka Sidney—Townsvil, na katerem je potoval kot pravi »slepi potnik« — na strehi! Ni torej čudno, da je dosegel cilj precej pred ostalimi tek-movavci.
Čeprav so ga zaradi tega dosmrtno diskvalificirali, je golob slavo vsekakor obdržal. Seveda ne več kot najhitrejši, toda kot najiznajdljivejši.
Iz taborniškega dnevnika
Poletje v Kraljevici
Sreda, 3. julija
Skuolna nekaj manj kot petdeset tabornikov odreda Jl£ZERSKl BISERI je krenila na pot. Cilj: 14-dnevno taborjenje ob morju.
Z vso opremo, s šotori, s kuhinjsko komoro in z osebno prtljago smo se ustavili v Kraljevici. Recepcija nam je po vnaprejšnjem dogovoru določila prijeten kotiček v borovem gozdu na velikem kampu. — Naglo so zrasli šotori in nad prostorom za kamnito 'ograjo se je že dvigal dim iz naše dobre kuhinje.
Četrtek, 4. julija
Pni dan taborjenja je potekel v delovnem in v prazničnem razpoloženju. Potrebno je bilo urediti tabor in po vseh pravilih sestaviti taborniško enoto. V dopoldanskem času smo imeli dva posveta.
Zbrali smo ee pred spominskim kamnom v bližini našega šotora. Na kamnu so vklesane besede, ki povedo, da je na tistem mestu tovariš Tito v letih 1934 in 1935 vodil delavska zborovanja, ko je bil zaposlen v tamkajšnji ladjedelnici. Revolucionarne misli našega voditelja so že pred vojno prodrle do vsakega količka naše dežele. — Današnji dan vsa domovina slavi dan borcev in počastili smo ga tudi mi. Za to priložnost smo pripravili sprejem naših najmlajših. Sprejem je bil zelo slovesen.
Sobota, 6. julija
četrti dan bivanja je vladalo v taboru že pravo taborniško razpoloženje. Zunanji videz tabora je že dobil taborniško podobo. Iznajdljivi taborniki so lepo uredili šotore, pred taborom izobesili napis TABOR JEZERSKI BISERI BLED, med šotori uredili taborni ogenj in uvedli tekmovanje med posameznimi šotori o urejenosti. Za laže sporazumevanje so določili tudi vsakemu šotoru ustrezno ime.
Sinoči so taborniki izvedli prvi večer ob tabornem ognju. Nastopajoči so peli, recitirali, pripovedovali zgodbe, doživljaje in podobno. — Vse je poteklo domače in sproščeno.
Nedelja, 7. julija
Tudi nedelja bi v našem taboru minila kot vsak drug dan, če ne bi zvečer tega dne nenadoma ves tabor razburkal nenavaden dogodek: ko so taborniki večinoma že legli, sc je nenadoma začul hrup ter vpitje okrog nas. Vse je bilo nenadoma pokonci. Pravzaprav pa moramo razložiti, zakaj je nenavaden, hrup kot strela z jasnega nenadoma dvignil na noge vse tabornike. Že nekaj dni prej smo slišali govorice, da se po kampu in v okolici potepajo nezaželeni gostje. aH kot jim tu pravijo .lopovi'. Baje je res, da so sc v kamp vrinili nekakšni tatici, ki
jim diši tisto, kar imajo v kovčkih in v denarnicah petični turisti. Zato ni čudno, da so taboril' i,i poskočili, ko so slišali besede »tolovaj v bližini-. Skupina najbolj vnetih preganjavcev je naglo sledila nekemu neznancu, ki je »baje« svetil v naše šotore in sc >p!azi!« v bližini. — Nekaj pa moramo pribiti, namreč, da ima strah velike oči in da vsa stvar le ni bila tako huda. Ker smo o dogodku obvestili tudi recepcijo, so od tam takoj prihiteli na pomoč. Po našem opisu so človeka našli in ugotovili, da je bil navaden in miroJjuben turist, ki se je le hudo prestrašil našega hrupa in pospešeno odšel v svoj šotor. Najbrž je bil mož le'preveč v stiski, zato je skoraj stekel. To pa se je našim vestnim stražarjema zdelo šc najbolj sumljivo. — K one no nam je le uspelo pomiriti razburjene tabornike.
Ponedeljek, 8. julija
Popoldne, takoj po kosilu, se je nenadoma ulila ploha. Skorajda nas je močno preseneti saj po tako lepih sončnih dneh nismo nič kaj mislili na dež. Za tabornike je močan naliv z vetrovi lahko precejšnja preizkušnja, ali bodo šotori vzdržali močne vetrove in, ali ne bodo vodni curki vdrli pod šotore in premočili dna. — Mi smo naliv kar dobro prestah. Hujšega ni bilo niti ponoči, ko je spet divjala nevihta. Žal smo morali ugotoviti, da jc veter pretrgal streho kuhinje. Zato nas je naslednji dan presneto skrbelo, kako bomo v dežju skuhali zajtrk in kosilo.
Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran
Križanka št. 31
Zavore
Dober kuhar
	2	3	4	f	*	
i						
		rt	«			
		H				
41	U			n		■
14						
K						
Vodoravno: 1. škodljiv mrčes, 8. vrsta razstreljiva, 9. avtomobilska oznaka Prištine, 10. merska enota za silo, 11. eden iz množice deter-gentov, 12. vrsta zelišča, 14. arabski žrebec,, 16. turistični kraj na Štajerskem, 18. delavec s krampom.
Navpično: 1. poljedelsko orodje, 2. trenje, 3. samoglasnik in soglas-nik, 4. kult golote, 5. grška boginja, 6. kositer, 7. oče, 11. revščina, 12. požirek tekočine, 13. varuh ognjišča pri starih Rimljanih, 14. srbsko moško ime, 15. navihanec. 17. kemijski simbol j za neptunij.
Rešitev križanke št. 30
Vodoravno: 1. krompir, 7. roman, 8. omen, 9. tn, 10. Mangart, 12. PN, 13. Aden, 14. Trevi, 15. rentnik.
— Nimaš zavor? Kako pa potem zaviraš?
Vino
— Presenečena sem, tvoj oče kuha dosti boljše...
— Ne vem, kakšno vino pije moj mož; vem samo, če ga popije kozarec me vedno kliče s Sophio Lo-ren!
— Veš, mami sem obljubila, da te ne bom več videla!
Nekateri trdijo, da je človek zapleteno bitjey zelo zapleteno.
— Ne strinjam se s tem. Mislim, da je člo-vek zelo preprost, tako preprost, da ne more biti bolj preprost.
Glejte, kako sem prišel do ,iega spoznanja.
Nekoč sem v jezi svojega prijatelja (drugače zelo znanega in upoštevanega slikarja) užalil, da je sli-
Ncki osebi nasprotnega spola sem povedal svoj dvom o njenem obnašanju v času, ko je njen mož na službeni poti. Tako se je razjezila, da zdaj njen mož s krvavimi očmi čaka na priložnost, da se srečava na primernem prostoru, kjer ni ljudi, kar iaz razumljivo in modro preprečujem.
Trgovcu sem, ko je f&tal vlažen sladkor, mimogrede omenil možnost
ŽALITEV
kar umazanij, madežev in pleskarij. in se na ves glas zasmejal. Mislil sem, da bo počil.
■— Kdo ve, morda imaš prav- — se je zasmejal, ko so mu oči sijale kot sonce.
To me je začudilo. Kaj njega ne žalim s takšnim podcenjevanjem? (To je najbrž laž!) Torej, z lažjo ni mogoče žaliti. S čim potem ljudi žalimo? S tistim, kar ni laž, torej z resnico?
T a občutek me je žgečkal in od-l"J~J sem se, da bom napravil malo t.o o ljudeh okoli mene. Hotel sem z-edeti resnico.
dobrega zaslužka. Človek tne je jezno pogledal, vrgel vrečko na tehtnico in me z izbranimi besedami spodil iz trgovine.
Nekemu domišljavemu in bedastemu književniku (sedanje pokolc-nje ga bo precej povzdignilo, če ga bo uspelo najti v literarnih vodah) sem priznal, da nimam potrpljenja, da bi bral njegova dela. Od takrat me več ne pogleda.
To so bili primeri blebetanja neprijetnih resnic.
Poskušal sem tudi s prijetnimi resnicami.
Nekemu odličnemu kirurgu sem vpričo več ljudi rekel, da se čudim njegovim uspehom, gotovosti in spretnosti med operaci umi. Dobrotnik je postal rdeč kot kuhan rak, priglašeno pogledal okoli sebe in jeclja je začel pripovedovati o vremenu.
Neki svoji znanki iz šolskih klopi sem zaupal svoje zadovoljstvo, da jo vidim kot srečno mamico, dobro gospodinjo in zvesto soprogo.
— Misliš, da sem se postarala, da nikogar več ne morem ujeti — je zaskrbljeno vprašala.
Resnica torej, če je res resnica, nikoli ni prijetna. V najboljšem primeru ljudi razžalosti in jih napravi živčne.
Drugače pa žali. Žali brez usmiljenja.
Zato se zdaj na vsakem koraku trudim, da se izognem resnici, to pomeni — žalitvam.
Pred dobrim letom mi je prijatelj dejal, da ga spominjam na lenuha.
Do tega trenutka (zdaj, ko kon čujem humoresko) me je razjezila vsaka misel na ■ njega in nikoli mi ni padlo na pamet, da bi zgornje pravilo dojel do konca.
Zda ; se smejem.
Smeh pa je zelo kisel.
FEDOR ŠEŠUN
HOROSKOP
Velja od 17. do 24. avgusta
OVEN (21. 3 — 20. 4.)
W&M Znanec minulega tedna pre-1^3 cej razmišlja o tebi. Odločitev o življenjski usodi še ni dokončna, zakaj lahko se še pre misliš. Odloča naj finančna perspektiva. Nepričakovano srečanje te vznemiri. Pismo.
BIK (21. 4. — 20.5.) V zadregi  spoznaš prijatelja. Izveš novico, ki ti bo zelo koristila.  Srečanje bo pustilo močan vtis. V službi mislijo o tebi. Vsako vznemirjanje ti bo močno  škodovalo.  Prošnji bo ugodeno. Izlet.
DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.)
^Obstaja možnost, da se pretirana zaupljivost maščuje. Ne zaleti se, malce počakaj. Šef ti bo nekaj važnega povedal. Stori že nameravani obisk, da ne bo zamere. Počitka v gorskem svetu nujno potrebuješ. Hitro se odloči.
RAK (21. 6. — 22. 7.)
B|9   Priložnostni zaslužek bo od-l^jj   padel zaradi nevoščljivih jezikov in ljubosumnosti. Povabilo sprejmi, ker ni brez namena. Solze bodo prinesle srečo.
LEV (23. 7. — 22. 8.) ESjS O svojih dogodivščinah ne ffrCl govori preveč, da ne bi strupeni jeziki to izkoristili. Nenaden obisk te bo jezil. V očeh ljubljene osebe neznansko zrasteš. Domišljavost in prevzetnost se maščujeta.
DEVICA (23. 8. — 22. 9.)
^V srčnih zadevah ne bo š!o, kakor je  bilo predvideno. Neka slika pokvari prijetno vzdušje. Privošči si malo počitka. Pismo in obisk znancev te potolaži.
TEHTNICA. (23. 9. — 22. 10.) ttffl   Nevoščljivi  jeziki  se bodo EK3   zaman trudili, da te spra-vijo v slabo luč. V službi se   nekaj   pripravlja. Romantična idila bo prehodnega značaja.
ŠKORPIJON (23. 10.—22.11.)
^1   Ob sončnem zahodu bo izrečena usodna izjava, iz katere se ne izmažeš. Doma bodo v skrbeh, zato povej resnico. Pismu ne verjemi preveč.
STRELEC (23. 11. — 22. 12.) Z bridkostjo občutiš po veseli družbi glavobol in prazen žep. V pismu bo pojasnjen nesporazum, star dolžnik te razveseli. Nevarna vožnja se srečno konča.
KOZOROG (23. 12. —20. 1.)
Draga oseba bo odpustila počitniške grehe, toda v prihodnje več uvidevnosti in vljudnosti, sicer lahko pride do resnejšega spora. Služba bo terjala več odločnosti in vztrajnosti. Pazi na svoje zdravje.
VODNAR (20. 1. — 19. 2.) Uspeh v ljubezenskih zadevah, samo puške ne vrzi v koruzo. V poklicnem delu bo sicer malce zmešnjave in negotovosti, kar bo le prehodnega značaja. Pogumno naprej!
RIBI (20. 2. — 20. 3.) ifajjk   Skrajna previdnost, da ne nasedeš obrekovavcem, zakaj v obratnem primeru ne bo upoštevana obramba nekih prijateljskih odnosov. Pri nekih odločitvah  trikrat  premisli,  sicer pa kolo se vrti. Pazi, nekdo je zdaj v tvojem zeljniku.