Izhaja vsak četrtek. Cena mu )■
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, <a Ameriko In druge tuje driave
4	K 60 v.) — Splil In dopl.l se po-illjajoi Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Itev. 2. Naročnina, reklamacije ln Inseratl pai Upravnlitvu „DomolJuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1
Inseratl se »prejemajo po sledečih cenah: Enostopna petltvr.ta (ie.tlna „Domol]ubove" ilrlnc 34 mm) Mane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne itevllke ee prodajajo po 10 v. Čekovni promet poitno-hranllnlčneKa urada itev. 824.797.----
Stev. 19.
V Ljubljani, M 10. mojo 1906.
Leto xix.
Govor dr. Ivana Sasterslča
na ljudskem shodu 29. pr. m.
(Konec.)
Stališče delavca.
Potem, gospoda moja, smo morali pre-ojati vladno predlogo s stališča delavca. To bilo jako lahko. Kmetski delavec ima lake interes e, kakor kmet. Če si bo kmet aboljšai svoje stališče, bo to ob enem >boljšanje stališča delavca, in če je govor kmetskih mandatih v splošni kuriji, je )tovo jasno, da bodo ti mandati tudi v >rist kmetskemu delavcu.
Glede industrijalnih delavcev je stvar vno tako jasna. Delavec dandanes nima •lilne pravice, po vladni predlogi jo pa )bi, in sicer razmerno obilno v primeri s danjim stanjem in v primeri z drugimi želami. 10 mandatov v splošni kuriji je smerno veliko več, nego znašajo mandati lošne kurije v katerikoli drugi deželi, ritrjevanje).
Tedaj s stališča vseh produktivnih sta-v, s stališča kmeta, s stališča obrtnika in stališča delavca in, če hočete tudi s sta-Ea meščana smo morali reči, da je predli3 koristna in zaradi iega smo si morali da kot vestna ljudska stranka moramo predlogo sprejeti (Klici: Tako jel).
Splošno demokratično stališče.
Ali gospoda moja, pride še splošno mokratično stališče. Vlada nam je nudila mandatov splošne skupine, torej ravno ko mandatov, kakor jih ima danes vele-
sestvc.
Vprašam, ali ni to velikanskega pomena, ako vstopi 10 poslancev splošne in enake volilne pravice v deželni zbor Kranjski? Ali ne pomeni to močnega demokratizi-ranja našega deželnega zbora Kranjskega? (Klici: Kaj pa dal). Kar je pa še bolj važno, je to, da ravno teh 10 mandatov splošne In enake volilne pravice postane od ločilnega pomena v deželnem zboru našem, ravno teh 10 mandatov bo odločevalo, kje bo večina v deželnem zboru Kranjskem, tako da pridemo do velikanskega vpliva splošne In enake volilne pravice na naš deželni zbor. Kamor se teh 10 mandatov nagne, tam je večina (Pritrjevanje.)
Razun tega pa je vlada predlagala še nekaj drugega, kar ni v nobeni drugi deželi : da ta splošna skupina, voljena iz enake in splošne volilne pravice, dobi tudi v deželnem odboru svojega zastopnika.
In kaj pomeni to za splošni napredek našega ljudstva v deželi, vsak lahko sam - presodi. (Pritrjevanje.)
Narodno stališče.
Tudi z narodnega stališča pomenja vladna predloga velikanski napredek. Gospoda moja, v tem pogledu se sklicujem na izpričevalo ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki je dne 3. aprila zjutraj k meni prišel z besedami — danes moram reči s hinavskimi besedami : Jaz vam priznavam — to so bile njegove besede — „da to, kar je vlada predložila, pomeni z narodnega stališča velikanski napredek." Tako je govoril ljubljanski župan dne 3. aprila v mojej pisarni, dne 4. aprila pa je z lajno obstrujlral ljubljanski župan (veli:
kansko ogorčenje in klici: Hinavec!) zoper to, kar je meni nasproti pred 24 urami označil bil kot velikanski narodni napredek. Gospoda, komu izmed leh ljudi je še kaj verjeti? (Klici: Nobenemu!) Ali ni to najgrše, najpodlejše hinavstvo od tega človeka, ki je župan ljubljanski in ki se dela velikanskega narodnjaka? (Burno pritrjevanje.) Nedavno sem ga jaz sam še imel za narodnega tnoža in sem bi! tako naiven misliti, da ima ta človek nekaj demokratičnega čustva v sebi. Zadnje zasedanje deželnega zbora je pa pokazalo, da je v srcu ravnotak, kakor dr. Tavčar ali dr. Ferjančič s kravjim zvoncem, da ni čisto nič boljši in zato pa bo ljudstvo popolnoma ravnotako ž njim ravnalo kakor z drugimi svojimi sovražniki. (Pritrjevanje.)
Vladna predloga, pravim, pomeni z narodnega stališča velikanski napredek. Danes je 25 slovenskih in 11 nemških poslancev v deželnem zboru, in ker se stranke delijo, je položaj tak, da nemški poslanci odločujejo. Kamor se nagnejo, tam je večina, tako da je baron Schwegel gospodar deželnega zbora kranjskega. To je današnje razmerje. Kakor hitro pa pride v deželni zbor 10 novih slovenskih poslancev splošne In enake volivne pravice, se to razmerje popolnoma neha. Odslej bode stalo 35 slovenskih poslancev zoper 11 nemških. Tedaj se pomen tistih nemških glasov bistveno zmanjša. Vsaj to lahko vsak razume, kdor je kedaj hodil v II. razred ljudske šole, ker tam že štejejo do 100 (Veselost.) samo v abc-razredu, v I razredu tega ne morejo razumeti, ker štejejo tam samo do 20 in očividno so uredniki tržaške »Edinosti" hodili le v abc-razred (Živahna veselost), ker. ne znajo izračuniti, kak napredek 1 z narodnega stališča bi bilo to, če pride v
deželni zbor 10 novih bi o venski h po slancev.
In, slavni zbor, ne samo to, da pride 10 novih slovenskih poslancev v deželni zbor kranjski, ampak da teh 10 slovenskih poslancev v bodoče odločuje o večini v deželnem zboru, ne pa več tistih 10 nemških poslancev, da torej koruptivni element odpade, ki je kot mAra zadnje desetletje tlačil javno življenje v deželi, v tem leži velikanski napredek, ki tiči v dne 2. aprila predloženi vladni predlogi in zoper ta velikanski narodni napredek je narodna stranka, oziroma stranka, ki se-imenuje narodna, ki pa v resnici ni narodna ' (klici: Tako je!), z bobnom, lajno, trobento in kravjim zvoncem obštruirala. (Klici: Sramota! Izdajalci!) Da, vprašam Vas, ali je ta stranka že kedaj učinila huj"še narodno izdajstvo, nego v tem trenutku, ko je zoper o j a č e n j e slovenstva v deželnem zboru m a r š i r a I a z inštrumenti društvene godbe ljubljanske, s kravjim zvoncem in staro lajno. (Burno odobravanje.) Jaz rečem, veliko narodnih hudodelstev ima na vesti ta stranka, ali najhujše je bilo to in veseli me, da jej je na čelu ljubljanski župan Ivan Hribar, ker jc v tem hipu hinavska krinka padla z njegovega obraza, sedaj se poznamo in sedaj svetimo z bakljo v ta izdajalski obraz. (Gro-movito, dolgotrajno ploskanje in odobravanje.)
Zveza z Nemci — kje je.
In potem pa, gospoda moja, imajo ti ljudje, ki hočejo, da se nadaljuje sedanja krivica, ki hočejo, da tudi naprej nemški glasovi v deželnem zboru kranjskem odločujejo, ki z obštrukcijo ničesar drugega niso storili, nego Nemcem šli po kostanj v ogenj, ker so Nemcem z obštrukcijo ohranili še za nekaj časa privilegirano stališče v deželnem zboru, potem pa imajo t> ljudje infamno čelo, trditi, da smo nii, Slovenska Ljudska Stranka, zvezani z Nemci! (Velikansko ogorčenje.)
To se drznejo trditi ljudje, ki imajo vse, kar imajo politične posesti v svojih rokah, vse iz rok Nemcev! (Pritrjevanje.) To se drznejo trditi ljudje, katerih podpisi se še dandanes nahajajo na tisti zloglasni nemško-slovenski zvezi, ki je leta 189 5. bila sklenjena, Hribar sam mi je pravil, da je on tistopogodbo z Nemci lastnoročno podpisal, seveda je rekel, da s solzami v očeh. (Smeh in klici: Kaj pa da :) Gospoda moja, jaz vem, da ljubljanski župan Hribar zna po potrebi bolj jokati, kot najstarejši krokodil ob Nilu (bučna veselost), ampak jaz Vas vprašam, če gre eden s solzami v očeh krast (ponovljena veselost), ali ni to ravnotako tatvina, kakor če krade brez solz? Jaz mislim, noben sodnik ga ne bo zaradi-tega oprostil, če pravi: Saj sem se jokal, ko sem kradel. (Smeh). Ljubljanski župan Hribar pa hoče biti dober narodnjak in hoče biti oproščen vsake krivde, ker pravi, da se je takrat jokal, ko je izdajalsko pogodbo podpisal! Da pa mora biti ta reč, katero je podpisal župan Hribar, jako huda, dokazuje okolnost, da se liberalci ne upajo, javno pokazati, kaj so podpisali. Trdijo, da ni nič drugega, kakor samo ljubljansko gledišče, ki je bilo podlaga in vsebina pogodbe, ampak na vsak poziv, da naj pokažejo listino, ki so jo podpisali, če je tako nedolžna,
pa molče in kratkomalo s tistim papirjem ne pridejo na dan. Jaz si vsaj ne morem misliti, da je ta papir od leta 1895. že izginil, ker sem prepričan, da je tak važen akt, kjer se še Hribarjeve solze poznajo (Bučen smeh), vendarle še kje shranjen v kaki omarici ali Wertheimerci pri velikih bankovcih. Pomislite vendar, kakošna škoda bi bila, ko bi se bil izgubil ta dokument, na katerem se nahajajo še solze velikega ljubljanskega narodnega župana Hribarja kot pečat! (Bučna veselost). Tak važen daku-ment mora vendar priti v deželni muzej ali pa morebiti v muzej, katerega misli Hribar napraviti na ljubljanskem gr^du. (Ponovljena veselost).
Torej presmešno je, če ti ljudje nam podtikajo zvezo z Nemci pri tem pa tega ne dajo iz rok, kar imajo v rokah. Peter Grasselli je s pomočjo nemških glasov prišel v deželni odbor in dr. Danilo Majaron je z nemškimi glasovi bil izvoljen za Grassellijevega namestnika v deželnem odboru, in ti ljudje sedaj vpijejo o zvezi z Nemci!
Menim, da bi bila pred vsem dolžnost njihovega poštenja, da o d I o ž č svoje mandate od Nemcev sprejete, potem naj pa vpijejo če/, nemško zvezo. Ampak ob enem obdržati v roki in v žepu koristi zveze z Nemci, obdržati v žepu, rekel bi ukradeno uro, na drugi strani pa vpiti proti tatu, to je nesramnost, to je infamnost, in to si enkrat za vselej od te čedne druhali prepovedujemo (Gromovito odobravanje in ploskanje) in to si bode prepovedalo tudi slovensko ljudstvo enkrat za vselej od teh ljudi, na katere edino se prilega to, kar so pisali v svojem umazanem listu namreč: „da nosijo n& čelu pečat narodnega izdajstva in efijaltstva in da bodo pošteni Slovenci v bodoče naprej pljunili pred takimi brezstidnimi kreaturami." (Burno odobravanje.)
Možje! To niso moje besede, ampak kadar čutim potrebo da dam krepke izraze ogorčenju, potem vzamem „S1. Narod" v roke in tam najdem toliko krepkih besed in stavkov, ki se prilegajo edino le tem ljudem, da potem tudi „Narod" citiram in zato sem tudi ta stavek, s katerim ste vsi tako zadovoljni, pobral iz „SI. Naroda (Živahna veselost). Seveda so ti ljudje to pisali zoper nas, ampak prilega se pa izključno le njihovi lastni efijaltski in izdajalski stranki sami (Burno odobravanje).
Slovenska Ljudska Stranka je izvršila dolžnost ljudske stranke.
Torej, gospoda moja, kratko povedano, iz stališča kmeta, obrtnika, delavca, iz stališča demokracije, iz stališča narodnega napredka, iz stališča pravice, časti in pomena slovenske narodnosti v naši deželi smo presojali to vladno predlogo, in iz vsakega teh stališč je bila vladna predloga sprejemljiva za S. L. S., ker je bila sprejemljiva za slovensko ljudstvo, in zaradi tega smo mi sklenili, da to vladno predlogo sprejmemo. (Burni Živio klici).
Seveda smo morali obenem pogoj sprejeti, katerega je baron Schvvegel v imenu Nemcev v odseku stavil, in ta pogoj je bil, da se osigura mandatno razmerje v toliko, da mi veleposestnikom ti-
stih 10 mandatov, ki jih sedaj imajo, tud v bodoče ne bomo mogli vzeti. Torej ve leposestniki niso več zahtevali, kakor h sedaj imajo, in Če potem pomislimo, da b prišlo novih 10 slovenskih poslancev \ dež. zbor in sicer poslancev sploš. in enakegi vol. prava, in ako pomislimo, da bi tistih K nemških poslancev ne igralo nobene od ločilne vloge več, ker bi jim nasproti stala složna in močna slovenska večina, potem smo si mislili, zakaj naj bi torej ne sprejeli tistega pogoja, ker ž njim Nemci kakor rečeno, niso zahtevali več kakor imajo že sedaj, ampak b bil nasprotno njihov položaj močno poslabšan. In še tisti pogoj j« tak, da bodo Nemci v bodoče veliko manj pravic in sigurnosti imeli, kakor danes. Namreč danes, slovenska večina v deželnem zboru ni v stanu brez Nemcev spremeniti nobenega kmetskega ali mestnega volilnega okraja. Če Nemci rečejo: Mi ne privolimo v to, je vsaka izprememba izključena; v bodoče pa na podlagi tega, kar so Nemci zahtevali po baronu Schweglu, ne bo več tako, ampak slovenska večina bo v bodoče volilne okraje v kmetski mestni in v splošni skupini lahko svobodno izpremenila, in slovenska večina bo poleg tega brez nemškega dovoljenja lahko znižala cenzus v mestni ln kmetski skupini, tako, da bo lahko rekla: Dosedaj so smeli v mestni skupini voliti samo tisti, ki so plačevali vsaj 8 K direktnega davka, \ bodoče voli vsak, kdoi plača 2 K, 1 K ali sploh tudi kdor plača le en vinar direktnega davka. Ali to ni ve likanski napredek napram sedanjemu polo žaju ? Torej z mirno vestjo lahko rečem Kakor hitro so Nemci rekli: To je naš pogoj, sicer gremo ven in zaprečimo tako vsako sklepanje, bila je naša dolžnost kol slovenske ljudske stranke, da smo spre jeli tudi ta pogoj. Ali je bilo to prav, povejte Vi! („Burno odobravanje" in klici: „Prav, prav .")
Preprečeni liberalni načrt.
Seveda za liberalce je bila slvar dru gačna. Ti so čakali na dvoje, kaj rečemo mi in kaj rečejo Nemci. Zanašali so se ni nas in na Nemce in zato je letal Hribar dne 3. aprila vedno špijonirat, kaj bomo rekli.
Oni so mislili, da bomo mi rekli: Mi \n-memo ali sprejmemo samo splošno in enako volilno pravico. Da, za trajno vzamemo samo splošno in enako volilno pra vico, to je res, in mi jo bomo tudi izvo-jevali tudi za deželni zbor, ali za sedaj, kol korak, ki pelje do splošne in enake volilne pravice, nam je pa tudi ta volilna predlogi vlade dosti dobra, da jo lahko sprejmemo. Liberalci so- forej čakali, kaj porečeino mi, in so mislilj, če mi rečemo ne, če rečemo, da jo odklonimo, v isterrt hipu bi bili upri zorili liberalci velikansko agitacijo po deželi, češ, poglejte, samo obštruirati hočejo, iz hudobije, iz lenobe, ker nočejo stvarno delati; poglejte kmetje, večino bi bili dobili, pa vaši poslanci niso hoteli. In isto-tako bi bili delavcem rekli, poglejte, H mandatov splošne kurije bi bili lahko do bili, pa klerikalci niso hoteli. Torej mi N se bili kazali ljudstvu kot izdajalci 1]udskih koristi: Poglejte, 10 novih slovenskih pc
slancev bi bilo prišlo v deželni zbor in Nemci bi bili popolnoma potisnjeni ob steno, pa ..klerikalci" niso hoteli! In reči moram, v tem slučaju bi bili liberalci prav imeli s trditvijo, da mi nismo vestno postopali, kakor smo bili dolžni kot Slovenska Ljudska Stranka, ampak da smo res izdali koristi kmeta, obrtnika, delavca, ter narodne in demokratične interese. To vse bi bili mi res izdali, ako bi bili vladno pred iogo odklonili. Kako lepe bi se tedaj bili kazali liberalci, še veliko lepše, kot ljubljanski župan Hribar takrat, ko je jokaje podpisal pogodbo z Nemci. (Živahna veselost.)
Toda mi smo liberalcem ta čedni načrt prekrižali in sedaj imamo pravico, njim vse to očitati, kar so hoteli nam pred-bacivati. To je eno. Najbolj pa so se liberalci zanašali na Nemce. Če bi bili Nemci predlogo odklonili, bi se bili liberalci lepe delali nam nasproti, češ, mi bi bili radi predlogo sprejeli, ampak Nemci nečejo, mi bi drugače z veseljem glasovali zanjo, ali Nemci nečejo, če gredo ven, je volilna reforma pokopana. Ker se pa ni ne eno ne drugo zgodilo, in mi nismo bili tako brezvestni in neumni, da bi bili vladno predlogo odklonili, in so tudi Nemci izjavili , da jo sprejmejo , so pa prišli liberalci z velikim bobnom, kravjim zvoncem, lajno, ragljo, piščalko, ker jih je v tem hipu dopolnotna zapustila pamet, kajti niso računili na to, da bodo Nemci vladni predlogi pritrdili.
Najbolj nazadnjaška stranka.
Zakaj pa so Nemci pritrdili vladni predlogi ? To je jako važno. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, da je baron Schvvegel pač veliko boljši politik, kot cela liberalna stranka skupaj. Ta mož dobro pozna svoje ljudi. Vlada je prinesla predlogo, v kateri je sicer varovala posestno stanje Nemcev, kojega se glede na večkrat povdarjeno odločilnost nemških glasov tudi dotakniti ni mogla, sicer pa storila velik korak v prid poslovenjenja in demokratiziranja deželnega zbora. No, mislil sije baron Schwegl, če mi rečemo „nc", bo to napačno za nas in bo šlo na naše troške, ker veleposestvo, katero ima itak velikanske predpravice, se bistvenemu razširjenju volilne pravice dolgo ne more ustavljati, in zato je z mirnim srcem rekel: Jaz vladno predlogo sprejmem. Nato je pa o n čakal, kaj bodo liberalci storili, in res ti ljudje s Hribarjem na čelu so šli kakor teleta notri in pomagali Nemcem iz za drege. (Živahna veselost in odobravanje). Gospoda moja, če so Nemci rekli: Mi smo zadovoljni s tem, da ne bomo več imeli odločilne vlade v deželnem zboru, potem je dolžnost bila vsakega narodnega moža, hitro Nemce za besedo prijeti in reči: Dobro, pojdimo in napravimo hitro to stvar. (Klici: Tako je!) Ti neumneži narodnona-predni, ti narodonapredni, ne vem, kako hočem reč, osli (Bučen smeh), ti pa so šli v ogenj po kostanj za Nemce in onemogočili to, da bi Nemci nič več ne imeli odločilnega vpliva v deželnem zboru, leta 1869. že je narodna večina deželnega zbora sklenila ravnotako spremembo deželnega volilnega reda v mestni skupini, s priklopljenjem industrijalnih krajev, dobro vedoč, da bi bila potem enkrat za vselej osigu-
rana slovenska večina v deželnemzboru, in ta krat vlada ni hotela zakonskega načrta predložiti cesarju v potrjenje, danes pa pride vlada z dovoljenjem cesarjevim z ravnotistim, kar je slovenska večina leta 1869. zahtevala, pride raztiii tega še s pomnožitvijo slovenskih mandatov za 10 na podlagi splošne in enake volilne pravice, in Nemci so zadovoljni s tem in pravijo: Dobro, mi to sprejmemo, če tudi je v našo škodo, - a najdejo se narodni poslanci, ki zoper to obštrulrajo — da, vpra šam, možje, ali se je kdaj izvršilo večje narodno hudodelstvo, nego je ta obštrukcija takozvane narodnonapredne stranke, pravim takozvane, kajti ona ni narodna in ni napredna, ampak čisto navadna breznarodna nazadnjaška stranka, bolj nazadnjaška, kakor nemški veleposestniki! Da, baron Schveegel more danes v deželnem zboru vstati in reči: Jaz sem bolj napreden, bolj naroden, kakor ljubljanski župan Ivan Hribar in cela njegova banda (Burno odobravanje in veselost), jaz sem bil pripravljen s svojimi somišljeniki glasovati za dalekosežno razširjenje volilne pravice, za izdatno pomnožitev slovenskih mandatov, za ojačenje kmetskega in obrtniškega elementa v deželnem zboru jaz sem bil pripravljen glasovati za to, da večina slovenskega ljudstva postane tudi večina v deželnem zboru, in da moja stranka neha biti odločilna, — ti ljudje pa, Hribar in vsi drugi narodno-napredni lajnarji pa so obštruirali zoper to (Gromovito ploskanje in odobravanje).
Danes je najbolj nazadnjaška in protinarodna stranka v deželi liberalna slovenska stranka in gospfida moja, danes moramo reči in opravičeno rečem: Od danes naprej, po teh dogodkih v deželnem zboru Kranjskem, gre najstrupenejša ost našega boja zoper to protinarodno in protiljudsko stranko (Viharno odobravanje in ploskanje).
Liberalna stranka je hotela boj — in imela ga bo.
In gospoda moja, proti svojemu prepričanju smo hoteli še dne 4. aprila napraviti veliko koncesijo liberalni stranki. Bolelo nas je, odkrito povem, bolelo nas je, da narodna stranka obštrulra zoper največji narodni napredek, ki je bil sploh mo goč, odkar imamo ustavno življenje.
Bolelo nas je to in za to smo h o-teli pridobiti liberalno narodno stranko, da glasuje za volilno reformo. Po posredovanju gospoda deželnega predsednika sva se sešla dnč 4. aprila s Hribarjem, kot načelnikom narodno-napredrednega kluba Vprašal je deželni predsednik, kaj da liberalna stranka pravzaprav hoče in Hribar je odgovoril: Mi hočemo, da mestna skupina ostane takošna, kakršna je, Izjavil sem: Dobro naj bode.
Potem je hotel tretji mandat za Lju-bljano v mestni skupini. Rekel sem: Dobro, naj bode tudi to. Saj to bi bil tudi slovenski mandat in mi smo za to, da se pomnožijo slovenski mandati, kolikor sploh mogoče. Torej dobro , naj dobi Ljubljana tretji mandat. Tudi za to smo bili, tako da smo bili .pripravljeni, spolniti skoraj vse želje Hribarjeve, ampak samo pod enim pogojem, da se takoj na podlagi kompromisa obeh slo-
venskih strank sprejme volilna reforma še tisti dan, t j. v sredo dne 4. aprila zvečer. Kakor rečeno, storili smo to proti svojemu prepričanju, ker žalostno bi bilo, da bi slovenske industrijske kraje iif narodne trge, ki se deloma že bijejo za volilno pravico, v mestno skupino po 30 do 40 let, prisiljeni po liberalnih slovenskih poslancih, vrgli ven iz mestne skupine. (Pritrjevanje.)
Pomislite vendar, kako si n. pr. želijo trgi kakor Cerknica, Vipava, Sodražica, Radeče, da bi volili, kakor drugi trgi, v mestni skupini. Pomislite, da imajo industrijalni kraji Jesenice, Javornik, Kropa, Železniki, Kamna gorica in drugi ravno tako in skoraj večjo pravico biti v mestni skupini, kakor marsikatero mesto, ker imajo velik pomen za obrtni napredek dežele, ampak, kakor rečeno, pripravljeni smo bili skleniti kompromis tisti dan, ker so se nam smilili liberalci. Pomislite, c. kr. višji deželno-sodni svetnik extra statum s kravjim zvoncem, župan deželnega stolnega mesta Ljubljane z lajno, državni poslanec dr. Ivan Tavčar s trobentico (Veselost.) - jaz vas vprašam, ali ni to za jok? (Živahna vese-selost.) To mora kamen omehčati in zato nam ne smete zameriti, da smo mehki postali in smo bili dne 4. aprila pripravljeni skleniti kompromis in odnehati; liberalci bi bili dobili skoraj vse, kar so želeli, ali kar so vsaj rekli, da želijo. Tudi Nemci so rekli 'po baronu Schweglu, da so z označenim kompromisom zadovoljni, torej da privolijo tudi še en nadaljni slovenski mandat; toda liberalci niso hoteli. Zbrali so se v klubu, — kadar se ti gospodje zberejo v posvetovanje, gotovo kaj sklenejo, kar je neumno, in navadno sklenejo to, kar je v škodo deželi, ljudstvu in slovenski narodnosti — in sklenili so da odklanjajo kompromis S tem je po lastni krivdi liberalcev tudi naša koncesija padla v vodo in od dne 5. aprila dalje stojimo na stališču, da ne odnehamo niti za en las več.
Liberalci niso hoteli, ko smo jim ponudili svojo pošteno roko, sedaj naj liberalci nosijo posledice Odslej je vladna predloga najmanje, kar mi sploh sprejeti moremo. (Viharno odobravanje in ploskanje).
To smo mi dolžni slovenskemu ljudstvu, to smo mi dolžni vesoljnemu slovenskemu narodu, to smo mi dolžni slovenskemu kmetu, to dolgujemo slovenskemu obrtniku, - ker ne pustimo za nobeno ceno več industrijalnih krajev ven iz mestne skupine, to smo mi dolžni slovenskemu delavcu, to smo mi dolžni svojim demokratičnim načelom, to smo mi dolžni slovenskemu narodu in zaradi tega ne bomo odslej niti za las odjemjali: Liberalna stranka je hotela boj, imela ga bode in sicer do popolnega uničenja. (Viharno , dolgotrajno odobravanje in ploskanje in gromoviti „Ži-vijo"-klici).
Zaupnica poslancem.
Po govoru g. dr. Šusteršiča je predlagal g. zbornični svetnik Ivan K r e g a r sledečo resolucijo:
Shod »Slovenske Ljudske Stranke,, popolnoma odobrava
postopanje deželnih poslancev te stranke v kranjskem deželnem zboru in jim izreka po-g ■ polno z a upanje in zahval o. Izjavlja, daje naj m anje kar morajo zahteva.ti glede volivne preosnove to, kar vsebuje vladna predloga in protestu je najodločneje proti vsakemu ko m-proinisu, ki bi to predlogo poslabšal.
Predsednik zaključuje shod z zalivalo gospodom govornikom za njihov trud. G. župan iz Kompolja je pravo zadel, ko je rekel, da ponesimo med ljudstvo, kar smo čuli na shodu. Kazati hočemo svojo neustrašenost povsod in nikdar zatajiti gesla: Vse z Bogom za ljudstvo. Da imamo zdaj v razpravi že preosnovo o razširjenju ljudskih pravic, se imamo zahvaliti našemu vladarju Francu Jožefu. Zborovavci so stoje zaključili zborovanje z gromovitimi Slava-klici na vladarja.
Političen pregled.
MINISTERSKI PREDSEDNIK GAVC — ODSTOPIL.
2e v zadnji številki »Domoljuba« smo prav na kratko omenili, da je dosedanji min. predsednik Gavč naznanil cesarju svokod-stop, in da je vladar Gavčev odstop sprejel. 2e zadnjega aprila je bilo znano, da se je baron Gavč naveličal brezvspešnih pogajanj s Poljaki ter cesarju naznanil svoj odstop. Še isti dan jc vzel cesar Gavčev odstop na znanje in je poklical takoj na njegovo mesto drugega moža.
ZAKAJ JE ODSTOPIL GAVC.
Vihar, ki je prisilil Gavča k odstopu je prišel to pot iz poljskega kluba. Poleg veleposestnikov in Vsenemcev so bili Poljaki že izpočetka odločni nasprotniki splošne in enake volilne pravice. Med pogajanji je ponudil Gavč Poljakom za Galicijo 10 novih poslaniških mest, skupaj 98. Poljski klub pa je že 6. sušca sklenil, da zahteva za Galicijo 110 poslancev. Ker se vlada i.i Poljaki niso zedinili, je baron Gavč tudi z ozirom na ogrske razmere napravil načrt za novo vlado, za katero si izbere ministrov iz zbornice in ustvari tako parlamentarno vlado. Ponudil je Poljakom dva, Cehom dva in Nemcem štiri ministerske sedeže. Misel parlamentarne vlade je dobra, času primerna, toda Poljaki so odločno odklonili to »kravjo kupčijo«, kakor jo imenujejo nasprotniki volilne reforme. Toda brez vspeha. Gavč ni mogel vsled poljske trme dobiti v zbornici dvetretinske večine za volilno preosnovo na podlagi splošne in enake volilne pravice — in jc zato — padel. Poljaki so torej vrgli barona Gavča, češ, da se je premalo oziraj na njihove narodne in kulturne koristi. Ce pa so vrgli Gavča — pa nikakor niso spravili s površja ideje, za katero se je boril Gavč. Dne 23. svečana jc baron Gavč slovesno izjavil v zbornici: »In če podležem, padem z zavestjo, da moja žrtev ni brez koristi. Osebe zginejo, ideje ostanejo. Ako padem jaz, volilna pre-osnova ne pade!« Ce so torej upali Poljaki, da s pomočjo ostalih veleposestnikov in Vsenemcev preprečijo volilno preosnovo, so se jako zmotili. Vlada hoče volilno preosnovo na Ogrskem in v Avstriji, ker jo zahteva ogromna večina prebivalstva in izdatna večina poslancev. Gavč je častno odstopil. Ugladil je pot svojemu nasledniku, dobil jc že lani lepo ve-
čino za volilno preosnovo, omogočil je spravo med Cehi in Nemci, ob nepremagljivo oviro pa je zadel pri Poljakih in veleposestnikih na levi in desni.
KONRAD HOENLOE —
NOVI MINISTERSKI PREDSEDNIK.
Ko je bil izpraznjen stolec ministerskega predsednika, treba se je bilo ozreti po možu, ki bi bil sposoben na ta stol v tako težavnem času. Imeli so žc določenega v osebi princa Konrada Hocnloe. Kot mlad mož stopi princ Hoenloe na krmilo avstrijske državne ladje, da izvrši program svojega prednika. In ta program je: Volilna preosnova je mogoča le potom sporazuma med strankami. Na podlagi sporazuma glede volilnih okrajev in poslaniških mest je šele mogoča parlamentarna vlada, katera more izvršiti svojo nalogo. Ali je princ Hocnloe sposoben mož za to veliko nalogo? Doslej je v politiki še bel, nepopisan list. Vsi, ki ga poznajo, ga hvalijo kot izurjenega in vestnega uradnika, nepristranskega in skrajno uijudnega in prijaznega moža. Pravijo, da je demokrat od nog do glave, dasi je potomec stare knežje rodovine. Imenujejo ga »rdečega princa«, ker se ne sramuje seči v žuljavo roko ter kot uradnik in zasebnik zagovarja splošno in enako volilno pravico. Princ Hoenloe je pokazal v Bukovini in sedaj v Primorju, da računa le z onimi strankami, ki imajo zaslombo v ljudstvu, ter se otrese ljudi, ki se le z vladno pomočjo vzdržujejo na površju. Glas o njem je torej dober in opravičuje upanje, da se mu posreči težavna naloga. Prva naloga njegova bode, da stopi v dogovor z voditelji posameznih strank ter si dobro ogleda parlamentarno bojišče. Ako se mu posreči sporazum glede volilne preosnove, je hitro gotova tudi parlamentarna vlada. Ako ne, utegna razpustiti državni zbor.
NA OGRSKEM.
Na Ogrskem so volili minule dni nov državni zbor. To je bilo življenje one dni po celem Ogrskem, to vam je bila živahna agitacija od vseh strank brez izjeme. Da tudi te volitve kakor nobene na Ogrskem niso minule brez prelivanja krvi, vam ni treba še posebej praviti. Omenim le, da so v silniški občini umorili dva kmetska volilca, in da so v Verbi morali prekiniti volitve, ker so slovaški volilci udrli v volilno dvorano, ugasnili luč iti raztrgali glasovnice. In izid? Popolnoma vsi izidi še niso znani. Doslej je izvoljenih 237 Košutovcev, 70 ustavnjakov, 30 ljudske stranke, 8 Slovakov, 4 Srbi, 6 Sasov, 14 Rumunov, 3 demokratje, 1 narodni socijalist, 7 izven strank. V Budimpešti je izvoljen hud nasprotnik Avstrije Ba-rabas. Zmagali so torej oni, ki so toliko časa nasprotovali in nagajali vladarju, da ni prišlo do rednih razmer v deželah ogrske krone. Torej ti ljudje res uživajo popolno zaupanje pri narodu? Saj mažarsko narodno časopisje veselja vriska nad takim izidom pri volitvah.
VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Volivna borba na Hrvaškem je na vrhuncu 2e 40 let ni bilo takih volitev in malokedaj se je javnost zanje toliko zanimala, kot sedaj. Nasprotna manjšina si mnogo obeta od volitev, ljudje pa, ki vse gibanje opazujejo od daleč in ki poznajo pogoje, pod katerimi se je razvilo na Hrvaškem vladi nasprotno gibanje, se o celi borbi izražajo precej nezaupno. Uradništvo, ki je preje vedno glasovalo z vladajočo mažarsko oziroma staro liberalno stranko, glasuje danes s hrvaškimi protivladinovci, ker jim tako. narekuje sedanja vlada iz Budimpešte. Tako je uradništvo. Splošno lahko rečemo, da je hrvaška politika zavožena. — Hrvaško časopisje slavi zmago nad bivšo vladno stranko, ki je morala pasti, ko je padla v Budimpešti
ogrska liberalna stranka. Dosedanji izid volitev združene protivladne stranke 24, pravaši 17, vladinovci 29, izven strank 5 poslancev.
FRANCIJA PRED VOLITVAMI.
Francozi so šli volit, in sicer so volili v nedeljo, ker to lahkoživo ljudstvo ima volitve za nekako nedeljsko zabavo. Največji škandali se dogodc, vsa Francija vpije nad njimi in zmerja lopove, pri volitvah se pa to ogorčenje po navadi ne pokaže v dejaniu. Za sedanje volitve so mnogi škofje izdali posebne pastirske liste, v katerih slikajo grozne krivice, ki se gode cerkvi pod framasonsko vlado ter nujno pozivljejo katoličane, naj bi glasovali samo za katoliške može. Vlada je pa uprizorila novo komedijo, s katero hoče še bolj podnetiti republikance proti »klerikalcem«. Pred vsakimi volitvami iznajdejo franiasoni kak nov »klerikalni strah proti republiki«, ter potem svojo stranko izigravajo kot edino braniteljico republike. »Republika Je v nevarnosti! Francijo rešimo!« To je vsakikrat njih vpitje. Letos so iznašli naenkrat, da so »klerikalci« Uprizorili štraike in delavske nemire samo ža to, da bi vrgli republiko. Da je to le smešen manever, je jasno. Izid volitev je negotov. Za večino volilnih okrajev se prav nič ne ve, kam se nagne večina volilcev. Ko bi bila zgodovina Francoze izučila, bi danes vedeli, koga naj vržejo. — Prav ob sklepu lista smo prejeli poročilo, da je vladna stranka dobila še mno-gobrojnejšo večino kot prej. Francoski katoličani se niso še nič naučili.
RAZMERE V STARI SRBIJI.
Kakor smo že poročali se je na več krajih Stare Srbije priče! odločen odpor proti plačevanju novo vpeljanih davkov. Narod v novopazarsketn okraju, ki se je bil uprl plačevanju novih davkov, se je vrnil iz gor v vasi in obdeluje zdaj zemljo. Početkoma jc bilo pričakovati, da bo mir in se bo narod udal svoji usodi in plačal nove davke. Ampak zdaj ni skoro več misliti nato, ker so Turki pričeli od svoje strani izzivati. Prej so izjavili, da ne bodo kaznovali upornikov, če se mirno vrnejo na svoje domove. Zdaj so se vrnili, in Turki so jih pričeli polagoma drugega za drugim zapirati. Ce ne store zapiranju v najkrajšem času konca in ne izpuste zaprtih, bo spet tako, kakor jc bilo: novi upori in novo prelivanje krvi. Treba bo, da nastopijo Turki proti Srbom bolj prijateljsko, drugače še ne bo konca vednim in vednim uporom.
PREPREČEN NAPAD NA ANGLEŠKEGA
KRALJA.
V Neapolju so zaprli 7 oseb, o katerih so mislili, da nameravajo napasti angleškega kralja, ki je bival na svoji ladji. Italijanske oblasti so storile vse, da prep-ečijo morebitni napad na kralja. Dne 30. aprila so opazili mal čol-nič. v katerem so se peljale tri kot ribiči oblečene osebe proti kraljevi ladii. Policija jih jc prijela in dognala, da so anarhisti.
RUSIJA.
Na Ruskem se je baje zopet pojavilo pre-kucijsko gibanje. Vedno se čuje o napadih in požarih. Peterburški zidarji hočejo preprečiti nameravane zgradbe novih zaporov. V Kijevu so obsodili zaradi vojaških nemirov 2 vojaka na smrt, častnike so vse oprostili in tudi 10 izmed 99 obtoženih vojakov. — V Vasiljevein Ostrovu je taborilo 5000 delavcev, ki so grozili z nemiri. Kazaki so pripravljeni,, da ?,aduše morebitne nemire. V Kijevu so izvršili v nekem stanovanju hišno preiskavo. Ko so odprli orožnikom po daljšem trkanju, so streljali nanje iz revolverjev in neka ženska je vrgla bombo. Nevarno sta bila ranjena neki orož-niški častnik in neki policist.
ALI RES JAPONSKA HOČE MIR?
Na poročila inozemskih listov, da namerava Japonska izpodriniti Rusijo za vedno od morskega obrežja na daljnem vzhodu, izjavlja Japonska uradno, da so vse te vesti le hujskanje proti Japonski, ki ne želi druzega, kakor da se utrdi mir v Vzhodni Aziji in da živi Japonska v trajnem miru z vsemi državami. Koliko je verjeti uradnim izjavam, ve vsakdo. Da hoče biti pripravljena Japonska za vsak slučaj, dokazuje okolnost, ker Japonska ne pošilja svojih čet domov, marveč na Korejo. Po mnogih krajih grade Japonci vojašnice za zbirajoče se. japonske čete. Japonci grade tudi ob reki Tumen močne utrdbe in tudi niso porušili utrdb pri Tjelinu. Japonska gradi tudi novo zgolj vojaško važno progo. Koreja je že popolnoma od Japonske odvisna država, ki postane japonska dežela, ko umrje stari korejski cesar Sploh se pa govori na Japonskem odkrito, da je sedanji mir le premirje, v katerem se hoče Japonska gospodarsko okrepiti, da potem vrže Rusijo popolnoma od morja.
Listek.
Na sejmu.
Iz gostilne pri »zlati kaplji« se čuje glasen smeh. Ootovo ima spet Grebenov Oašper besedo, saj boljše ne zna nobeden družbe zabavati, kot on. Stopimo notri — res — Oašper je sredi med veselimi gosti in začel je ravno pripovedovati nov dogodek iz svojega življenja. Poslušajmo ga še mi.
»Buzarona, kaj takega se pa spet ne zgodi vsake kvatre, da bi imel človek na sejmu toliko smole, da bi je lahko vsem seimarjem prodajal na mero in na vago in dajal dober primeček. Pa na semenj gnati in ne prodati in ne nazaj prignati, tega tudi ne zna vsak. Na sv. Matija dan je bilo, ko sem gnal v Ljubljano na semenj tistega )>prama«, saj veste, ki sem ga lansko leto na spomlad kupil za 60 goldinarjev od Le-bina. No, seveda, 60 goldinarjev ni noben denar za tako lepo žival — a Lebin je bil vesel, da se ga je znebil. Lepa žival, saj pravim, a še lepše so bile njene muhe. To je bilo še dobro, grizla je mrcina samo spredaj in zadaj, kot bi imela za to plačilo od dne. In če sem naložil na voz več kot en cent, ni hotel konj vleči naprej, ampak šlo je v tem slučaju nazaj, da je bilo veselje. Nekaj časa sem vse to potrpežljivo prenašal, a moje potrpežljivosti je bilo mnogo prej konec, kot konjske hudomušnosti in zato sem sklenil se te živali za vsako ceno znebiti. Da ne bi svojega denarja nazaj dobil, to me ni skrbelo; še več, prepričan sem bil, da prodam konja vsaj za sto goldinarjev, ker sem ga dobro gleštal in redil cel čas, kar sem ga itnel. Odločil sem se torej, da žival prodam in mahnil sem jo na sv. Martina dan v Ljubljano na semenj.
Zvečer sem prišel v mesto in se ustavil »pri Urbančku«. Peljal sem konja v hlev ga v samotnem kotu dobro privezal. Nato sem malo povečerjal in šel v odka-fano mi sobo k počitku. Ponoči sem moral ■ti tnalo »na izprehod«, saj veste, da človek včasih še ponoči nima miru, če se mu
»nerodno dela«. Ko pridem nazaj, se mi je soba zdela silno čudna. Postelja je bila postlana in čisto mrzla, zunaj na dvorišču sem videl goreti svetilko, ki je prej ni bilo.
I A ker sem bil zaspan, se za to nisem veliko zmenil. Vlegel sem se in trdno zaspal.
Ko se zbudim, je bil že popolnoma dan. Hitro skočim s postelje in se hočem
napraviti — toda--tristo kozjih kopit,
suknje in telovnika, v katerem je bila listnica s sto goldinarji, ni nikjer. Iščem, iščem in premetavam, premetavam in iščem, vse zaman. V diru se spustim v hlačah in srajci po stopnicah v pivsko sobo in začnem razsajati, da je vse skup letelo.
»Okraden sem, okraden; grdobe tatinske, dajte ini nazaj, kar ste mi vzeli, obleko in denar hočem imeti nazaj. Kakšna gostilna pa je to, to sploh gostilna ni, to je jama razbojnikov in tatov,« tako sem kričal kot za stavo. Gostilničar me je miril in mi nazadnje žugal s policajem, če ne odneham.
»Denar hočem imeti nazaj, policaja potrebujete morda vi, jaz ga ne maram.«
Nekaj časa se pričkava, slednjič gre gostilničar vun in prinese čez nekaj' časa — tnojo suknjo in telovnik z denarnico:
»Tukaj, prijatelj, imate obleko, zdaj pa prosim, poravnajte račun za večerjo in dve sobi, številka 32 in številka 33. Ce bote pa drugič še hoteli spati v dveh sobah. pa zvečer povejte, da bom vedel vam zjutraj obleko skup znesti.«
Zdaj se mi je posvetilo v glavi kot bi kres prižgal sredi mojih možgan. Nevede sem zašel ponoči v drugo sobo, zato se mi je tako čudno zdelo. Sram me je bilo, da se mi je kar nos pobesil. Opravičil sem se, plačal večerjo in dve sobi in odšel. Ko stopim na prag, mi zadoni na uho glasen: hi-iiihi, kakor najbolj poreden in hudomušen smeh. Maškerada — kaj vidim! Moj pram se sprehaja po cesti ponosen in svoboden, kot bi še nikdar ne bil poznal gospodarja. Gotovo so odpeljali druge konje iz hleva in samemu je bilo dolg čas notri, zato si je znal pridobiti svobodo. No, Gašper, sem si mislil, zdaj se bo pa začela lepa procesija. Mrcina bržkone misli, da je Ljubljana domači travnik ,kjer skače in pleše, kolikor se mu poljubi. In doma ga včasih po cel dan nisem mogel ujeti, če se mi je strgal, kaj naj počnem zdaj? Ali naj celo Ljubljano obletam s šopom sena v roki?
Več se bo dalo doseči z lepo kot z grdo, mislil sem si, in se pričel ponižno in prijazno bližati ubežniku. Ko me zagleda, jo hitro ubere doli po Dunajski cesti. Ko obstojim jaz, obstoji tudi pram, navadno pred kakim izložbenim oknom, si ogleduje vse natanko in se dela, kot bi mislil stopiti v prodajalno in mi kaj kupiti. Ko pridem za streljaj blizu, odpeketa hitro dalje. Ko sva si tako ogledala vse večje znamenitosti na Dunajski cesti, v Prešernovi ulici in pred Frančiškani, sva bila kmalu na glavnem trgu pred rotovžem. Tu je nekaj časa pornišljal, ali bi zavil na desno ali na levo; pred Ubald pl. Trnkocijevo lekarno, odločil se je na levo. Obstal je nekoliko potem jo pa mahnil proti staremu trgu. Tu so nama prišli nasproti trije »fantje od fare«, izmed katerih je imel eden velik šop svežih cvetlic za klobukom. Moj pram si je
mislil, da je to gotovo zanj kot nalašč in — šnap — že je bil šopek v njegovem gobcu, klobuk pa na tleh v blatu. »Hooo, stric«, kričali so fantje nad postarnim mo- « žem, ki je šel najbližje za konjem, »če je vaš konj take krme navajen, potem ga morate pač v kak rastlinjak peljati, tam se zdaj dobe sveže cvetlice. Moj klobuk pa ni bil in ne bo vašemu konju za jasli.«
»Kaj meni mar vaš klobuk in ta konj ?« oglasi se mož začuden.
»Čegava pa je ta inrlia?«
»Nevem, morda cesarjeva ali vsaj županova.«
Jaz sem se hitro vstopil pred neko prodajalno in ogledoval razne stvari kot bi bil konj moja deveta briga. Ko pa sem videl, da se je stvar mirno končala, in da jo pram ravno tako mirno maha dalje, sem šel v primerni daljavi za njim. Prihodnje »postajališče« je bilo pred znano slaščičarno na Starem trgu. Pred okusno urejenim izložbenim oknom se je pram ustavil in študiral, kaj bi bilo nekako najbolj sladko in po ceni. Na sladkor in kruh je bil že od nekdaj ves neumen. Pri nas ga je pa Rezika še bolj razvadila, ker mu je večkrat prinašala take stvari, da se mu je lažje smela približati. Dolgo si je ogledoval pram sladkarije, otresel z glavo, kopal s kopiti in ni imel miru, dokler ni za-žvenketalo steklo izložbenega okna po tleh. Napravila se je dovolj velika odprtina, skozi katero je pomolil glavo in pograbil par predpustnih krofov, ki so bili naloženi na krožniku. Prav izborno bi se bil posladkal s tem, če bi mu bili ljudje pustili ta užitek. A iz bližnje prodajalne je prihrumela najprvo gospodična z velikimi in po najnovejši modi sfriziranimi lasmi ter začela na ves glas kričati nad mojim prantom. Temu se je pa še nad vse imenitno zdelo, da se taka gosposka stvarca zanj zanima. Zadovoljno ji je pokimal z glavo, povohal lase in šnap — in umetne lase so mu obvisele v gobcu. Nad vse smešno je bilo videti prama, zadaj dolg rep, spredaj lase in kite, krog njega pa steklo in pustrii krofi. Gospodična se je drla kot ujeta mačka, ljudje pa so hiteli skup kot bi se svet podiral. Tudi dva policaja sta bila takoj zraven.
»Kaj pa dela konj tukaj ?« vpraša prvi policaj blizu stoječega Ribničana.
»Sprehaja se in krofe pokuša«, odvrne ta čisto resno.
»Pustite neumne šale, vedeti hočem kaj počne ta konj tu in čegav je.«
»Ljubljano ogleduje ali pa službe išče, čegav je pa res ne vem, če ga meni daste bo moj, in se ga kar čisto nič ne branim.«
»Ujeti ga bo treba«, pravi policaj svojemu tovarišu.
»Res je», in oba se oprezno bližata pramu.
Ta je bil pa drugačnih mislij. Zmigal je z ušesi, malo zarezgetal in privzdignil zadnji nogi tako nepričakovano, da se je en policaj zvrnil na tla kot je bil dolg in širok, se prijel za trebuh in glavo ob enem in ogledoval Benetke na vso moč blizu. Drugi policaj pa se je onstran ceste pobiral z blata in se rotil, da takega brezdelnega postopača ne gre uklepat nikdar več.
K sreči ni bil nobeden nevarno poškodovan.
Pram se je mogočno ozrl malo na okrog in potem počasi stopal dalje. Onstran ceste jc bilo pri brivcu v oknu veliko zrcalo. Pram se ustavi pred njim in sc ogleduje. Iz prodajalne nasproti mu gleda podoben prani. Ta zmiga z glavo, oni tudi, ta privzdigne nogo, oni tudi, v tem hipu se pram obrne, vdari z zadnjima nogama v okno in šipe so zažvcuketalc po tleh.
Zdaj je bilo pa tudi meni dovolj in ni se mi ljubilo še nadalje zasledovati junaških činov razposajenega konja. Mislil sem si: »Gašper, zadnji čas je, da jo po-bereš proč, če si pameten. Prani ni vreden niti groša več. Ce bi moral vse plačati,
kar je že danes razbil in požrl, bi mi njegova kupnina niti ne zadostovala. Na vse zadnje bi me pa šc v ječo spravili, kjer bi pokušal ričet, ki bi mi gotovo ne dišal tako kot mojemu konju krofi.
Ubral sem torej pot od noge in prepustil prama usodi in pogumnim ljudem, ki naj ga love, kjer in kadar ga hočejo. —
Od tega časa nisem o njeni nič več slišal, kar mi je bilo pa najbolj všeč, saj sem imel dovolj bridkih spominov nanj. Petdeset goldinarjev sem dal zanj, ua sejmu sem imel stroške, ker sem spal v dveh sobah, na potu sem tudi nekaj — nazadnje pa prodal tako, da ni bilo ne niešetarja, ne denarja, ne likofa. E, kaj hočem! Konj nima pameti, da bi jo le ljudje vedno imeli!
Neapelj brez ostrig. Pepel, ki je padal med bruhanjem Vezuva, ni škodoval samo na suhem, ampak tudi v morju. Zmanjkalo je namreč ostrig, ki so se nahajale poprej tam v ogromnih množinah tako, da so bile prava ljudska hrana. Profesor Dorn, ravnatelj nemškega akvariuma v Neaplju jc po preiskavi morskega dna izjavil, da je v morje padli pepel školke popolnoma uničil. Dokler se zopet za rede, bodo pretekla najmanj štiri leta. Ta čas pa se bodo v Neaplju plačevale oštrige z zlatom.
Nemški književni trg. Leta 1901 je izšlo v Nemčiji 25.331 knjig. Zadnje leto je število poskočilo na 28.88(>. Toraj izide povprečno v Nemčiji vsake četrt ure po ena knjiga.
Razgled po domovini.
Jako važen ljudski shod. Pretečeno nedeljo se je vršil v prijaznih Dobrepoljali prvi občni zbor »Kmetijske zveze« za tamošnji okraj. Nad 800 zavednih kmetov, samo iz Ribnice 100, je bilo na zborovanju. Za načelnika »Kmetijske zveze« je bil izvoljen deželni poslanec Frančišek Jaklič, uačelnikova namestnika sta Frančišek Ba r to I, župan v Sodra-žici, in Frančišek M u s t a r, župan v Kom-poljah, za tajnika Anton S k u b i c, kapelan v Ribnici, za blagajnika Anton S k r I j, posestnik na Griču, občina Lužarje; odborniki so: Jakob M u s t a r, župan in posestnik na Rašici, Matevž Oblak, posestnik in župan pri Sv. Gregorju, Frančišek D e b e I j a k , posestnik v občini Loški potok, Janez G raj na r, posestnik v Dolenji vasi, Anton l. e s a r, posestnik v Jurjevici, Hočevar, župan v Strugah. Kot društveno glasilo se določi »Domoljub«. Na shodu je imel pomenljiv govor poslanec dr. Krek. O tem shodu bomo šc pisali.
ta častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelina je imenoval cesar veleč. gosp. dr. Jožefa Lesarja, semeniškega vodjo in profesorja bogoslovja.
Prestavljen je bil č. g. kaplan Pavel Pe r-k o iz Kranjske gore v Ziri; začasni kaplan v Zirih č. g. Jakob R a z b o r š e k se je povrnil na ekspozituro k sv. Joštu nad Kranjem. V Kranjsko goro pride č. g. Vinko Č i b a š c k iz Radeč pri Zidanem mostu. Iz Podzemlja gre č. g'. Hugo L e n g s f c 1 d v Ormož, iz Ormoža pride v Podzemelj č. g. Rajko R u b i n e k.
Ljudska posojilnica jc imela pretečeni teden redni občni zbor za 10. upravno leto. Ta naš prvi denarni zavod je imel ininolo leto 1905 prometa 54 milijonov k r o ti. Vsakega poštenega človeka mora ta napredek tega ljudskega zavoda močno razveseliti. Odbor je izvoljen stari, le mesto umrlega g. Jarca je prišel v odbor g. ravnatelj Jožef .1 c g I ič, mesto odstopivšega g. kanonika dr. Andreja K a r I i n a pa ninogozaslužni g. preserški župan in veleposestnik K o b i. V nadzorništvo je mesto g. dr. Jožefa D e b e v c a, ki jc vsled obilice dela odpovedal, vstopil g. Rajko M a -r e n č i č, posestnik iu trgovec v Kranju. Ljudska posojilnica si bo zgradila prihodnje leto na kupljenem prostoru nasproti hotela »Union« lastno poslopje. Našim somišljenikom kličemo: Svoji k svojim!
Sramotile! kmeta so naši liberalci. Tako podlih ljudi, kakoršni so kranjski liberalci, ne najdemo menda pod solnccm. Sami so večinoma sinovi kmečkih starišev, a sedaj, ko so z njihovo pomočjo dosegli boljše službe, pa zasramujejo kmeta tako surovo in neotesano.
da presega ta podlost vse meje. Da bode kmečko ljudstvo spoznalo te ljudi, podamo dokaz iz »Slovenskega Naroda«, ki je pretečeni leden pisal o vrlih kmečkih možeh, ki so se udeležili 29. aprila velikega ljudskega shoda v hotelu »Union« tako-le: »Devetim desetinkam vseh zborovalcev se je videlo na obrazih, da je njih življensko načelo jeruš pa sveta vera.
Ti preprosti kmetiči so ljudje, ki večinoma ne znajo brati ne pisati in niso prišli dlje kot na Brezje ali na Žalostno goro, pustili' so na milijone bolh, in kake bolhe! Pitane bolhe! Videl sem velikanske eksetnplare. Ena me je ujedla kakor rogač. Tedaj pa sem zbežal!« V tem tonu gre »Slov. Naroda« barabska pisava dalje. Zapomnite si vi, kmečki župani in drugi poštenjaki, ki ste bili na shodu, kako pišejo o vas liberalci po »Narodu« in vas sramote pred svetom. Ob času volitev, ko bodo ti sratnotilci beračili za vaše glasove, pa jim dajte odgovor, da ga ne bodo nikdar pozabili.
V Št. Vidu nad Ljublj. so bile občinske volitve. Liberalci so napeli vse sile, da zmagajo vsaj V L razredu. A naši možje so stali trdno pod zinagonosno zastavo »Slovenske Ljudske Stranke« in liberalci so doživeli v vseh treh razredih popoln poraz. Živeli zmagovalci!
Posebna odlika. Z »Domoljubom« se je začel zadnji čas pečati »Slovenski Narod«. V soboto 28. aprila mu je posvetil malodane polovico lisla. To zanimanje »Narodovo« za naš list nam svedoči, da pišemo v pravem duhu in tla se liberalci okrog »Nf.roda« luido jeze, ker vidijo, kako sc veduo bolj širi naš list iu da pridobiva vedno bolj na ugledu. Poskrbeli bomo, da se bo »Narod« šc bolj hudoval, saj njegova jeza nam napravlja obilo veselja. Pogumno in neustrašeno bomo šli kakor doslej v hoj za pravice slovenskega ljudstva, ker vemo, da mora bili zmaga na naši strani.
Novo za izseljence. V postavah za naseljence v Zjedinjene države .ameriške bode vpeljana sedaj nova postava. Ta zahteva, da mora vsak naseljenec, ki jc star 10 let, znati čiiati en jezik; vsak mora imeti pri sebi 25 dolarjev čistega denarja, vsaka ženska 15 dolarjev in vsaka družina 50 dolarjev.
Perilo se podraži. Izdelovatelji perila so sklenili, da perilo podraže. Baje bo ovratnik za 10 vinarjev dražji v prodaji.
Za cerkvenike. Osnovalui odbor »podpornega društva cerkvenikov« naznanja, da se bo začetkom junija sklical v Ljubljani občni zbor.
Liberalne laži. Poročali smo že v zadnji številki »Domoljuba«, kako veličastno sc je izvršil liudski shod v ljubljanskem »Unionii«.
Navzočih je bilo gotovo do 1500 oseb. Tisti naročniki »Domoljuba«, ki so bili tu navzoči, nam bodo lahko to potrdili. Iu sedaj pa pride lažnjivi »Narod« in niše, da je govoril dr. Š liste r š i č ie kakim 150 zabitežem. Dalje pravi la list, da je bilo na shodu 100 kaplanov iu 50 cigararic. Potem takem ui bilo na shodu niti enega moža od svetnega stanu. To je pa vendar malo predebela laž. Ni čuda, da so naši pošteni možje »Narodovega« brlavega poročevalca vrgli iz dvorane, ker se je bilo nadejati, tla ne bo poročal resnice. Na shodu ni bilo več duhovnikov nego šest ali sedem, saj je vendar vsem znano, da gg. kaplani z dežele v nedeljo ne morejo zaradi cerkvenih opravil 7. doma. Tako grozno lažejo liberalci po svojih časopisih in poten naj jim še kdo kaj veruje. Sram jih bilo!
Prva dolenjska posredovalnica za službv in delo. G. Lovro T u š, čevljarski mojster v Novem Mestu otvori prvo oblastveno poti jeno posredovalnico za službe, tako za obilne pomočnike in učence, kakor tudi za posle in delavce obojega spola.
Premeščena sta iz bolnice usmiljenih bratov v Kandiji: brat Vilibald v St. Vid na Koroško, brat Lovrenc v Tantur v Palestino, na njegovo mesto pride brat Hugo iz Št. Vida na Koroškem..
Socialni demokratje so razglasili prvi inaj-uik za delavski praznik. Ta dan niso šli rdeč-karji na delo. Imeli so dopoldne sliod, popoldne pa so se klavrno potikali po ljubljanskem mestu. Da bi človek mogel spoznati po zunanje te sodruge, zato so si tn dan pritisnili na vrat rudeče kravate iu v gumbe zataknili rii-. deče nageljce. Žalostno je bilo gledati sem in tja tavati te zaslepljene reve.
Bivšega socialističnega agitatorja Kanila Linharta je socialno demokratična stranka iz-bacnila od sebe. Zameril sc je hudo zagorskemu Cobalu in ta se jc sedaj maščeval nad njim. Socialna demokracija bi mogla Korelčkii hvaležna biti, ker se jc zelo trudil za njen laz-voj, a kakor je videti, ne poznajo rudeči voditelji hvaležnosti. Da jc le njihova bisaga polna, pa so zadovoljni.
Na Doviein sta trčila 30. aprila dva tovorna vlaka skupaj. Ta nezgoda jc zahtevala človeško žrtev. Ubil se je namreč vlakovodja g. Franc Prožen, rodom iz Loke pri Zidanem mostu. Drugemu osobju se -ni nič žalega storilo. Osebna vlaka sta imela zamudo. 'rl delu so pomagali tovarniški delavci, da se K' otvoril zopet reden promet.
Slovenski romarji pri sv. Očetu. Češki romarji s Slovenci in Hrvati vred so bili zašli-
Jani 28. aprila ob 12. uri od sv. Očeta. Število vseli je bilo 270; od teh () slovenskih duhovnikov romarjev in G laikov, katerim so se pridružili še Hrvatje in Slovenci iz Germanika in Aiiime v Rinili. Češki škof Doub rova je imel pozdravni nagovor. Po odgovoru sv. Očeta so prejeli od Njega apostolski blagoslov. Cehi so darovali sv. Očetu lep kri/, iz srebra.
Slovenska Ljudska Stranka prireja še vedno izborilo obiskane shode po naši deželi. Vršili so se v Črnem vrhu nad Idrijo, v Trnovem na Notranjskem, kjer so bili navzoči skoro vsi župani oziroma njih namestniki dotič-nega okraja, v Šenčurju pri Kranju, v Kamniku in Dobrem polju. Povsod pozdravlja naše ljudstvo naše poslance in jih bodri k nadaljnentu boju zoper sovražnike kmečkega in delavskega stanu, zoper liberalce.
Cena petroleju je znižana za mesec maj.
Ljubljanski župan Hribar je pred davnim časom že obljubil, da bo predložil v občinskem svetu razširjenje volivne pravice. A do danes še ni spolnil svoje obljube. Hribar je rekel pred sodiščem: »Čast je moje življenje.« Toda ošabni ljubljanski župan bi moral vedeti, da zahteva čast, da se dana beseda tudi drži in hitro izpolni.
SSSŠŽ6
Gorenjske novice.
Iz Cerkelj iu okolice.
g Ločanovo smrt in pogreb ter udeležbo župana Hribarja je poročal »Domoljub« kot časnikarsko novico. Omenil je vzrok prezgodnje smrti, toda »Gorenjcu« to ni všeč. Zmerja na vse pretege, zaganja se v župnišče in kapla-nijo, a po krivici. Bilo je vse resnica, kar je poročal »Domoljub«. Dregali so toliko časa s svojim umazanim jezikom in ker zelo radi naši liberalci pravijo, da so »Domoljubova« poročila pristranska in nepopolna, spolnimo danes svojo časnikarsko dolžnost popolnoma. Zupan Hribar je bil pri pogrebu ranj. Ločana, toda v cerkev ni šel, kamor nesejo vsakega mrliča, šel je pa pač na pogrebščino v Petrovčevo kamro s cerkljanskimi liberalci. Tukaj so za »dragim ratijkim Ločanom, ki ga je otela smrt ljubečim rokam prijateljev« (tako pravi »Gorenjec«) prav pagansko žalovali. Prepevali so vesele pesmi. Ako so ti pogrebci dobili tudi »Irente«, poročali bomo drugokrat. Tako žalujejo liberalci!
g »Gorenjcu« na uho In v spomin kličemo danes samo: »Otroški vrtec«, brigaj se rajši za svojega Gašperja Eržen, za Roose in Pi-brovce, pusti pa poštene ljudi v miru 11 Cerkljanski dopisniki tvoji so iste vrednosti, samo desetkrat bolj neumni so še kot tvoji kranjski bratci. Ti so te že potegnili za nos, cerkljanski te šele bodo.
g Liberalnih rog ne more skriti ne »častili gospod« Lapajne ne »veleučeni« in čez »vse modri« babičev fantek, kadar maže kak dopis v »Gorenjca«. Sama se širokoustita iu zmerjata domače duhovne s popi, farji itd., doma pa celo »Gorenjca« skrivata,da bi ljudje, katerim sipljeta pesek v oči, ne spoznali, kako de!>ela laž je, ko trdita, da sta »dobra« kri-
stijana!
g Spomin jima peša in v »Gorenjcu je »častiti« gospod Lapajne pripoznal odkritosrčno, da njegova sestra ni za Marij, družbo. Vzroka ni povedal. Pričakujemo še! V isti sapi mu je ušlo, da je njegova žena prestara!
bolezen pa vč sam. »Babičev fantek« je pa Pripoznal sam, zakaj je postal mlekar. Da vidi "kak lep obrazek«. To sama pripoznavata v »Oorenjcit« in sicer iz britke skušnje. To jc Pelin!
g »Mežnarja« bi bila rada in še dobra. V »tiorenjcu« pravita, da imamo v Cerkljah ine-'•narja, ki duhovne pokliče samo v sili, sicer
pa ni nikogar, ki bi iskal obolele berače po hlevih. Imenitna služba za organista v neprostovoljnem penzijonu in »babičev fantek« naj se priporoči svojemu očetu, gotovo mu ne odreče take službe.
g Sumljivo znamenje, da bi spolnovala to službo vestno je pa, ker se v »Gorenjcu« tako ogrevata za Hribarja, ki ne hodi v cerkev in je satu pripoznal, da tudi k spovedi ne gre. Ne dovolil bi jima najbrž te službe prevzeti.
g »Neodvisna kmeta« se imenujeta in niti eden izmed njih nima pedi zemlje. Mlekarno sta ustanovila in ker ljudje nočejo iz nezaupljivosti do teh »nekmetov« nositi mleka, kriv je g. kaplan. Pokazali so takoj svojo mlekarno Hribarju in ga peljali v njo; baje je celo obljubil, da jo bo podpiral. Vse nič ne pomaga! Tudi Lapajuetova trditev: »Zdaj je mlekarna v dobrih rokah«, nič ne izda. Pravi neodvisni kmetje pravijo: »Liberalcem ne zaupamo niti mleka, ker jim vse propade, česar se lotijo. Ako so neodvisni, zakaj ne dopisujejo v »Domoljuba«, ki bo rad sprejel kaj pametnega, ampak v liberalnega »Gorenjca«, ki je poln njih klobasanja. Ali ste tudi od »Gorenjca« neodvisni?
g Zaspalo je »bralno društvo« na Zgor. Berniku, katero je držal krčevito v rokah »babičev fantek«. Kdo je kriv propada? »Babi-čevega fantka« liberalizem. Udje so zahtevali v društvu poštene časnike, on jim je pa naročil »Oso« in usiljeval, ki najgrše zabavlja čez sv. vero in našega priljubljenega škofa. Odstopili so iu društvo spi spanje krivičnega. V Cerkljah je ustanovil »častiti« gospod Lapajne »Narodno čitalnico« v jezi, da so ga odslovili kot organista, z namenom, da bi širil liberalizem med ljudi. Motil se je, ko je mislil, da so vsi udje take vrednosti kot on sam. Zdaj udje sami pravijo: »Narodna čitalnica« bo »crknila«.
g Sajovic iz Velesovega, Podgoršek iz Grada in še nekaj takih »odvisnih« backov je šlo od nas na zaupni shod liberalne stranke v Ljubljano. Kmetje hočejo biti in so šli na shod, ki je sklenil, da naj vlada vzame kmetom dva poslanca in da mestom. Ali je to dejanje razsodne neodvisnosti? Nasprotno, znamenje »odvisne nerazsodnosti«.
g »Odvisnosti« svoje od liberalcev cerkljanski »nekmetje« ne morejo skriti nikjer.' Doma ustanove mlekarno in upijejo, »ako bodo farji zraven bo slabo«, pri tem so pa imeli namen, ljudi slepiti, da bi jim zaupali in bi dobili vpliv, spra\ili za en pot svojih ljudi v obč. zastop, dobili občino v roke in tako naj bi se uresničile srčne želje »velikega mojstra«, ki je pred štirimi leti zastonj poskušal, jih uresničiti. Zato so pa »mlekarno« »častitega« gospoda Lapajneta in »babičevega fantka« ljudje po pravici krstili v »liberalna mlekarna«.
g »Kmečko mlekarno« so ustanovili pravi neodvisni kmetje, ker ne marajo imeti liberalcev za botre. Kmetu je treba danes neodvisnosti od liberalcev in zato se ne udarno, tudi takemu skritemu liberalcu ne, ki ima daljši jezik kakor je sam dolg. V svesti si,, da sebi grob koplje, kdor podpira v kateremkoli oziru liberalce, kličemo: proč od njih! Svoji k svojim!
Novice lz selške doline.
g V zadnjem »Gorenjcu« je planil Ošter-manov France, ki kupčuje z lesom, po našem župniku tako-le: 1. Hrana: »Klerikalni dopi-sun iz selškega farovža živi ob ljudski neumnosti.« — Mi pa dostavimo, da žive od kruha vode, mesa, močnika itd. — 2. Ples. »Župnik se je zaletel (v zadnjem Domoljubu) v vse osebe, ki ne plešejo na njegovo piščalko.« — Do-stavek, o kom je pisal Domoljub? O Stupici, o selškem mlinarju, o Šlibarju in o Oštermano-vem Francetu. — Izmed 3300 ljudi samo štirje
ne plešejo na župnikovo piščalko!! Seveda, Ošterinanov France misli zmiraj tako-lc: Jest
—	to smo vsi! — 3. B u I a. »Grmek leži našemu župniku v želodcu.« Primaruha, da bi naš župnik ne nosil take debele liberalne bule, ka-kor je Grmek, ampak bi jo dal precej izrezati Oštermanovemu Francetu, ki je bil včasih tudi »ena mrva arcata!« - 4. Kredit. »Trgovec Hajnrihar (po domače Oštermanov France) ima več veljave v selški dolini, kakor deset Tomažev.« Kakor je nam znano ima ta trgovec v Ljubljani iu Kranju več veljave, kakor petdeset Tomažev, kar je popolno pravilno za trgovca »za na lašk«. — 5.. Zasluge. »Trgovcu Hainriliarju mora vedeti hvalo vsak človek v selški dolini.« - Ne le vsak človek, tudi krave in voli so dolžni hvale, njemu, ki jim je dajal »recnije«. Od danes naprej se bomo pozdravljali mesto: dobro jutro, dober večer, prav kratko: Hvaljen trgovce Hajnrihar! Tudi po šolah kaže vpeljati mesto dober dan: »Hvaljen trgovec Hajnrihar«! — 6. F a r b a: »Hajnrihar je spravil srečno vso lesno trgovino v slovenske roke, čast mu!« Res ima Hajnrihar slovenske roke, nemško ime in na baraki na Trati laški napis. Takemu tiču so rekli stari ljudje kameleon! — 7. Prijaznos't: šli-barja tudi ne morejo pustiti ti črni gavrani!«
—	Trgovcu Hainriliarju ne zameri nihče teh lepih besed, ker jih zaradi velike veljave v Ljubljani in Kranju mora ponavljati in ker se malo-kedaj zmoti, da bi o duhovnih dostojno govoril. — 8. Tatovi: »Posebno duhovniki so odnesli mnogo tistega iz Šlibarjeve hiše, kar ga je spravilo v denarne neprijetnosti.« Tudi te trditve ne zamerimo trgovcu Hajnriharju, ker je po vsem svetu znano, da so selški duhovni vedno kradli repo in kolerabo, da so imeli za šnops. — 9. Roba: »Sramota je, kako rubi klerikalni občinski odbor napredne odbornike.« Oštermanov France je tudi zarubljcn (prav za prav zanikan)? Kdo ga kupi? Cesarskega »tadla« nima, je rad, v hlačah in za vratom ga je precej! Jezikov pa zna samo šest: Tri po kranjsk. enega ponemšk, dva pota-Ijansk. Za ušesi ni »poleberan«! — 10. K o n j-s k a bolezen. »Klerikalni dopisun naj se lepo uči nedeljskih pridig, da ne bode govorjenje o samem žganju.« Hvaljen trgovec Hajnrihar ! ima kurjo slepoto, pa še gluh je, ker ne razloči na prižnici kaplana od župnika. Kaplan govori že dalje o žganju, hvaljen trgovec Hajnrihar pa zmerja zaradi tega župnika. — Zato, do"kler je še čas, trgovec Hajnrihar, hitro k dr. Blei\veissu \ »konjsko podkovsko šolo, da vam »spuca« ušesa in izreže kurjo slepoto,« poleg tega recite, kadar greste po svetu: »Gospodična domišljija, nikar me ne zapusti!«
Il kamniškega okraja.
g V nedeljo je napravilo »Slov. katoliško društvo za kamniški politični okraj« javen društven shod v dvorani društva »Kamnik« v Kamniku, ki se je' sijajno obnesel. Na shod je prišlo do 500 mož, meščanov, obrtnikov in kmetov, katere je ljozdravil g. društveni predsednik župnik Val. Bernik. Nato je naš dež. poslanec g. Andrej Mejač opisaval v svojem jako poljudnem govoru politični položaj, ter pokazal zborovalcem gnilost liberalne klike zvezane z Nemci. G. poslancu so zborovalci z zanimanjem sledili in ga po govoru hvaležno pozdravljali. Nato je govoril g. dež. in drž. poslanec dr. Žitnik, ker je bil zadržan na shod priti dr. Šusteršič. V dveurnem govoru je zelo zanimivo popisoval razmere v deželi in državi, razkrinkal hinavstvo liberalcev pri vol. reformi in nato razlagal novi obrtni zakon. G. poslanca so zborovalci gromovito pozdravljali.
g Po shodu se je vršil občni zbor društva,
iu volitev v katerega so bili izvoljeni: predsednik g. Andrej Albrecht, trgovec v Kamniku,
prvi podpredsednik Andrej Mejač deželni poslanec iz Komende, drugi podpredsednik Val. Benkovič posestnik v Kamniku; blagajnik Fr. Subelj trgovec v Kamniku, tajnik Janko Jovan kapclan v Kamniku, odborniki: gg. Ivan 2argi trgovec v Kamniku, Janez Bizjan dekan v Moravčah, Ivan Štrukelj župnik v Zg. Tuhinju, Končan F posestnik v Domžalah, Janez Šareč posestnik v Preserju pri Homcu.
g Stari naddavkar je zlo potrt in žalosten, kakor se nam pripoveduje, ker mu bogati Ce-netov Pepe ni nič zapustil, dasi mu jc bil v življenju velik prijatelj in 11111 je iz posebne prijaznosti tudi sestavil oporoko. Da oporoko mu je spisal, kar je Pepe sam rad pripovedoval, pa kakšno, sam sebi ie namreč zapisal vso zlatnino. To je Pcpeta zjezilo, da je raztrgal oporoko, od onega časa pa je stari lisjak nehal biti njegov prijatelj in se baje celo pogreba ni udeležil.
g Kamniški župan dr. Kraut spi in spi. Občinske seje ne skliče nobene, sklepa zadnje seje o potrjenju odbornikov meščanske kor-poracije tudi ne spravi v veljavo. Zato pa stari lisjak naddavkar, četudi je že z eno nogo v grobu, še vedno uganja svoje intrige. Nesrečno mesto Kamnik, ki ima tako zaspanega župana! Župan dr. Kraut ima z advokaturo preveč Rosla, da bi mogel delati kaj za mesto, zato je občna želja, da bi se skoro naselil v Kamniku še en advokat, ki bi pa moral biti seveda boljši jurist kakor je sedanji.
g Mož poštenjak je prišel k znanemu kamniškemu žlajferju po opravilih. Ta prevzetni surovež pa se zadere nad njim: Vi mi sm r-d i t e (ker ne trobi namreč z žlajfarjem v liberalni politični rog). Le počasi, ni več daleč čas, ko bo tudi žlajfarjeva kramarija jela smrdeti tako, da se ji ne bode noben več hotel približati. — Potem se bomo guncali, saj razumete!
g Odkar opravlja v Kamniku znani nožar Koschier službo cestarja, so naše ceste v takem neredu, kakor še nikoli. Tako je dal n. pr. cesto v Novem trgu nasuti tako "na debelo z gramozom, da ne vemo ali bi se smejali ali jezili. Zato pa davkoplačevalci odločno pro-testujemo tej zapravljivosti. Kaj se bo vtikal niožicelj v stvari, o katerih nima nobenega pojma, najmanj pa da bi posipal ceste, ko niti ene cize ne premore.
g Iz Domžalske okolice. Bolj redko se sliši od tukaj kaj novega, pa vendar ne spimo in tudi nismo preveč nemirni, kot so bobnali po časopisih lansko leto. No tukajšnje »katoliško izobraževalno in podporno društvo« je pod sedanjim vrlim gospodom beneficijatom načelnikom društva prav lepo začelo delovati z vsestransko izobrazbo. Lansko leto je pričelo s knjižnico in se prav radi poslužujejo udje lepega in podnčnega berila. Na stotine knjig sc je že prebralo; no letos smo stopili korak naprej, začeli smo s predavanji. Prvič so predavali v postu na cvetno nedeljo sami domač gospod Fr. Bernik, načelnik, od potovanja v Rim. Takoj prvega predavanja se je udeležilo precejšnje število občinstva. Čujeino, da bo kmalu zopet predavanje in 29. aprila pa je bil tu g. Rožun, fotograf iz Litije, ki nam je razkazoval lepe slike iz slovenske zemlje in pri tem podajal primerno razlago iz zgodovine dotičnih krajev. Meseca maja bo društvo priredilo lepo igro: »Sinovo maščevanje«. Igra je zelo lepa in podučljiva, zato zasluži rnnogo-brojno udeležbo. — V Stobu pri Domžalah imajo dodelan prekrasen »Gasilni dom«; stavba je res tako lepa, da nima izlepa para na Kranjskem. — Na Goričici zidajo prelepo kapelico Marije pomočnice in gospodarsko poslopje za župnijo.
g V Domžalah napravi v nedeljo dne li). maja »Kat. izobraževalno in podporno društvo« popoldan ob pol 4, uri. dramatično pred-
stavo: Sinovo maščevanje. Udeleženci dobro došli.
Nov Icc iz Smledniku.
g Na belo nedeljo smo tudi pri nas zborovali. Shod je sklicalo pol. društvo za kranjski okraj. Govorila sta dež. poslanec dr. Krek in župnik g. Janez Kalan. Prav veliko mož je prihitelo poslušat, domačih in sosedov. Gotovo znamenje, da ne spimo!
g V nedeljo smo se pa prav pošteno zabavali. Mladeniči iz Marijine družbe so priredili igrokaz »Sanje«. Prišlo jih je gledat toliko ljudi, da je bil igralni prostor kar natlačen. Saj se je pa tudi izplačalo. Prav dobro so jo pogodili igralci. Pohvaliti moramo tudi smled-niški cerkveni pevski zbor, ki je vsem navzočim ugajal. Na koncu so vsi želeli, da bi igro še ponavljali.
g No, jim pa ustrezimo, so rekli fantje. In tako ga bomo zopet gledali drugo nedeljo — zelenega, le da je bil naš »zeleni« ves črn, samo jezik in ušesa je imel rdeča.
g Hranilnica in posojilnica bo dala dne 6. majnika svojim članom račun, kako je v preteklem letu gospodarila. Možje, pridite v obilnem številu na občni zbor, da pokažete, da znate res ceniti koristno stvar.
g Blagovestnika smo videli na neki tnizi. Ljudje, odprite katekizem in boste videli, da je krivoverstvo greh zoper prvo božjo zapoved. Blagovestnika vam utihotapljajo, torej proč ž njim! Prečrtajte naslov in ga pošljite nazaj v Ljubljano, če ne pa v peč.
g Pa še nekaj žalostnega moramo na-vreči. Pred kratkim so se vojskovali na Šmarni gori fantje, — panenaši — ampak iz dveh drugih župnij. Fantje, ali ni žalostno, da vas morajo učiti vile in krvave glave, kako strupen da je špirit?! Nekje v soseščini sc tudi bori fant s smrtjo, ki je prevrnil preveč frakeljnov. Zato pa boj žganju!
Iz kranjskega okraja.
g Iz Križev pri Tržiču. Pri nas imamo izobraževalno društvo, ki je bilo ustanovljeno pred desetimi leti in ima svoje prostore v hiši, ki je last farne cerkve. To društvo so naši napredni »iberjarci« že enkrat skušali vzeti, pa se jim ni posrečilo; sedaj pa, kakor se čuje, nameravajo še enkrat poskusiti, ako jim bo sreča mila. To pa po nasvetu »Bolčevega Pe-peta« ali kakor pri nas pravimo , g. grajščaka iz Golnika. Mi svetujemo ljubljanskemu pur-garju, naj svoj liberalizem le doma prodaja; tam doli v Ljubljani se menda kar trgajo za tako preležano blago, za naše želodce pa ni. Ako »milostljivi« g. graščak, vulgo ljubljanski furman, ne bo miroval, utegne biti neprijetno iz-nenaden. Vi pa, kar Vas je še poštenih krščansko mislečih mož in mladeničev, stopite neustrašeno pod okrilje zastave sv. Jožefa, variha in patrona izobraževalnega društva. V kratkem priredi izobraževalno društvo predstavo, takrat se je v obilnem številu udeležimo in s tem pokažimo, da vsi simpatiziramo z društvom ter da tako tudi v gmotnem oziru podpiramo društvo, ki naj bo močna bramba proti pogubonosnemu liberalizmu!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g V nekem kraju na Gorenjskem je prišel agent neke zavarovalnice v hišo in je z nekako silo (kakor so že taki ljudje nadležni) zahteval vedeti, kje je gospodar zavarovan. Ta pa je naravnost odgovoril, da pri »Vzajemni«! Zdaj pa je bilo agentu dovolj in jame se hudo-vati čez to, kakor zaničljivo pravi, škofovo zavarovavnico. Ali ste res tako neumni, da se pri taki zavarujete, ali ne veste, da bo ta škofova zavarovavnica kmalo propadla 1 Gospodar pa se nato zravna pokoncu, udari ob
mizo in pravi: No, če škofova zavarovavnica propade, naj propade tudi naša hiša; vi pa se spravite vtin In vedite, da na te limanice pri nas ne bote nobenega vjeli! — Dobro mu je povedal in agenta bo menda minulo veselje, pri naših zavednih kmetih še agitirati zoper »Vzajemno« 1
g Nagla smrt. 26!etni Janez Resnik iz St, (iotarda pri Trojanah je dalj časa bolehal na pljučih. 2. maja opoldne se napravi na Vransko po zdravila. Na poti domu pa se mu žc blizu doma lilije kri iz ust. Pastirji so ga videli in hiteli po pomoč, a ko so prišli ljudje, dobili so vsega v krvi in mrtvega. Bil je blag mladenič! — 1. maja smo volili nov občinski odbor. Izvoljeni so večinoma vsi stari vrli, za blagor občine vneti odborniki. Prav je, saj občina potrebuje delavnega odbora. — Sredo ob 3. popoldne imeli smo precej hudo nevihto s točo in treskanjem. Drevju, ki je že v cvetju gotovo ni na korist. Sploh imamo letos hladno pomlad.
g Iz Škofje Loke. V nedeljo dne 13. maja bo v dvorani »Kat. iobraž. društva« razkazoval litijski fotograf g. Jos. Rožun svoje slike iz Kranjske. Po poročilih soditi, ki prihajajo od vseh krajev, kjer predava omenjeni gospod nudil se nam bo lep vžitek, zato je želeti, da bi bila vdeležba kar največja. Začetek takoj po šmarnicah, vstopnina: sedeži 40 v, stojišča 20 vinarjev.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Vače. Na velikonočno nedeljo popoldne je udarila strela v oreh posestnika Matija Pi-rar nad Ponovičami. Drevo stoji tik slamnate strehe. Bila je velika sreča, da ni strela poslopja užgala. — Semenj se je na Vačah na ponedeljek po beli nedelji prav dobro obnesel.
d Sveta Gora. Toča, debela kakor jabolka, je padala na belo nedeljo po naši okolici. — Novo prodajalno je otvoril gospod orga-nist na Sv. Gori.
d Št. Lambert. Za zgradbo novega vodovoda je delo prevzel tukajšnji trgovec gospod Zaje.
d Nesreča pri Zagorju. Dne 20. aprila bi se bila zgodila kmalu velika nesreča na Savi med Zagorjem in Trbovljami štirim plovcem iz kresniške okolice. Prileteli so na pesek in ondi obtičali. Ako bi jih bila voda malo boli zanesla v stran, bi bili gotovo vsi izgubljeni. Tako pa so se z veliko težavo vendarle rešili.
d Šmartno. Dne 5. maja. sta obhajala Njega visokost vojvoda Pavel Mcklenburški in njegova soproga, rojena VVindischgraetz, srebrno poroko na gradu Bogenšperk. Prišel je te dni tudi sem knez VVindischgraetz. -V ponedeljek, dne 23. aprila, so v vasi Šmait-no ležali na mrtvaškem odru kar naenkrat štirie mrliči, in sicer so umrli: Martin Man-delj, Neža Golob, Katarina Blanč in Jožefa Bertot. — Kakor .čujemo, bodo občinske volitve že tretjo pot dne 15. in 16. maja. — Pre-movanje konj se je vršilo za litijski okraj v Šmartnem dne 5 maja od pol 8. ure naprci na trgu. Več o tem prihodnjič. — Občni zbor šmartinske posojilnice in hranilnice se je vršil dne 6. maja po litanijah v občinski pisarni. Hranilnica prav vrlo napreduje. — Na Liburgi sta se 6. maja slovesno ob azistenci blagoslovila nova dva stranska oltarja, katera je lepo izvršil gospod Al. Gotzl v Ljubljani. Zdi se nam. da sta to sedaj najlepša oltarja v šmartinskilj podružnicah. Seveda, dokler imajo Liberžani vrlega, požrtvovalnega in vernega Tomaževega Joška, se že lahko postavljajo. Zato ie njih podružnična cerkev tako krasna. -- Umrl
jc nagle, a dobre in prcvidenc smrti v Zavrst-uiku Martin Okrogar. Prejšnji dan zdrav, drug dan mrtev.
d Sava. Prišlo je 300 Hrvatov, da polagajo prage na železniškem tiru. En čas so samo strašno pili, potem so pa začeli vseeno delati.
d Litija. Umrl je v Gradcu pri Litiji vrl mladenič Marijine družbe (iregorij Robinek, slikarski pomočnik. Pokopali so ga 1. maja na litijskem pokopališču, kamor ga jc spremila velika množica ljudstva in Marijina družba z zastavo. Cerkveni pevci so v cerkvi in na grobu tovarišu v slovo lepo zapeli in gospod dekai: je imel ganljiv nagrobni govor. N. v m. p.! — Na Florijanov semenj je prišlo mnogo ljudstva, pa tudi tatov. Neko žensko, ki je na-k radia med gnječo blaga za več kot 30 gld. vrednosti, so s sinom vred prijeli in zaprli. Cena živini je padla.
d Dobovec. One 22. aprila je padala pri nas debela in gosta toča in odbila popke na drevju. In up je šei po — toči!
d Osebne vesti iz Litije. Zaročila se je gdč. učiteljica Schott z gospodom Kramber-gerjem. — Prestavljen je v Ljubljano gospod sodni adjunkt Karol Zottmann. Kot sodnik je bil dober, ker je skušal tožeče se stranke na lep način poravnati.
d Tvrdka Schwarz, Zublin & Co. v Litiji je uvedla v svojih domovih za delavke neko novost, ki jo bodo gotovo odobravali stariši, ki pošiljajo svoje otroke v tovarno. Za vodstvo svojih domov za delavke je namreč naročila tri sestre iz reda sv. Križa, ki so prevzele nalogo, nadzorovati mlade deklice, vaditi jih na lep red in lepo vedenje ter sploh skrbeti za njihov telesni in dušni blagor. Vsled tega morejo stariši brez skrbi poslati svoje l-fletne deklice v litijsko tovarno, in tudi oni, ki doslej niso hoteli pošiljati svojih otrok v tovarne, ker so se z ozirom na veliko prostost, kakršno vživajo po navadi po završenem delu tovarniške delavke, opravičeno. bali, da ne zaide njihova hčer v slabo druščino. Pri tem treba -seve še upoštevati, da imajo posebno izurjene delavke ondi prav dober zaslužek. — V tem oziru opozarjamo na oglas v današnji številki imenovane tvrdke in priporočamo onim starišem, ki jim jc mnogo na tem, da pridejo njih otroci pod omenjeno duhovno nadzorstvo, naj to posebno naznanijo vodstvu predilnice, ki bo skrbelo, da pridejo te deklice na vsak način v delavske domove, ki jih vodijo sestre.
d Janče. Večkrat so že tukajšnji župljani izrazili željo, da bi se napravil novi veliki zvon. V ta namen so se zbrali dne 29. aprila t. I. in sklenili, da se napravi v teku enega leta okrog 2000 kg. težki veliki zvon, ki naj bi že prihodnjo spomlad pozdravil prevzvišenega g. knezoškofa, ki bodo prišli semkaj birmovat. Denar za novi zvon bode kmalu skupaj. Vsa čast janskim župljanom, ki so tako vneti za čast božjo!
d Od Sv. Križa pri Litiji. Prav lepo kaže letos trta v naših goricah. Ako ne bo nesreče, utegne biti bogata jesen. Pa še nekega sadu si želimo, namreč zanimanja med fanti za Marijino družbo. Pa menda vendar ni strah'pred ljudmi tisti vzrok, ki nekatere sicer poštene fante odvračuje od vstopa? Korajža veljal
Belokranjske novice.
d Novi občni zbor v Metliki. Okrožno sodišče v Novem mestu je razveljavilo volitev "ovega odbora v tukajšnji posojilnici, »ker je predsednik zbor pred volitvijo zaključil«. — »Oj ne, zaključil; pobegnil je, prav pobegnil, ker je videl, da propade«, je vzkliknil neki sivi kmetijski korenjak, ko je čul gorenje besede. »No, pomirite se, oče,« smo tolažili krnela; o tem bodo še govorili gospodje od komisijo v Ljubljani, kamor se je novi odbor pri-
tožil. — Sklicati se torej mota novi občni zbor, na katerem naj bi se vršila nova volitev. »Pri tem se opozori« — zdaj pride glavna reč — torej pri tem se opozori stari načelnik, da ni ravno neobhodno potrebno, da bi moral kdo drugi zbor voditi, nego da ga lahko vodi sam.« Izvrstno! Gospod Vukšinič, zdaj, če ne boste prej umrli, boste lahko na vekomaj načelnik. Ko boste videli, da imate večino, dajte se le izvoliti za načelnika, če bodo vaši Vlahi v manjšini, potem le hitro zaključite zbor! To se je obneslo! Na to še liberalne metliške glave, pri katerih gospod Vukšinič sedaj zmi-rom išče sveta, niso prišle. Ko je gosp. Sturm, znani »dobrotnik ljudstva« in veliki liberalec, obenem pa sedaj glavni agitator za Vukšiniča, to čul, mu je od samega veselja kar okrog vratu pal. — Kakšnega odseka za preiskovanje lepe svotice 10.000 kron na upravne stroške tudi ni treba, misli slavno okrožno sodišče. No, to se je oddihnil stari odbor. Saj tudi čemu neki? Kaj to koga briga, čemu mi rabimo toliko novcev? Plačajte kroboti in je dosti! — »Sklenjene spremembe pravil tudi niso pripustile«. »Seveda najbolje bi bilo, da ne bi bila sploh nobena sprememba pripustila«, si želijo v srcu zvesti Vukšiničevi odborniki, »potlej bomo saj v miru in brez boja služili lep denar.« No, o tej imenitni razsodbi bo še premišljevala višja sodnijska oblast, ki bo mogoče mnenja, da pri občnem zboru odločuje vendar le večina. Pa naj bo končana razsodba ka-koršnakoli, če bo res prišlo do novega občnega zbora, pridite vsi udje, posebno vi, kmetje. In bukvice seboj vzemite, da vas ne bo »gospod predsednik« zopet tako nahrulil, in poskušal vun izganjati, kot zadnjič. Pomnite, da je posojilnico ustanovila duhovščina ljudstvu na korist in v podporo katoliškemu življenju v Metliki. Zdaj pa koristi le žepu nekaterih, katoliškemu življenju pa kar naravnost škoduje, duhovniki pa so »popi in farji, ki bi najraje sami vse požrli«, njihova stranka pa »pikasta stranka« (mogoče, ker imajo nanjo največjo piko). Torej vsi na prihodnji občni zbor! Tako boste najboljše koristili sebi in dobri stvari!
d Prestavljen je č. g. Hugo Lengsfeld iz Podzemlja v Ormož na Štajersko. V Podzemelj pride č. g. Hubinek iz Ormoža, ki je že enkrat bil v Podzemlju za Kaplana.
. d Za Tri fare je daroval preč. g. dekan Terček iz Šmarja 20 kron. Bog povrni! Tudi iz Amerike je poslal F. Simonič iz Drašič 6 K in nekdo drugi brez imena 12 K. Bog in Marija Trifarska »ovrni stotero! Prosimo še dobrih src, posebno v Ameriki, da pomagajo, da bode do birme, ki bode 23. septembra t. I., cerkev popravljena.
d Iz Rima se te dni vračata č. g. Matija Novak iz Radovice in g. Ivan Strajhar in Metlike. Bila sta pri sv. Očetu in tudi pod strašnim Vezuvom.
d Govori se, da se bode ustanovilo »Izobraževalno društvo« pri Treli farah. Želimo, da bi bilo le res in prosimo tudi pomoči 1
Iz drugih krajev Dolenjske.
n Preložitev sejma. Semenj, ki je bil doslej na sv. Janeza dan na Vidmu poleg Krke, bo od letos naprej na sv. Janeza Nep. dan 16. maja na novem prostoru na Gmajni ob Hudi loki in se bo odslej imenoval semenj na Krki. Ker je novo odločeni prostor na jako lepem kraju ob deželni cesti in bo udeležnikom sejma mogoča najugodnejša postrežba, pričakovati je, da bo semenj odslej v vsakem oziru prav dobro obiskan.
d Želimlje. Dne 22. aprila smo imeli volitev župana. Izvoljen je bil France Mihe-1 i č , posestnik v Selnikih. Ker je bil novi župan prvi svetovalec, je na njegovo mesto izvoljen Jernej Škul iz Škrilja. To pa ni'po
volji gospoda nadzornika in njegovi čvctorici. Pri volitvi so s svojimi glasovi tako mešali, da se je morala vršiti za vsakega dvakrat volitev. Ali pri drugi volitvi je večina strogo pokazala, da za občino ni koristno, ako je v isti osebi grajščinsko in občinsko vodstvo. Upamo,«, da se bo novi župan v vseh zadevah možato obnašal in neutrudljivo delal v korist občine. Vam, vrli možje, pa lejsa hvala, ker ste neustrašeno volili v korist občini. Le tako pogumno naprej in vsi vam bodemo hvaležni!
d V Malih Lašičah so dne 23. aprila kurili kres iz starih stranskih oltarjev soseskine cerkve sv. Trojice. Ravno sedaj se pa delata nova oltarja za imenovano cerkev; eden v čast žalostni Materi Božji, drugi v čast sv. Jožefu. Napravil se bode tudi nov cementiran tlak in več drugih potrebnih reči. Pač lepo je za malo sosesko, ki bode plačala vse te stroške š prostovoljnimi darovi in s pomočjo nekaterih naših Amerikancev, ki so že poslali v ta namen do 300 kron in še obetajo.
d Angel, varuh nedolžnih otrok. Pretečeni teden je padel neki triletni otrok skozi okno prvega nadstropja do pet metrov visoko na kamenita tla, ki se pa ni prav nič poškodoval, razun pri padcu je bil omedlel.
d Ni varno dekletom hoditi po samotah. Koncem aprila je neki potepuh napadel pri vasi Kotel 161etno deklico. Planil je nanjo iz grmovja ter jo udaril smrtnonevarno po glavi. Kaj ji je hote!, se ne ve, ker je na dekličin klic prihitela njena sestra in se je tolovaj zgubil v hosti.
d Od nekod za povsod. Navadno se kmetje ne podajo radi na kak shod naših poslancev, da bi zvedeli resnico o naši politiki. Toliko rajši pa verjamejo ob času volitev vsakemu zadnjemu pritepenemu capinu vsako neumnost .Na shode je treba hoditi,tam govore možje, ki stvar vedo in razumejo. Tam poslušaj, kar ne veš, pa povprašaj, da boš znal ob času volitev raznim agitatorjem pokazati vrata.
d Sodni svetnik Danijel Šuflai je umrl v Velikih Laščah dne 1. maja. Šel je sodnik pred Sodnika. Pot mu je pripravil veleč. g. Janez Bevec, vpokojeni duhovnik ali po domače »ta stari gospod«. Dobra zagovornica pri sodbi božji, tako upamo, mu je bila Devica Marija, ker ji je pokojni svetnik razun drugih darov daroval za Njeni veliki zvon znatno svoto 300 kron. Pogreb je bil veličasten. Zadnjo postelj mu je blagoslovil preč. gospod njegov ožji rojak in sošolec Matija Kolar, župnik iz Polja, v spremstvu peterih duhovnikov. V sprevodu je bilo tudi troje gasilnih društev, domače, dobrepoljsko in gregorsko. Vencev je bilo do trideset. Posebno se nam je do-padlo, da je bil pokojnik, ki jc tudi v življenje rad obiskoval službo božjo, pokopan s sveto mašo. To se nam je dopadlo tembolj, ker se je nekje, ne daleč od Lašč, liberalcem zdelo menda »prekmečko« katoliškemu poslancu prirediti pogreb s sveto mašo. Rajnemu svetniku želimo, da se je tudi on poravnal s svojimi tožniki pred večno sodbo, kakor je tudi on pri svojih sodbah vedno deloval na poravnavo.
SSSŠŽL
Notranjske novice.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Ponesrečil se Je dne 20. aprila Mar hi Baraga iz Loža, po domače Marinin. Popoldne omenjenega dne je šel s košem po listje. Ko ga le ni bilo domov, gre ga na večer žena iskat. A glej, kakšen prizor! Mož leži mrtev na tleh, poleg njega koš in grablje. Ne ve se, ali se je ubil vsled nesrečnega padca, ali ga je morda zadela kap. Bil je dober, po-
štcn možak. — Človek ne ve ne ure ne t dneva . . .
n V Ložu se pripravljajo za šolo. Prostor zanjo so menda že kupili. Res je sicer, da mestni otroci nimajo ravno daleč do starotr-ške šole, toda če imajo šole že navadne vasi, zakaj bi bilo mesto brez nje?!
n Prav zanimivo in podttčno predavanje it' priredilo na cvetno nedeljo naše izobraževalno društvo. Visokošolec g. Anton Skrbeč član »Danice«, je predaval »O državi in nje postanku.« Splošna želja je bila, naj bi se g. predavatelj še večkrat oglasil v našem ljudskem izobraževališču. Na svidenje torej, g. Skrbeč!
n Prijatelji napredka in igre, kam pa dne 13. maja v nedeljo popoldne? Kam drugam, kakor li gledališki predstavi katol, slov. izobraževalnega društva?! Ne bo vam žal! Naši mladeniči nastopijo to pot z znamenito žalo-igro »Garcio Morena«. Ta igra prekaša po vsebini gotovo vse predstave, kar se jih jc do sedaj vršilo na našem odru. Igralci pa bodo kakor upamo, tudi storili, kar je v njih moči. Stiske in vročine se v gledališki dvorani ni bati, ker se bo pustilo noter le toliko ljudi, da bo za vse prav. Torej prijatelji igre in poštene zabave na svidenje dne 13. maja v prostorih konstimnega društva.
Vipavske novice.
n Javen shod priredi »Katoliško politično društvo v Vipavi« v nedeljo, dne 13. maja, ob pol 4. uri popoldne na dvorišču gosp. Štefana Hrib v Vipavi. Poročal bo gospod državni in deželni poslanec dr. Ivan Šustešič o položaju v državni in deželni zbornici. Somišljeniki naši! Prihitite iz vseh vasi v najobilnejšem številu na shod, da zveste resnico, pokažete trdno svoje prepričanje in daste duška svojim čutilom, ki v teh resnih in nevarnih časih prevevajo vaša srca .Na srečno svidenje!
Iz raznih krajev Notranfiitke.
n Požar v Stranah pri Postojni. 16. sušca je nastal v Stranah požar, ki nam je veliko škode povzročil. Naša domača »Vzajemna zavarovalnica«, pri kateri sve podpisane bile zavarovane, je .';kodo hitro vgotovila in plačala. Tako naša domača zavarovalnica, kojo opravičeno priporočamo. — Neža Posega. — Katarina Pbsega.
n Umrl je 3. maja v Matenji vasi Jožef Ogrizek, oče duhovnika g. Jakoba Ogrizek, kaplana v Mirni peči. Dosegel je starost 75 let. V celem življenju ni bil nikoli nevarno bolan, zadnje tri tedne je pa popolno oslabel. Dva dni pred smrtjo je rekel: »Se danes pa jutri bom živel.« Ravno pred smrtjo je še podal roko v slovo svojim domačim iu molil skupaj ž njimi do zadnjega vzdihljeja. Naj počiva v miru blaga duša!
Štajerske novice.
š Slovenska zmaga. V Orehovi vasi pri Mariboru so zmagali Slovenci v I. in III. razredu proti štajerčevi stranki, kateri vsa nemška sila iz Maribora ni nič pomagala.
š Utonil je 26. aprila občinski svetovalec in posestnik Blaž K o k o I iz Oplotnice. Sel je domov z materjo. Pot pelja čisto ob vodi, kjer se je nesrečnemu izpodrsnilo, da je padel v vodo in se ni mogel rešiti. Svoj čas je bil Ko-kol župan v Oplotnici.
š Pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah jc bil jako dobro obiskan shod, na katerem je poročal č. g. kaplan (] o m i 1 š e k , vodja mla-deniških društev. Shod je postavil sotrlasno za bodočega državnozborskega kandidata č. g. dr. Korošca, za katerega bodo delnli z
največjim veseljem slovenski mladeniči, kakor sc jc izjavil na shodu volilec-mladenič Franc Roška r. Tudi iz drugih krajev smo dobili obvestilo, da so v veliki večini katoliški vo-lilci vneti za kandidaturo g. dr. Korošca. Mnoga politična društva so se zanj izrekla. Vsi na delo, in zmaga dr. Korošca bo zanj iu za katoliške Slovence na Štajerskem častna, ob eiicni pa bo ta zmaga poraz »Slovenskega Naroda« in njegovih privržencev na Štajerskem, ki se boje takt) odločnega iu katoliškega moža, kakoršen jc dr. Korošec.
š Shod v Brežicah bo 13. maja. (iovorila bosta državni polanec dr. Ploj in odvetnik dr. Benkovič.
š Iz Ljutomera poročajo: Četudi je naš okraj skoro najbolj vinoroden, imamo vendar malo uzornih ameriških nasadov, pri zadnjem odlikovanju na razstavi so dobili samo trije naših darila in sicer: Jožef in Franc Vojsk iz Male nedelje ter J. Klobasa iz Št. Jurja ob Ščavnici.
š V Mariboru so stavkali mizarski pomočniki, ki so zahtevali za 20 odstotkov zboljšanja plač.
Koroške novice.
k Občinske volitve v Celovcu so se mirno končale. Izvoljeni so bili ob majhni udeležbe pristaši sedanje gospodujoče nemške stranke.
k Umrl je pred tednom deželni poslanec Danici K o t z. Pripadal je nemški ljudski stranki.
k Odbor katoliškega političnega in gospo-darga društva za Slovence na Koroškem se je
tako sestavil: Dr. Janko Brejc, predsednik; Franc Grafenauer, podpredsednik; Anton Ekar tajnik; msgnr. Val. Podgorc, blagajnik; Gregor fiinspiler, dr. Lambert Ehrlieh, Matej Pro-sekar, Josip Rozman, Janez Vošpernik, odborniki; Josip Dobrove, Franc Kobentar, Ivan Ure, namestniki.
k V Oozdanjah je umrl oudotui župan Janez T e p p a n. Bil je Slovencem nasproten, vendar je kot župan vestno vršil svoje dolžnosti.
k V Bistrici pri Pllberku je nek 171eten mladenič iz Libuč kopal ilovico za izdelovanje opeke. Padel je nanj velik kos zemlje in ga ubil. Izkopali so vsega polomljenega.
k Gospodarska zadruga v Šinčivasi je imela velikonočni pondeljek občni zbor. na katerem g. Podgorc poročal o letnem računu. Iz poročila je videti, da je zadruga dobro delovala.
k Poneničevalna družba »Siidmark« kaj
pridno razdeljuje svoje judeževe groše med slovenske šole, razne dijake in obrtnike. Nekemu obrtniku je posodila 2000 K, da ga bo imela za vselej privezanega.
Primorske novice.
p Sainoumor. V predmestju tržaškem so našli obešeno 20letno Ano K r a i n c iz Serpe-nice . Zbala se je grešnih posledic pregrešne ljubezni in končala s samoumorom svoje in pričakovanega deteta življenje.
p Prvi majtiik v (iorici. Goriški socialisti so imeli ta dan obhod z godbo po mestu. Govorila sta na shodu dva govornika v laškem in slovenskem jeziku in zahtevala splošno in enako volivno pravico. Posebno odposlanstvo je izročilo tozadevno resolucijo deželnemu glavarju in mestnemu županu.
p Petindvajsetletnica obstanka tržaškega podpornega in bralnega društva v Trstu se bode praznovala letos če možno že meseca
julija v »Narodnem Domu« pri sv. Ivanu. Odbor je določil ta dan razvili najslovesnejše društveno zastavo. Vsporeu vcselice bomo pravočasno naznanili.
p V Trstu sc je ustrelil I71etni brivec Karol L e v a n t i n. Vzrok je bil nesrečna ljubezen.
p Veličasten pogreb jc imel v Gorici umrli g. vikar I) e r ni a s t i a. Udeležil se ga je bivši deželni predsednik kranjski, baron \Vinkler, dvorni svetnik grof A t tenis, mnogo drugih svetnih odličnjakov in skoro vsa goriška duhovščina mestna obeli narodnosti). Truplo so položili v novo skupno grobišče podpornega društva goriške duhovščine. Pri pogrebu so bila navzoča mnoga katoliška društva. — Blag mu spomin!
p Društvo »Skalnica« v (iorici je dobila novo zastavo, ki je bila pretečeno soboto slovesno blagoslovljena. Blagoslovil jo je oudotui milostni g. prelat in vodja semenišča, msgr. Gabrijevčič. Lično zastavo so izdelali1 učenke »Šolskega doma«.
iz raznih krajev.
Slovenci v tujini. I/, Hamborna na Poren-skem: Marko D robe ž, 461etni oženjeni pre-mogar, doma iz Cemšenika, se je ponesrečil v jami. Ubil ga je kamen, ki mu je padel na glavo. Zapušča tu vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. — V teri kraju se zelo razširja bolezen otrpnjenje tilnika, kar jc jako nevarno. V preteklem tednu jih je umrlo šest, zbolelo pa enajst. — Slovenci so igrali pretečeno nedeljo igro »Nemški ne znajo«.
Nova nalezljiva bolezen pri goveji živini se je pojavila v zvolenski županiji na Ogrskem. Bolezen obstoja v tem, da dobi goveja živina na gobcu in jeziku spuščaje. Ako se bolezen lii-rto ne zapazi, odgnjije živini jezik. Vzrok bolezni je baje slaba krma.
Ameriške novice. V Cievelandu so uinili ali se ponesrečili sledeči Slovenci: šestmesečni sin Janeza Špeha iu udova Julija Pratt, ki je bivala že 40 let tu, sta umrla. Vsled razstrelile v rudniku sta težko poškodovana L. Novak in J. Pasek. Cestna železnica je povozila štiri in pol leta starega sina gostilničarja Jakoba Lušina. V Pueblo, Colo., je umrla Ivana Pod-lipnik. V Cievelandu je umrla Jera Plkel.
Vulkanski Izbruhi.
Zadnji izbruh Vezuva je zopet obrnil pozornost ljudi na te velikanske prirodne pojave, ki postanejo tolikokrat strašni človeštvu. Na mnogotere načine so že poizkušali razlagati nastanek ognjenikov in vzroke njihovih izbruhov, a doslej se še to ni posrečilo, ker še premalo vetno o tem, kaka je naša zemlja notri pod skorjo. Zeniljeznanci so dognali doslej razne plasti zemeljske skorje, in naša slika nam predstavlja prerez zetn. skorje, na kateri se nahaja bliuvajoči ognjenik. Da bodo čitatelji bolje razumeli sliko, podajetno tu nekaj razlage.
Neprestani izbruhi kažejo, da je notranjščina naše zemlje še vedno ognjenožareča. Ako prodiramo v globočino, pridemo sicer s početka do neke plasti, kjer je toplina leto neizpremenjena, a v večji globočini toplina vedno raste in sicer se povzdigne na vsakih 3(1 do '10 m približno za I stopinjo C. Ako toplina
3t. 19
tudi nadalje v isti meri raste, doseže v globo-čini 40 do 50 km toplino, pri kateri se mora naše kamenje topiti. Trda površna skorja naše zemlje toraj nikakor ni debela, ako jo primerjamo s premerom naše zemlje. Geologi v tej zemeljski skoriji razločujejo različne plasti, ki so tekom neštetih tisočletij nastale. V priloženi sliki se nam kažejo razne plasti, katere so polagoma nastajale na zemlji, in kot kanienit oklep obdajajo žarečo zemeljsko vsebino. Seveda v istini te plasti niso vselej lako lepo vsporedno in enakomerno položene, kakor nam jih kaže slika, one so navadno upognjene, vklonjene druga preko druge, kakor so skladi nastajali pri krčenji zemeljske sko-
riie. Pri visokih gorah dostikrat opažamo, da le plasti ne leže vodoravno, ampak so več ali manj nagnjene, da včasih celo naravnost navpično postavljene, tako da se spodnja plast kaže uprav na vrhu gore.
Oglejmo si nekoliko posamezne plasti m njihovo vsebino. Najbolj v globočitii nahajamo še ognjeno razstopino, katere še dandanes pri vulkanskih izbruhih kot ognjena lava priteče na površje. Z žarečo vsebino v dotiki le granitno in škrlasto kremenčasto kamenje, katero polagoma prehaja v vedno bolj in bolj trdno skorijo, takozvano katnbrično plast. Obe Plasti nazivljejo geologi »azoično« (brez živ-
ljenja), tvorbo, ker se v teh plasteh ne nahajajo okamnine od živalij in rastlin.
Za tem nastopa paleozoična tvorba, v kateri razločujejo štiri različne plasti, silur, devon, premog in dias sestavljene po največ iz i lastili škrlov, peščeneev, črnili apnencev, dolomitov. V tej tvorbi se nahajajo velikanske plasti premoga, ki kažejo, kako bujno je bilo v onih dobah razvito rastlinstvo. Neizmerne zaloge drevesnih praproti je bilo nakopičenih, iu vsled viilkaničnih in plutoničnih prekuelj pod-sutili. Iz teli tvorb zajema dandanes človek neizčrpne zaloge premoga.
V tej dobi se pojavlja tudi jako razvito povodno živalstvo, po največ košarji (raki),
školjke in polži.
Za tem nastopa mezocoična doba ali srednji vek. K temu prištevamo trijasne plasti, jura in kredo, sestavljene iz peščeneev črnili iu belih apnencev, dolomitov iu raznih kre-dastih tvorb.
V	tej dobi so gospodarile razne velikanske reptilije (Ichtyosaurus, Plesiosaurus, Am-monites i. dr. )
V	tercijarni dobi (eočen, miocen, pliocen) nastopajo sesalci, o človeku še ni sledu.
V	poslednji dobi, diluvijalni (predpotopni) in alnuijalni dobi nastopa človek in prevzame polagoma v oblast površje zemlje.
Iz slike jc tudi razvidno, da so vulkanične gore ponajveč nastale vsled izmetanih snovi, lave kamenja in peska, katero se je v obliki velikanskega stožca nakopičilo okrog žrela. k Da so tc snovi morale prodreti iz velike glo-bočine, kažejo njihove silne množine, katere čestokrat daleko presegajo vsebine gore same. Tako je ognjenik Hekla na Islandu leta 1783. izmeta! iz sebe do 40 kub. km lave. Vsebino izmetane lave na malem otoku Krakatav (Sundski otok v Aziji) cenijo celo na 50 km3.
Tekoča lava mora torej prekoračiti dolgo pot, preden pride iz osrčja zemlje na površje in se razlije z vulkanovega žrela. Kaj je tista strašna sila, ki dvigne to velikansko maso iu jo vrže vun, ni še prav dognano. Nekateri pravijo, da se naša zemlja vedno bolj ohlajuje in se s tem krči zemeljska skorja, ki torej bolj pritiska na ognjeno vsebino zemlje. Ta si mora iskati duška in prodre po ognjenikih na dan. Drugi še sklicujejo na to, da stoje skoro vsi nam znani ognjeniki poleg morja, in sklepajo iz tega, da jc kriva izbruha voda, ki se zliva v ognjeno plast. Res je, tla se skoro pri vseh ognjeniških izbruhih opazuje mnogo para in plinov.
Drobtine.
Carjev ukaz ruskemu finančnemu ministru
z dne 4. aprila 1900 določa, da najame Rusija posojilo v nominalni vrednosti 843 milijonov 750.000, kar je enako z 133 milijonov kron. Obresti se bodo plačevale vsakega pol leta. Dolg se pokrije do 18. aprila 1956 in sicer po žrebanju, ki se bo vršilo vsako leto 19. januarja.
Zadnji nemški učeuec. Nemško časopisje prinaša novico, da so nemško šolo v Hršancih pri Zatcu na Češkem morali zapreti, ker je že več kot četrt leta prihajal vanjo le en učenec. Ta nemška šola je obstojala nad 30 let; ustanovili so jo v gernianizatorične namene in jih je res mnogo pouemčila. Sedaj pa je ostala prazna.
Izvrstni poznavatelj Daljnega Vzhoda
Bashenov trdi, da je neizogibna nova vojska z moderno Japonsko. Bashenov je že leta 1897. napovedal prvo rusko-japonsko vojsko, kakor tudi ruske poraze. O novi rusko-japon-ski vojski sodi, da izbruhne čez 6 let. Japonci ne bodo čakali 20 let, da nabere Rusija novih moči, ko imajo popolno svojo armado in mornarico iu jim je zagotovljenia pomoč Angleške. Japonska hoče za vsako ceno doseči, da postane gospodarica ruskega obrežja na Daljnem Vzhodu in osvojiti si hoče tudi Kamčatko. Mir, ki se je sklenil po zadnji vojski, je le kratko premirje, po katerem se bo morala Rusija boriti proti dvema sovražnikoma. Zato pa poživlja Bashenov, da mora ostati za lastno obrambo niandžurska vojska na Vzhodu. Ce pa ni mogoče vzdržati cele armade, morati ostati vsaj dve tretjini popolnoma pripravljeni za vojsko. V obmejnih krajih se morajo ustanoviti tudi vojaške naselbine. Rusija naj tudi skrbi za novo, močno brodovje v Vladivostoku. Bashenov pravi ob koncu: Druga japonska vojska ni za gorami, marveč je na naših ramah. Z vso silo se moramo pripravljati nanjo.
Abstinentje v Švediji se zelo množe. Seveda sc imajo boriti tudi zoper ljudi, ki so njihovim načelom nasprotni. Tako se je izrazil eden izmed teh zadnjih, ko je čul za nabiranje
Prerez vulkanskih tal.
denarja v abstinentske svrlie, na sledeč način: »Ni dovolj, da snro morali skrbeti do sedaj za K pijance, v bodoče bomo morali še za trezne. To je odveč!«
Ženin v kurniku. V mestu New-Carlisle v državi Ohio v Ameriki se je dogodil slučaj posebne vrste. Neki A. M. Snyder, ki je pripadal nekemu mladeniškemu klubu, sc je oženil brez klubove vednosti. Društveniki so bili vsled tega ogorčeni in so se sklenili nad njim maščevati. Spravili so na voz velik železen kurnik, deli Snyderja šiloma vanj in ga vozili po vseh mestnih ulicah. Spremljali so ga ves čas z raznovrstnimi trobili in pri tem delali tak ropot, da je letelo vse prebivalstvo skupaj.
Kako se krot6 divje zveri. Znani krotilec levov, Hamburger, pripoveduje mnogo zanimivih podrobnosti, kako 011 kroti divje zveri. — On trdi, da ukrotiti divjo zver ni nič drugega, kakor dokazati ji, da je človek močnejši od nje in da ni nikake sile, ki bi ga mogla nadkriliti, obvladati ali premagati. Krotenje bi bilo po njegovih mislih delo neke vrste sugestije. S silo se pri zveri ne da ničesar doseči; treba jo je previdno in polagoma (po »formalnih stopnjah«) pripravljati na dresuro. Poglaviten je osebni vpliv krotitelja na zver; v tem leži glavna sila njegove ženijalnosti. — Najbolj nespametno je misliti, da se da lev ukrotiti s tem, da se ga pusti stradati. Nasprotno, treba ga je dobro hraniti; navaden stol pa zadostuje, da polagoma uvidi, da mu vsa moč nič ne pomaga. To se zgodi na sledeči način: Prvi dan dresure vrže se levu v kletko stol. Razjarjena zver ga trenoma zdrobi. To se zgodi tudi drugi dan in ponavlja dalje dan za dnevom, lev pa polomi stol za stolom. Končno uvidi lev, da mu besnost nič ne koristi, — pa nekega dne pusti v kletko postavljeni stol pri miru. To je prvi uspeh krotilca in prva zmaga zanj. Nekaj časa potem se leva s pomočjo narkoze spravi v spanje; med tent ga uklenejo v trde vezi in verige. Lev se po narkotičnem spanju vzbudi ter zagleda pred seboj na stolu sedečega krotilca. V prvem hipu zakadi se besna zver proti nepoklicanemu gostu, toda verige ga zadrže s tako silo, da takoj opusti vso nadaljno besnost. Osem dni za vrstjo sedi krotilec na istem mestu in na določen čas; po preteku nekaj dni se ga lev tako privadi, da je naposled čisto miren, ko ga zagleda na stolu. Ko se ga je lev do dobra privadil, odpno mu verige in krotilec gre prvič prosto proti zveri v svesti si, da ga to lahko stane življenje, ker ni izključeno, da plane razdražena zver nanj ter ga raztrga na kosce. Krotilec gre v kletko brez orožja, držeč v eni roki levu znani stol, v drugi navadne vile za seno; okrog prs ima povit velik otep slame. Na prvi hip to leva osupne; če potem skoči proti krotilcu, umakne se takoj, ko zadene ob slamo. Krotilec se ne sme umakniti niti za las, četudi mu teče pot vsled strahu curkoma po obrazu'. Ce treba, dregne s topimi vilami leva v nosnice, najobčutljivejše mesto zanj. Zver zarenči z zamolklim glasom, ,kj pa je izraz boli in ne razjarje-nosti. Po opisanem večkratnem poizkusu uvidi lev, da mu je ves upor brezuspešen ter da je človek njegov gospodar, zato mirno trpi, da se mu sme približati. To krotenje pa je samo predpriprava pravi dresuri. Poglavitno skrb mora se obračati na hranjenje in potreba je, da krotilec lastnoročno pita zver z najlepšimi kosi mesa. Lev se početkom umika, a se kmalu privadi, da obstoji na mestu. Vseh drugih »umetnostij« in produkcij se lev nadalje polagoma priuči; treba ga je še včasih ukleniti, a naposled je popolnoma pokoren svojemu gospodu. Sedaj sledi tretji moment, to je namreč vpliv in energija človekova, kateri se ukloni tudi divja zver. Lev se popol-
notna podvrže volji krotilca, pri levinjah se pokaže često čut udanosti in hvaležnosti. — Dokaz temu ie, da je znanega krotilca Piuka rešila levinja gotove smrti s tem, da se je bliskoma vrgla na leva, ko je v razdraženosti hotel naskočiti svojega krotitelja.
Kako dolgo živi človek. Neki angleški zdravnik, ki se je dlje časa bavil z vprašanjem, kako dolgo da človek živi, je prišel do zanimivih podatkov. Od prebivalstva na zemlji, ki se ga šteje nad 1515 milijonov duš, umira na dan 91.550 ljudi, na uro 3815, na minuto 63, ali po en človek vsako sekundo. Izmed 100.000 ljudi doživlja po eden 100 let, od 500 po eden 90 let, od 100 po eden 60 let.
Nov način za vojaški prehod preko rek. Pionirski stotnik Riliard Ungermann je iznašel novo metodo, po kateri bo infanterija lahko prekoračila reko brez večjih priprav. Služila bo zato vsa vojaška obleka. Vsak posameznik bo zvil vso svojo obleko v culo, puške bodo služile kot vezila teh ene in Vrvice, ki jih imajo seboj vojaki, bodo privezali plavači nase in bodo vlekli tako vse za sabo na nasprotni breg. Tisti, ki ne znajo plavati, se bodo prepeljali na culah preko reke. To so že poskušali pri Trebinju in Raguzi.
Najdena srečka. Pred dvema letoma je naznanila neka v Budimpešti stanujoča gospa Wel\vart, da ji je ukradena ogrska srečka rdečega križa. Kmalu nato je bila srečka zadeta in dobitek je znašal 20.000 kron. Welwart je obvestila o vsej zadevi loterijo in da je srečko anulirala. A zdaj po dveh letih se je oglasil z zadeto srečko neki trgovec Mendel Helms-dorf. Seveda so mu srečko vzeli in ga zaprli.
Srečna Amerika. Hrvat Miočinovič je že tri leta v Ameriki. Njegova žena Draginja je med tem živela v bedi in prešestvu. Ko je porodila otroka, jo je skrbelo, kaj bo; zato je dete zadušila in zakopala. Zato jo je sodišče v Petrin ji obsodilo na lOletno ječo. Tako je propadla nesrečna obitelj, ki ima očeta v »srečni« Ameriki.
Poseben običaj imajo neveste med nekaterimi južnimi Slovani. Predno namreč pride čestilec v milost, mora prestati precej hudo poskušnjo. Kadar rojijo čebele in sedejo na kakšno drevo, mora namreč ženin iti k njim in sesti čisto v njihovo bližino, med tem, ko gleda lepotica od daleč. Čebele se seveda vznemirijo in kmalu brenče okoli ženinove glave prvi izzivači, ki prete z zelo bolečimi poskuš-njami. Pri tem je čestilčev položaj še slabši, ker mora obenem držati usta široko odprta. Ce ostane ženin trden in ga nobena čebela ne piči, prejme sladko plačilo. Oklene se ga namreč nevesta z veselimi besedami: »Tebe vzamem, ker nisi pijanec!« V drugem slučaju je pa slabše. Ženin je namreč ves opikan, a za plačilo tudi neveste ne dobi, češ, da je pijanec.
Oceanografski inštitut. Iz Pariza poročajo: Monaški knez je pisal naučnemu ministru Briandu pismo, kjer mu javlja svoj sklep, da bo svoj oceanografski inštitut, kateremu je podaril oceanografski muzej z laboratoriji in zbirkami v Monaku in mu zagotovil štiri milijone frankov gotovine, napravil v Parizu. Vodstvo inštituta bo v rokah mednarodnega pospeševalnega društva, katerega člani bodo v prvi vrsti svetovni oceanografi.
Negovanje zob v šoli. Negovanje zob šolske mladine si pridobiva vedno večjo pozornost; med mnogimi mesti, katera so v zadnjem času otvorila mestne šolsko-zobne klinike, se odlikuje posebno Miilhausen na Elsa-škem radi velikih sredstev, katere je vpora-bilo in določilo v to svrho. V tem mestu je dovolil mestni zastop znatno svoto 13.000 M v ta namen. Za kliniko se je uporabilo nekdanjo šolo. Zdravljenje zob šolskih otrok je prevzel od mesta nalašč za to vsprejeti izur-
jen zobozdravnik. — Kako so prepričane celo male občine, katere nimajo takih sredstev, o važnosti zgodnjega negovanja zob, dokazuje notica iz •Langenthal-a v Švici. Občina si pri-skrbi za prikladno negovanje zob potrebne stvari v veliki meri, in razdeljuje potom uči-telja omenjene stvari v šoli premožnejšim učencem za 0110 ceno, za kojo si je občina sama nabavila predmete, ubogitn učencem pa brezplačno. Seveda je to le prva pomoč, kajti vsako mesto, vsaka občina bi morala streniiti po tem, da omogočuje zraven negovanja zob tudi zdravljenje slabih, piškavih zob in sicer vse to v interesu ljudskega zdravja. — Pravilno negovanje zob v ljudskih šolah je uvedlo mesto Ulm.
tlorodno gopdartfvo.
+ Prvi avstrijski zadružni shod. Kakor smo že poročali, vrši se koncem meseca maja 1.1. — t. j. ravno pred binkoštnimi prazniki, na Dunaju prvi avstrijski zadružni shod. Zadružni shod se vrši pod častnim predsedništvom ekselence gospoda c. kr. poljedelskega ministra grofa Ferdinanda Buquoy in gospoda ni-žjeavstrijskega deželnega maršala, prelata Frigdijan-a Schrnolk. Spored: Ponedeljek, dne 28. maja 1906: Ob 9. uri .predpoldne: Konferenca revizorjev, ki se po potrebi nadaljuje. Pri tej konferenci obravnaval se bo tudi predlog »Zadružne Zveze« v Ljubljani o skupni Statistiki vsega avstrijskega zadružništva. Ob 6. uri zvečer: Skupščina »Splošne avstrijske zadružne zveze«. Ob g. uri zvečer: Sestanek in pozdrav udeležencev zadružnega shoda. (Kje se ta sestanek vrši, še naznanimo). Torek dne 29. maja 1906: Ob 9. uri predpoldne: Otvoritev zadružnega shoda in prvo zborovanje, pričetek obravnlav o pojedinih referatih. Ob 1. uri popoludne: Skupen obed, potem nadaljevanje obravnav. Sreda, dne 30. maja 1906: Ob 9. uri dopoldne: II. glavno zborovanje, nadaljevanje obravnav. Popoldne skupen slavnosten obed udeležencev in gostov. Četrtek, dne 31. maja 1906: Skupen izlet v gornjo donavsko dolino, v Waachau —in ogled zadružnih naprav. Petek, dne 1. junija 1906: Skupen izlet in ogled komasacije in zadružnega skladišča. — Dnevni red zadružnega shoda. Torek, dne 29. maja 1906. 1. Razvoj in stanje kmetijskega zadružništva na Nižje Avstrijskem (poročevalec: Dr. Robert Raffay, predsednik nižje-avstrijske centralne blagajne na Dunaju). 2. Zadružni poduk (poročevalec: Zvezin ravnatelj Jan Sedlak v Pragi). 3. Nakup in prodaja zadružnim potom (poročevalci: Zvezin načelnik dr. Edvard Turk v Bjelicali, deželni nadsvetnik Viktor Kerbler v Lincu, zvezin tajnik Rudolf Feichtinger v Bjelicali, uradni vodja »Zadružne zveze« v Ljubljani Iv. Rožman, koji zadnji poroča o dosedanjih izkušnjah s konsumnimi zadrugami, o njih na-daljnem razvoju in razmerju do kmetijskih zadrug). 4. Pokritje zgub pri zadrugah z omejeno zavezo (poročevalec: Zvezin načelnik dr. Moric Weden v Pragi). 5. Ustanovitev državne centralne blagajne (poročevalec: predsednik »Splošne zadružne zveze« dr. Pavel ba-on Storck na Dunaju). — Sreda, dne 30. maja 1906. 1. Poslovna načela za zadružna skladišča (poročevalci: deželni poslanec in predsednik skladišča v Počeradu Filip Frantzl, višji nadzornik Ljudevil Liebmayer na Dunaju, načelnik skladišča v Skalicah Jožef Reichert). 2. Izkušnje pri ustanovitvi in poslovanju vinarskih zadrug (poročevalca: ravnatelj Viljem Haufert v Bocnu, dr. Volfran v Traismauer). 3. Načela za mlekarske zadruge in zadružno
prodajo jajc (poročevalec: deželni nadsvetnik Viktor Kerbler v Lincu). 4. Obdačenje in neposredne pristojbine v smislu avstrijskih davčnih in pristojbinskih zakonov (poročevalec: Ravnatelj Anton Blažek v Pragi). 5. Dobava za vojaštvo (poročevalec: Podpredsednik »Splošne zadružne zveze« Jože Fasching-bauer na Dunaju). 6. Razmerje med kmetijskimi in obrtnimi zadrugami (poročevalec: Uradni vodja »Zadružne Zveze« v Ljubljani Ivan Rožnian). — Na dnevnem redu so torej sami važni predmeti — in vsak udeležnik bo imel priliko, se marsikaj naučiti. Zadružni shod nam pa mora dati tudi bodrilo za zadružno delo. Radi tega pozivamo slovenske in hrvaške zadrugarje, da se tega prvega avstrijskega zadružnega shoda v obilnem številu udeležijo. Naj vidijo na Dunaju, da Jugoslovani v zadružništvu nismo zadnji, temveč da smo daleč spredaj — naj vidijo tam, da smo krepko nastopili pot samopomoči. Lepo bi bilo če bi vsaka jugoslovanska zadruga poslala svojega zastopnika na Dunaj; ker bi pa to povzročilo precej stroškov, priporočamo, da si po več zadrug skupaj določi odposlanca za prvi avstrijski zadružni shod. Vsaj do 10. maja se nam naj odposlanci naznanijo, da preskrbimo vse potrebno radi potovanja in stanovanja. Seveda se dobijo vsa potrebna pojasnila pri »Zadružni Zvezi« v Ljubljani.
Za meb hi brateb Cos.
Vsakdanji kruh. Katehet: »Zakaj pa prosimo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh, ne prosimo pa vsakoletnega kruha?« — Učenec: »Vsakoletni kruh bi postal plesnjiv.«
Oprostite! Rokodelski pomočnik — pride na svojem potovanju v mestno gostilno in prosi: »Prosim gospodje, usmilite se ubogega popotnika.« — Pivci: »Kaj še danes beračiš? Ali ne veš, da je danes nedelja?« — Pomočnik: »Oprostite, če sem vas motil pri vaši pobožnosti.«
Trije sovražniki. Katehet: »Kako se imenujejo trije sovražniki našega Zveli-čarja?« — »Gašper, Melhijor in Baltazar«, se odreže mali Jurček brez daljšega pomisleka.
Pozno! Martinove dekleta so bile lansko leto tako pridne, da so prve požele vse žito. Ko gredo Martinov oče zvečer po žito, jim reče sosed: »Oče, vaša dekleta so pa pridne, ker so tako zgodaj požele.« — »Kaj bi to, zgodaj, še le ob šestih popoldne so ppžele«, odgovore Martinov oče.
V šoli. Katehet: »Iz katere knjige so pismarji izvedeli, kje je Jezus rojen?« — Učenec: »Iz krstne knjige.«
Ime. Učitelj: »Marija, ali ni tvojemu očetu ime Anton?« — Marija: »O ne, Tone mu ic ime.«
Pri krščanskem nauku. Katehet: »Kdaj grešimo z odpuščanjem?« — Učenec: »Z opuščanjem grešimo, kadar bi morali grešiti, pa nočemo.«
Moder odgovor. Katehet pripoveduje otrokom zgodbo o Ananiju in Safiri in Potem vpraša: »Zakaj pa Bog vsakega lažnika ne kaznuje s smrtjo?« — Po dolgem molku se vzdigne šolarček in pravi: »Ker bi potem moral vse pomoriti.«
Vzgodbah. Katehet: »Zadnjič smo govorili o egiptovskem Jožefu. Ali mi ve kdo povedati, do kje smo prišli?« — Učenka: »Do tam. ko je stal Jožef na strehi.« — Katehet:. »Kdo ti je pa to povedal?« — Učenka: »Saj ste zadnjič rekli, da je Faraon postavil Jožefa čez svojo hišo.«
<***
Mizarske pomočnike
sprejme v stalno delo J. Mihelifc, mizarski mojster v Bovcu, Goriško.	977 3—2
Pncaclun na Studencu (Igu) hišna rusesivo št. 85, katero obsega hišo, gospodarska poslopja, njive, travnike in gozde se bode dne 17. maja 1906 dopoludne ob 9. upi na licu mesta prostovoljno pro-dalo skupno ali pa po kosih.	1022 1 1
Kupnine se plačajo v štirih letnih rokih, even-tuelno po dogovoru.
Lastnica Marija Stembal.
2enonad- 1» S ia ■ stropni 11 ■ S ■
se prodaš ta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 1026 5-1
'"/NI |<
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA« izide dnč 17. maja 1906.
i , ,	.»r.i—.ii
Loterijske srečke.
Dnnaj,	5 maja	27	16	90	86	6
Oradec,	5 maja	80	9	83	69	73
Trat,	20. aprila	66	64	26	63	24
Line,	28 aprila	17	20	46	62	68
Takoj se proda dobro vpeljana
par trgovina
v Ljubljani. Proda se tudi hi&a, v ka'eri se nahaja pekarija in gostilna. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Domoljuba" pod šifro „500".	1035 6-1
■ jiiii i i*1 i KOT Posestvo "IDS
se proda v Gorenjem Laknicu št. 42, (pošta Mokronog) tik okrajne ceste. Cena 400 K. Hiša je nova in zidana. Pod hišo hlev in klet, tik hiše kozolec. Njiv je za 5 mernikov posetve, košenine za 1 kravo. Vinograd je deloma opuščen, a ugoden za novo zasaditev.	1067 1.
Vsem, ki se čutijo utrujene In bedne,
. ali so nervozni in brez eneriije, da .Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
840 4
Prodasta se 1010 3-1 dve posestvi
po zelo nizki ceni, odda Ijeno od Ljubljane eno pol drugo četrt ure, pripravno eno za vsako obrt, drugo za kmetovalca. Več se izve v Kladeznih ul. 5. Plačuje se lahko na več let.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito ———
olje za sluh
odstranil hitro In temeljito na stalo gluhoto, točenje U uiea šumenje po uienlh in na gluhoti tudi ako je ie zastarano. Steklenica stane 2 eld. z navodilom o uporabi. Dobjva se samo v lekarni	78? 3
nri ,,Črnem orlu" na Novem trg. v Celovcu
Postavno varovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 D balzam 52-19
le z zeleno znamko .redovnica". Mtaroalavno ntprekoano proti Blabemu prebavijanju. krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali ena velika specialna steklenica s patent, zamaškom K5 — franko. Thierryjevo cenUfolijako matilo, povaod znano kot non plus ultra
proti vsem še tako star m ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom
firt.. _________ — — --------- -----,—,
n oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K3'60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
BroSura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnib drogerijah
Zaloga baliSfc za neveste.
Priporočljiva trgovina!
Najbolje in naiceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini
Češnlh & Milauec
(pri Češniku)
Llngarjeve ul. Ljubljano ipitalske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, peiilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega.	313 26 7
Zaloga bali&č za neveste.
Preč. cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
SV mozaične plošče
iz cementa v raznih barvah (do S) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 mImam tudi eleganten trotoarza pred in okoli hiše in cerkva. — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja.
Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 16, ao, 25. 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miline kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangeje), oklepe za <>kna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centiineterske cevi (1 m po K 120) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zaje
cementarna na PeSati, pošta Dol (Lusttal).
Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo.
Val, ki nameravate omisliti si
šivalni stroj ali kolo
ftrosile se uljudno, da naročite najnovejši brezplačni n poSInine prosti cenik, ki obsega največjo izbero čudovito cenega in najboljšega blaga, pri
Lorenou Rebolj,
zaloga ilvalnlh strojev In koles v KRANJU.
__485 D 26—10
Velika zaloga
»ar vsakovrstne opeke "SS
(falz-cegla) iz raznih velikih tovarn pri F. Pečniku v Domžalah. Postrežba točna, cene nizke,	712 6 (
Nlkel	Srebro
m. iS	h sld.
1*50	r 3-
Ne kupite nobene ure
dokler si niste ogledali moj veliki cenik s 1200 slikami o vseh vrstah ur, zlatnini in srebrnini Dobite le dobro idoče remont, ure s triletnim pisni jamstvom, nikvl. ali jeklen, za gld. 1-50. Pristno srebro gld. 3'—; 14 karat, zlato gld. 8 —; srebrne okl. verižice 90 kr ; 14 karat, zlate oklepne verižice gld. 10- ; 14 karat zlati prstani ali uhani gld.21—: stenske ure gl. 2*80 ure s kukavico gld. 2 50, in budilke za i gld. Za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzetju
Maks Bohnel
urar
Dunaj IV, Margarethenstr.27 (v lastni hiši).
Največja in najstarejša tvrdka, ustanovljena 1840. Odlikovana z Grand Prix in veliko zlato medaljo. Zahtevajte moj cenik z 1200 slikami zastonj in poštnine prosto.
892 D 7—2
L. Luser-iev obllž zn luriste
najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koži itd. 825 Glavna zaloga:
L. Schwenk-a lekarna, Dunaj-Meldllng
Zahte-f »car • obllž za turiste vajte LUMJr-jev K 1-20
Dobiva se v vseh lekarnah. 20 4
V predilnici in tkalnici v Litiji
se sprejme večje Število mladih deklic v starosti od 14. —18. leta proti dobri plači v trajno delo.
Ondi so zgrajena bivališča za delavke in obsegajo večje število sob s 4 do 8 posteljami. Vsaka deklica dobi popo no posteljo z odejo in posteljnim perilom za zamenjavo, dalje predal, ki se zapre; stanovanj", kurjavo in svečavo brezplačno. Preskrbljeno je tudi za posebin prostor za sestanke in tri sestre usmiljenke od sv. križa so prevzele nadzorstvo nad temi deklicami in jih bodo na-potovale k snažnosti, redu in lepemu vedenju ter skrbele za njih versko in nravno življenje ter tudi za hrano. Vsled tega se morejo brez skrbi zaupati tovarni tudi mlade deklce, ker bodo sestre nadomcstovale stariše. Domovi za delavke se otvorijo sicer šele koncem maja, vendar se že sprejemajo prijave.	1052 2-1
Priporočam prečastiti duhovščini veliko zalogo
umetnih cvetlic,
šopkov in vencev za cerkveno porabo. — Ve, zanje cvetlic in šopkov točno in po najnižjih cenah. — Preč. gg. novomašniki znižane cene.
Za obila naročila se priporoča	875 3-2
Katinka Widmayer,
v Ljubljani, pri „Soincu", za vodo.
Vajenca
za pekovsko obrt, ki ima
za to. obrt veselje, sprejme
Josip Brtštolc,
pekovski mojster, Mojstrana, Gorenjsko.
851 3-3
Hiša
z malim vrtom je iz proste roke na prodaj v Novem-mestu, Križatijska ulica 138. Več se izve pri lastnici Josipini Medved (Sou-vart) Ločna pri Novem-mestu,	1060 1 1
Kupi se ceno
zemljišče
okoli 1000 do 4000 sežnjev, blizo mesta Ljubljane za poljedelstvo. Fonudbe, v katerih naj se navede najnižja pena, koliko ga je in kje leži, pod naslovom »zemljišče L." Postrestante Ljubljana. ■ 1045 3-1
ra o
e
<y
>
o -
■s 8
M a
£ B .;
S >
B »J
'u JJ
M
io a.!
-O
9 -
a , ta i
s»
O »V
a s
Ceno Catko posteljni
perje
5 kg novega
■knbl|coegs
K «'60, b.Tj icnKll-, belega, |ak< mehkega, •kibl|enega K 18 - ; kron 2« -ineinobelega, mehkega, sknb IIenega K 30'-; kr.n 34-—. P« It i It ■ se Iraško pr otl poviet|> Tudi •• »meni« ali nazaj vzaro« proti povrnitvi poitnib rtroika«
RniediktSaonssl, Ljbss 15) p. Plzen na Čeikero
1103
Pomagajo hitro In zanesljivo za kašelj, hri-pavost lit zaslezenje.
Izvrstne slasti ter brez slabega vpliva na tek
Kartoni po I K . . . in 2 K . . .
Poizkusni karton 50 vinar.
W1ENER
m
^SCHLEIMLOSENDP
sosasasas
1996 žo Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah.
Najboljši in najcenej*. (HMiktUISkl 1110^ ZO Milil
za kmetijo in obrt, od dve do pet konjskih moči. Jednostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma saniodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D 26—10 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri Karol Kauscheka nasl.
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, storja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
V%	€58
Dobrota za
zdrave in bolne
I	kakor tudi važno hranilno	jj
sredstvo za gospodinje je	1
1 Ceres jedilna mast 1
iz najfinejših kokos orehov. 132li62
b	<3
»Vzajemna zavarovalnico"
Dunajska cesta 19 18 v LJubljani ®ft Dunajska cesta 19 iS
000000 v Medjatovi hiši v pritličju 000000
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice tei postreže na željo »udi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti ptoviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38 1) 24-v
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Sirolin
Povečuje alait do jedi la lefto leleia, oditranjnje kaielj, Izme-lavanje gnoja, nočoo potenje.
2209 D 44-23
Priporočajo vsak dan pil
pljučnih boleznih, katarih, oslovskem : kaSlju, Skrofulozi, jpfluenci
mnogoštevilni profesorji In zdravniki.
Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: Izvirni zavitek .Koche".
F. Hoffmann — La Roche S CoM
BhiI (Švica).
Dobiva ae z zdravnlikim receptoi po 4 K (teklenlca.
Kašelj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, poter.Je, grgranje, so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
o tuberkuloze! o
t?'
V/
\
Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 D 40-11
Halapi-je«
o TUBERIIi o
ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi in naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl. za K 5' — .
Glavna aaloga za Avstro-Ogrsko:
Lekar. ,prl ipMVj^m^u
° lfl	Klauerjev	lil
l % ,Triglav« $
lil je d ajbolj zdrav izmed lil S1®lil	vseh likčrjev.
® Pravi in pristni Triglav
®	izdeluje edlnole
| J. KLAUER, Ljubljana.


mm napredek nooe dobell^ | ftmeilSlM trgovina
Neobhodno potreben	Neobhodno potreben
v pralnici je sloviti v kuhinji
^vfaše^
•^aoprijem^
\JJHt
Pristen le s to varstv. znamko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah 8 koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Mlnlosu na Dunaju, I.
MSIkerbaetei 3. 39 O 24 17
edina na Kranjskem strokovno urejena in odlikovana, na drobno in debelo, mnogovrstnih poljskih, »• lenjadnih in cvetličnih semen, katera so zanesljivo kaljiva in jamčim za kakovost. Dalje se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, preparirane palme, suhi venci. Na razpolago sveži venci in šopki s trakovi in napisi in vsi v to ntroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Cenik za ieto 1906 brezplačno na razpolago.	2614 D 10-10
Z odličnim spoštovanjem
Alois Korsika v Ljubljani.
c
■ iv
I
Podpisani si. občinstvu uljudno javi, da bode ordlnlral vsak torek
v <3lirsRi (Bistrici
v hčtelu „Ilirija" sa sobobolne.
Vsakovrstne plombe, operacije, vstavljanje novih sob in celih so-bovij itd. itd.
Dr. A. Praunseis,
324 a sobosdravnik v Ljubljani.
'no
I!
I
H|	Dr. A. Praunseis,
■L 324 a sobosdravnik v Ljubljani. V V
>00000000000000000000000000000000
Stanje Tlog 81. dec. 1905: pr„;e. Gradiičc 1 sedaj- Danami promet od l.jan. do O čez U milijonov kron. Kongresni Ug 2, I. ' 31. dec. 1905: čez 54 milj. K. O
Lastna glavnica K 214.843-38. Najboljia in najsigurnejša prilika za itedenjel
Ljudska posojilnica
sprejema nranune vioge vsaK aeiav- ■ «i ni Drez Kanega • a d 11 k a, taKo, da nik od 8. ure zjutraj d« 1. ure pa- tt U « sprejme vložnik od vsacih vloleiih poldan ter jih obrestuje po	" I' I" 100 K čistih 4 K 50 h na lete.
Stiqje Tlog 31 dec. 1908: K 11,776 62518. Denarni promet od 1. Jan. do 31 dec 1908:54,418 440 28.
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poStnohranilniine polotnice na raspolago. V Ljubljani, dne 1. januarja 1906.	2617 D 26-10
Dr. Ivan Susterilč,	Josip Šiika, knezoškofijski kancolar,
predsednik.	podpredsednik.
Odborniki:
Anton Belec, posestnik, podj. in trg. v Št Vidu nad Ljubljano, Josip Jeglič, hišni posestnik v Ljubljani, Anton Kobi, posestnik in trg.. Breg p. Borovnici, Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Koiar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudska posojilnice, Ivan Pollak, tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v LJubljani, Greg. Slibar, župnik
na Rudniku.
>oooooocooooooooooooooooooooooo<
Ljubljano Tacivi VTaviš14i« Ljubljana
Pred Škofijo 3 W US^Aftl IMM UJMA Pred Škofijo 3
priporoča
=zz svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen i=
kakor: črne domače, lueerne ln rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, ln korenje za krmo. Baznih semen graha, vseh vrst trav: travnlšnlce, mešane za suho ln mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč ln kmetijskih semen po nizkih eenah.
Wa
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. •
Tiskala: .Katoliška Tiskarna'.