SAVRINSKE  PESMI  ALOJZA  KOCJANCICA
Istrski pesnik Alojz Kocjančič, župnik v Koštaboni, je pred časom že objavil nekaj pesmi v Borih in drugod, zdaj pa se je predstavil s samostojno pesniško zbirko Šaorinske pesmi* Knjižica je obsežna in plod daljše ustvarjalne dobe. Snov in motivika sta precej heterogeni in zato se je pesnik odločil za ciklično razdelitev pesmi. Do neke mere je ta razdelitev res notranje nujna, nikakor pa ne za vseh sedem ciklov, saj gre ponekod zgolj za formalnost.
S tem ko je avtor naslovil svojo zbirko Šaorinske pesmi, je še posebej poudaril najznačilnejšo lastno pesniško potezo: notranjo navezanost na rodni kraj, na Šavrinsko gričevje v slovenski Istri, odkoder izhaja in kamor se vrača. Boj za narodnostni obstanek, težka leta tujega gospostva, renegatstvo in neupogljivost Istre so za Kocjančiča živa snov, ki ga spremlja in vznemirja. Prav tako intenzivno se odraža v njegovi pesmi tudi kubejski človek v vsej barvitosti, ki jo premore ta odmaknjeni predel naše zemlje. Ne le v ciklu Istra — zemlja in ljudje, ampak domala skozi vso zbirko se ponavljata ti osnovni misli o narodnostnem in socialnem boju kubejskega človeka, najbolj dognano pa sta izraženi v pesmih Domača zemlja in v Kubejskih sonetih. Specifičnost te snovi, se pravi, lokalna motivacija je vsekakor avtorjeva najmočnejša poteza, širši problemi, ki segajo v splošno primorsko razsežnost, pa ne prinašajo ničesar novega, ker najdemo take momente obdelane že pri vseh vidnejših primorskih ustvarjalcih, seveda neprimerno močneje kot tu. Neposredna vzornika lahko odkrijemo v Gradniku in Grudnu.
15  Brane Dolinar, Druga enajstmetrovka. Ilustriral Štefan Planine. Opremil France Slana. Knjižnica Sinjega galeba 4. Mladinska knjiga. Ljubljana 1961.
16  Vasja Ocvirk, Smeh v klavzuri. Ilustriral Savo Sovre. Opremil Marjan Dovjak. Mladinska knjiga. Ljubljana 1962.
17  Leopold Suhodolčan, Skriti dnevnik. Ilustrirala Melita Vovk-Štih. Knjižnica Sinjega galeba 77. Mladinska knjiga. Ljubljana 1962.
* Alojz Kocjančič, Savrinske pesmi. Založilo Ciril-Metodijsko društvo katoliških duhovnikov LRS. Oprema in ilustracije akademskega kiparja Jožeta Pohlena. Tiskala tiskarna ČZP Primorski tisk. Koper 1962.
272
Avtor ŠaDrinskih pesmi je v dva cikla. Mladostni boji in sanje ter Iskanja in srečanja, zbral pesmi osebne izpovedi in refleksije, čeprav pesmi cesto prestopajo ta okvir, kjer je snov obče narave in povezana z mnogomi drugimi vprašanji. Čeravno nas ta in ona pesem teh ciklov po svoje lahko pritegne, je jasno, da je ta izpoved oziroma refleksija omejena na avtorjev svetovni in življenjski nazor in zato udarja na dan večja ali manjša shematičnost. Osebni problemi so razpeti na linearnost dobrega in zlega, tedaj notranje nedinamični.
Ostale pesmi nosijo prozoren pečat prigodništva, in ker so namenjene imenovanim stanovskim tovarišem, najbrž ne sodijo v zbirko, ampak v zasebni predal naslovljencev.
Kar zadeva oblikovne prvine, je treba reči, da je zbirka enotna in dognana v okviru avtorjevega koncepta, to se pravi v okviru stare konvencionalne metrike, ki jo tu pa tam pozive svobodneje zgrajene kitice. Kocjančič ljubi stalne pesniške oblike, najpogosteje uporablja sonet in štirivrstičnico. Vse te norme niso vedno povsem realizirane, saj ni težko odkriti posameznih formalnih spodrsljajev.
Pesniški izraz je svež, kadar je v ospredju lokalni kolorit, sicer pa konven-cionalen, oprt na realistično deskripcijo in impresionistično maniro. Tako izzveni tudi celotna zbirka, ki je zaradi specifičnosti snovi vredna pozornosti; njen splošni pomen v okviru sodobne slovenske poezije pa ne prihaja v poštev.
A. T u š e k
273