149
Poštenje nosi srečo.
Necega rokodelca so bolezen, draginja in druge nadloge pripravile v to-like stiske, da je bil airomak primoran pri dobrih Ijudeh si iskati ponioči, ako je hotel sebe in syojo družino rsaj za silo z živežem preskrbati. Necega dne ga zopet huda sila priganja, da naj gre pomoči prosit necega dobrega človeka, ki mu je že večkrat v hudih stiskah pomagal. Š61 je, ali plemenftcga do-brotnika ni bilo doma, ker je otiSel po necem opravilu veS ur hoda od svojega d6ma. Eokodelcu je bilo bitre pomoči treba, zatorej sklene, da gre za svojim dobrotaikoni tako dalač, da ga aajde. Pot ga pripelje na veliko cesto, na katerej je bilo zaradi sejma v mestn vse iim Ijudi, voz, Svine in blaga, „0 Bog!" Tzdihne ubogi rokodelec, ,,da bi jaz samo to imel, kar ljndjš na tacih potih po nepotrebnem zapravijo, kako srečen bi bil!" — Ko gre tako za-miSIjen dalje svoj pot, pridr^i memo njega voz, polhen sejmarjev, ki je pa v silneiu diru naprej drčal. Siromak rokodelec gre žalosten svoj pot dalje, W premiSljuje svoje stiske in nadloge. Ali glej! zdajci ugleda sredi ceste ležati težek ia deliel isnijat pas. Ko ga vidigne od tal, vidi da ,je poUiea srebr-nega denarja. ^Gotovo je te denarje izgnbii jeden 6nih sejmarjev, katere sein poprej srečal, in ki so jo tako naglo podili naprej. 0 ubogi človek, kako ze\6 se bode ustraSil, kadar ngleda toliko izgnbo! Bad bi Sel za ssjmarji, a Bog zna, kje so, ker so se tako naglo vozili. In vprašanje je. ali tudi dobitu pravega, ki je denarje tzgnbil ?" Tako je govoril ubogi rokodelec sam t sebi. Ne premišljnje se dolgo; vzame pas z denarji, ter ga nese v bližnjo vas k gosposki, kat«rpj najdeno blag6 izročl. da bi pozvedovala, kdo ga je izgttbil in ga pravemu lastnikn nazaj izročila. še predno je gosposka to stvar raz-glasila, užč se je fiitalo po javnib časopisih, da jfi neki trgovec, ki se je iz .sejraa v Ž. doraiiv voziJ. izgubil 2000 tolarjev srRbrnPga denarja; ob jedoem je bilo tudi obljubljnno 100 tolarjev v dftr poštenjaku, kateri bi denarje nalel in jih nazaj odrajtal. Ni bilo treba dolgo Sakati in trgorec je bil zopet lastnik iignbljenega denarja. PoSteno je izpIaSal obljubljenih 100 tolarjev, in ko ubožni tokodelec ta denar prejme, jokal se je od veselja, Z ganenim sreem je hvalil Boga za tako nenadno in obilo pomo6. Toliko denarje? ni imel še nikoli v svo.jem življenji. Kešeni se bili zdaj hude lakote ou in DJegova dru-žina; a vrhu tega je poSteni mož mogel zopet srojo rokodelstvo nadaljerati ter je tako ustauovil srflCo sebi iu svojej družiui. Nikoli mu ui bilo več trel)a stradati kruha, niti se mu je bilo tati lakote poginiti. Ko je na večer po okončanem delu sedel pri svojej druiSini, pogostoma je pripovedoval otrokom, kako Bog poplafia tacega, kateri vanj zaupa in živi pošteno.
Praviea in poštenje
Naj vodi nam fivljenje.              Rod. Podratitovski.