ilREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, FranciHkansLa ulica St. 8 liskama I. nadatr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. loDoldue in od 5. do 6. poj oldne vsak dan razen nedelj m traznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : ŠAROCNINA ' celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za ivstro-Orsko in Rosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna J 6-40 mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za :: 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30 —. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. ♦. \ -■> j« UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 1L, iit nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zveSetf Inserati; enoatopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in rcklan e 40 vin. — Inserate sprejema npravništvo. Neirankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■' i Reklamacije lista so poštnine proste. ———— Ste v. 667. V Ljubljani, v torek dne 26. avgusta 1918. Leto III. Rešitev v delu in organizaciji. Najhrupneiši dnevi katoliškega shoda so minili Ljubljana dobiva polagoma zopet svoje navadno lice — in to lice ni klerikalno. V Ljubljani se je vršila velika črna parada, ali Ljubljana ni sodelovala pri njej. Bila je revija, s katero je klerikalizem pokazal, kaj da ima; naskok ni bil, če pa je imel biti, se ni posrečil. O tem se klerikalci menda sami ne motijo. Ali naša naloga ni, da bi si belili glave, kaj si klerikalci domišljajo ali ne domišljajo, kako izrabljajo ali ne izrabljajo svoj zbor, temveč nam je skrbeti za to. kako pripravimo pot dn svoiih ciljev, o katerih smo v dnu duše pre-ričani da je brez njih nemogoča rešitev delavskega ljudstva. Takozvani katoliški shod nas zanima in nas mora zanimati zato, ker je klerikalizem velika ovira do naših ciljev in ga moramo premagati, če hočemo, da bo človeštvo kdaj svobodno. _ Klerikalna stranka je hotela s svojo prireditvijo za katero je porabila vsa sredstva agitacije in sijaja, povedati to: Glejte našo moč' Saj smo nepremagljivi, ker nas je preveč' — In število je res velika moč, pa se zdi zaradi tega marsikomu, da ie tak argument brezpogojno odločujoč. Mnogo se jih je že zaradi tega vpisalo v klerikalno armado, ker je velika, pa mislijo, da se jim bo tam najbolje K°d' Ali število ni edina moč. Ako hi bila klerikalna stranka iz železa, bi se lehko obrabila, ker ni sploh nič večnega na svetu. Ljudje pa, k- so prišli vanjo, tudi lehko odidejo iz nje, če ni vezi doVolj močne, ki jih tam drži. Njeni mogotci trdijo, da so taka vez katoliška načela. Ali bognedaj. da bi se začela ta načela. preiskava«! Pokazala bi se votlina, ki se ne da z ničemer izpolniti. Katoliška načela so dobra, ker si jih vsakdo lehko razlaga na svoj način; prav zaradi tega so pa tudi slaba, ker ne dajejo nikomur zanesljive, trdne podlage m ker njih u-oraba vsakogar lehko razočara - Ali tudi če bi bila drugačna, bi bila nezadostna Vzemimo' katoiičanstvo z najidealnejše ctravn. pa moramo spoznati, da njegovi nauki ne zadostujejo za življenje na tem svetu, ki ima svofe nespremenljive materialne zakone in 'evnin 7 zgolj verskimi nauki nepremagljiva na-Nailepše teorije krščanstva ne obsta-e n v krutem praktičnem življenju. Glavni njegov nauk je Mubezen do bližnjega; to pa bi z najmodernejšimi sredstvi razsvetljave zaman ji .,; no tem dvatisočletnem svetu krščanstva. Kajti močnejši od vseh naukov ljubezni so ma-, razlogi ki utemeljujejo nasprotja. Klerikalna * stranka hoče biti velika, pa ravna tako kakor vse od nejasnosti živeče organizacije Za podjetnika in delavca, za gospodarja in hlapca, za izkoriščevalca in izkoriščanega le prostora v njej. Interesi pa si naspro-tireio Kar je prav mogotcu, škoduje sužnju, in’če 'si hoče revež popraviti položaj, gre to le na račun bogatina. Čigave interese naj zastopa stranka, ki hoče imeti vso zmes v svojem ta- b°rUpoznamo tiste lepe besede, ki zahtevajo usmiljenje od gospodarja. Ali krasni družabni red v katerem živimo, mu nalaga, da naj bo neusmiljen, ker pride sicer preleliko v položaj, da bi sam potreboval usmiljenja drugih. Izkoriščaj, ali pa boš izkoriščan — to je jekleni zakon kapitalističnega sveta. Zato ima klerikalna stranka izkoriščane od danes do jutri lehko v svojem taboru. Trajno jih ne more imeti, ker ne more preprečiti izkoriščanja. In kadar postane jarem pretežak, se zgane tudi najbolj potlačeni suženj. Klerikalna stranka je velika; ali ta veličina ji postane sčasoma pogubna, -ker največjemu delu svojih pristašev ne more dati. česar najbolj potrebujejo. Ogromen del današnjih klerikalcev ne spada v 'klerikalno stranko in je sedaj le zato v njenih vrstah, ker še ni prav spoznal svojega položaja in se ni poučil o potih, ki vodijo do resnične rešitve. Zato se ni ustrašiti velikosti te stranke, ki doslej neomejeno vlada v deželi in ki danes lehko mobilizira tako armado, kakršno je v nedeljo vodila po ljubljanskih ulicah. Ali treba je priznati, da tudi klerikalcem ni padla moč kar sama od sebe iz nebes. Čeprav ustvarja nezavednost ljudstva tla, na katerih klerikalizem doslej tako imenitno uspeva, je vendar neizpodbojna resnica, da je njegova moč plod dela; in katoliški shod z vsemi svojimi paradami in z vso šminko je bil vendar slika velike organizacije. Zoper delo pa pomaga le delo, zoper organizacijo zmaguje le organizacija. Kdor hoče premagati klerikalizem, mora biti delaven, in sicer bolj kakor klerikalci; in ustvariti mora organizacijo močnejšo od njegove. Če bi bilo to nemogoče, tedaj bi seveda ne kazalo nič drugega kakor vdati se v božjo voljo in odložiti orožje, pa čakati na neizogibno smrt. Blazno in zločinsko je goniti ljudi v boj, ki mora biti izgubljen. Toda vojna zoper klerikalizem je polna upanja in zmaga ji je gotova, če se vodi z jasno zavestjo in z odločno voljo. Sila, ki je poklicana, da premaga klerikalizem. je pa moderno delavstvo. In njegove organizacije so edine, ki bodo danes ali jutri lehko kos klerikalnim. Zakaj le prave delavske organizacije morejo dati delavstvu moč, ki jo potrebuje za svoje boje. Delavstva imamo, izkoriščanja imamo, bede imamo. Vse pogoje imamo, iz katerih lehko zraste velika, uspešna delavska organizacija. Kjer so tla in kjer je material, tam se lehko zida hiša. Ali treba se je lotiti dela. Slabičem je bil katoliški shod lehko vaba, plašljivccm strašilo; mislečim in samozavestnim ljudem pa ne more biti nič druzega kakor vzpodbuda na čim krepkejše in odločnejše delo. Socialna demokracija ima svojo politično in strokovno in gospodarsko organizacijo. Treba je le, da jo izgradi in napravi iz nje eno armado, ki se bi lehko uspešno merila tudi s črno vojsko. To pa bomo le tedaj dosegli, če stori vsak sodrug do zadnjega svojo dolžnost. Kajti zavednemu delavcu ni le dobra volja, če izjrre-govori tupatam kakšno besedo za svojti stranko; njegova dolžnost je, da dela zanjo z vsemi svojimi močmi, kajti uspehi tega dela bodo njegova korist. Če se je mogla razširiti klerikalna organizacija, se mora še lože socialno demokratična, ki ima za delavstvo zdravo, stvarno vsebino. In kar je mogoče, se mora izvršiti. Naj se nihče ne odtegne delu. pa bomo tudi vsi uživali uspehe. V delo za stranko pa spada tudi delo za strankino časopisje. Tudi v tem. oziru je razvoj klerikalne stranke izredno poučen. Njena moč je rasla z njenim Časopisjem. Danes je vsa dežela preplavljena z vsakovrstnimi klerikalnimi listi, in to koristi razširjanju klerikalizma več od vseh fajmoštrov in kaplanov. Tudi delavska stranka se ne bo mogla razviti tako kakor je treba in ne bo dosegla odločujoče moči brez utrjenega delavskega časopisja. Važnost-in vrednost lista sjroznn pa človek šele tedaj, kadar ga čita. Do tega ga je torej treba pripraviti. Ljudje ne prihajajo sami od sebe v organizacije. ljudje ne naročajo sami od sebe časopisov. Za oboje je treba agitacije, ki mora biti neumorna kakor boj nasprotnikov. In v službo te agitacije se mora postaviti vsak sodrug. ki se je prepričal, da je rešitev le v socializmu. Katoliški shod je bil imeniten nauk. Le učimo se iz njega, da je treba delati! Izvajajmo posledice, pa delajmo! Delajmo, da bo organizacija, naša armada, močna kakor klerikalna, da bo časopisje, naše orožje, krepko kakor klerikalno. pa pade tudi klerikalna sila in noč se umakne dnevu. Draždanski sodrugi v Ljubljani. Včeraj je imelo ljubljansko delavstvo zopet dan. ki je vreden spomina. Sodrugi iz Draž-dan, ki potujejo v Benetke, so se na svoji poti ustavili pri nas, in četudi je bil čas, ki so ga prebili med nami; le kratko odmerjen, je vendar tudi ta poset zadostoval, da se je pokazala vsa prisrčnost, ki vlada med zavednimi sodrugi vsega sveta, tudi če se niso še nikdar prej videli. Enaka načela, enaki boji in enaki clji združujejo proletarce vseh dežel, in ta vez je tako močna, da se ji ne more primerjati nobena druga. Potovanje draždanskih sodrugov v Benetke je več kakor navaden zabaven izlet. V njem kakor v vseh podobnih delavskih potovanjih se izraža napredek delavskega razreda.^ Iz njega odseva dejstvo, da delavec ni več suženj, tudi če je zatiran in izkoriščan; kajti v njem se je oživela volja, ki je suženj ne pozna. Moderni delavec ne mara več molče prenašati trpljenja, ampak se bojuje za uveljavljenje svojega človeškega dostojanstva. In svoje življenje ho- če uživati, da bo na smrtni postelji vsaj nekoliko vedel, čemu je bil na svetu. To beneško potovanje krepko pobija nespametne govorice nasprotnikov, češ, da ne more dati socialna demokracija svojim pristašem nič druzega kakor fraze za bodočnost, katere nikdar ne bo. Kdaj, ko delavci še niso bili organizirani, bi bili mogli gori na severu kdaj sanjati, da bodo sploh kdaj videli Benetke? Treba je bilo velikega dela in boja. preden se je gmotni položaj delavstva toliko zboljšal, da so mogli misliti na tak užitek. To potovanje pa je tudi sijajen argument proti očitanju, da zahtevajo delavci boljše pTače le zato. da bi lahko več zapili. Ravno neorganiziran, indiferenten delavec, ki čuti syojo bedo, pa ne pozna nobenega izhoda iz nje. je najbolj v nevarnosti, da se pogrezne v alkoholizem, iščoč v pijači pozabljenje in tolažbo za vse gorje, ki ga ne zna premagati. Če pa se ie delavstvo s pomočjo svoje organizacije povzpelo Ie na prvo stopnjo človečnosti in se zopet v organizaciji naučilo spoznavati vrednost življenja, tedaj zahrepeni po vsem, kar je lepo in dobro. Tedaj sega strastno po knjigah, tedaj si utrgava čas od počitka, da more poslušati predavanja, tedaj potrka na vrata učilišč in gledališč in koncertnih dvoran, tedaj zakoprni po svetu, po njegovih znamenitostih in lepotah, po spoznanju dežel in narodov, po spomenikih zgodovine in človeškega dela. Socialna demokracija kaže delavcu cilj osvoboditve v bodočnosti, ali do njega ga noče voditi skozi samo puščavo. Organizira ga, da bo močan za zadnji boj, ali tudi dotlej mu hoče olepšati, oplemeniti življenje, kolikor le dopuščajo moči. Socialna demokracija ie politična stranka, ali ona je tudi mogočna kulturna sila. Draždanski sodrugi so se pripeljali včeraj ob 5. popoldne v Ljubljano. 2e na poti pa so opazili, da se tudi tukaj vozijo po krajih, kjer prebivajo zavedni delavci in sodrugi, bojujoči se za enake cilje kakor oni. Do Zidanega mostu se jim je odpeljal sodrug Čobal nasproti in jih je tam ob prihodu ob tri četrt na 4. pozdravil. Vlak se je tukaj le kratek čas ustavil; ali sprejem ie bil lep in prisrčen. Vseokrog iz hiš so vihrale rdeče zastave in rdeče rute. na kolodvoru je bila velika množica sodrugov z jjodbo. in vse to kakor tudi prisrčni pozdrav s. Čobala je napravilo na izletnike najboljši vtjsk. Od Zidanega Mostu dalje se vlak ni ustavljal. Ali vse do Zagorja so bili sodrugi pozdravljanj na vseh postajah. V Hrastniku, v Trbovljah, v Zagorju so se zbrali rudarji v velikem Številu z rdečimi zastavami, v Trbovljah tudi z godbo, na kolodvorih. V Hrastniku so vseokrog po drevju visele rdeče zastavke. Ob 5. je pridrdral sestavljeni vlak v Ljubljano. Pred kolodvorom se je zbralo veliko število ljubljanskega delavstva, na postaji so bili pripravljeni reditelji. Z ozirom na velikansko število tujih gostov ob priliki katoliškega shoda so bile priprave spojene z velikimi težavami. Zlasti je bilo zelo kočljivo stanovanjsko vprašanje. S hvalevredno pomočjo Zveze za tujski promet in deželnega odbora se je pripravljalnemu odboru posrečilo rešiti tudi to vprašanje. Razdelitev izletnikov v partije za določitev stanovanj se je izvršila zelo hitro in gladko. Medtem je s. Anton Kristan s kratkimi a jedrnatimi besedami pozdravil goste. reditelji pa so odvedli vsak svoj oddelek skozi gosti špalir ljubljanskih sodrugov v določena stanovanja. Potem so jim pokazali mesto, kolikor je bilo pač v tem kratkem času mogoče. Ob 8. zvečer se je napolnil ves »Narodni Dom«. Velika dvorana, galerija, gornji vestibil, vse je bilo natlačeno polno, pa vendar ni bilo mogoče vsem udeležencem odkazati sedežev. Le ob redkih priredbah je v tem domu taka gneča, kakor ie bila snoči. Ali gostje so se brez godrnjanja vdali neizogibni usodi in so se po splošnem zatrjevanju prav dobro počutili. Najprej je pozdravil izletnike sodrug Čobal v slovenskem jeziku. V njihovem imenu se je sodrug Schwarze iskreno zahvalil za ljubeznivi sprejem. Pozneje je govoril sodrug Etbin Kristan v imenu izvrševalnega odbora jugoslovanske socialnodemokratične stranke; enostavne a prisrčne besede so izzvale frenetično odobravanje gostov. Pevski zbor -združenih organizacij pod vodstvom sodruga B a 1 o g a in združeni mo-ščanski in glinški tamburaši pod vodstvom s. L e h p a m e r j a so izvršili koncert, ki je nemškim sodrugom izredno ugajal. Zlasti za tamburice. ki jih je večina prvič slišala, so kazali veliko zanimanje. Naši gostje so bili od vsega, kar so pri nas videli in slišali, naravnost navdušeni in po njihovih odkritosrčnih zatrdilih smo lehko prepričani, da so vzeli na Ljubljano in na slovenske delavce sploh najboljše spomine s sabo. Priznavali so, da so bili presenečeni, tembolj ker so prišle tudi njim tiste govorice o narodnem sovraštvu Slovencev do ušes. Zdaj so bili vsi polni hvale tega, kar so v kratkem času doživeli pri nas, pa so sami obžalovali, da niso mogli dlje ostati irted nami. Mi pa jim iskreno želimo, da bi se njihovo potovanie do konca ugodno izvršilo in jim zapustilo prijetne spomine za vse življenje. * Danes ob 6-20 zjutraj so se naši gostje odpeljali v Postojno, da si ogledajo jamo. Na kolodvoru se je zbralo znatno število sodrugov, da se poslove od izletnikov, ki niso mogli prehvaliti sprejema na slovenskih tleh in so zatrjevali, da jim ostane Ljubljana v najlepšem spominu. V imenu stranke se je poslovil od njih s. E. Kristan. Zasedanje prostorov se je izvršilo brez najmanjših sitnosti. Točno ob določenem času ie oddral vlak. T isoč robcev je mahalo iz oken; naši sodrugi so pozdravljali s klobuki in z robci. Gromoviti klici »živio!« »Hoch die Laibacher!« in na svidenje ... potem tiše in tiše, dokler ni vlak izzginil za ovinkom. V Postojno spremlja izletnike s. Hlebš. Nocoj pridejo v Trst. Dnevne beležke. — Učiteljstvo, seveda člani »Slomškove zveze«, je tudi manifestiralo za »katoliško misel« v nedeljskem izprevodu. Ni jih bilo veliko in sicer zato ne, ker so se udeležili izprevoda le tisti, ki niso prišli v »Slomškovo zvezo« šele takrat, ko je zagospodarila po Kranjskem ko-ruptna S. L. S. Uskoki iz liberalne stranke, ki so danes največji kričači pri Sloinškarjih, so se raje poskrili, ker jih je bilo najbrže sram, da bi po ljubljanskih ulicah javno dokumentirali svoje koritarstvo. Ali tudi učitelji in učiteljice ki so korakali v nedeljskem izprevodu, so najbrže sodelovali bolj prisiljeni nego rade volje pri klerikalni politični manifestaciji. Saj je javna tajnost, da ravno oni učitelji in one učiteljice »Slomškove zveze«, ki so pri klerikalni stranki res iz prepričanja, krepko obsojajo pristransko delovanje deželnih kristjanov. Ko je razdeljeval deželni odbor po svoji »previdnosti« draginjske doklade med kranjsko učiteljstvo, ie bilo prav mnogo Slomškarjev, ki so se zgražali nad krivičnim zapostavljanjem svojih stanovskih tovarišev in tovarišic. To je najbrže napotilo deželni odbor, da je nakazal pozneje tudi podirore — seveda ne tako obilne kakor Slomškarjem — učiteljstvu, ki ni klerikalno. Kranjsko učiteljstvo v celoti bi bilo storilo od vsega začetka mnogo pametneje, če bi se ne bilo udinjalo s svojimi organizacijami nobeni politični stranki. Ker ne liberalna, ne klerikalna stranka, nista storili doslej še ničesar, v resnici koristnega za učiteljstvo. Obljube sta delili obe stranki učiteljstvo, komplimente sta delali obe stranki učiteljstvu, ali dejanj, ki bi bila izboljšala bedno stanje kranjskega učitejlstva, ni bilo. Če bi pa imelo kranjsko učiteljstvo krepko in enotno stanovsko organizacijo. brez vsake politične tendence, potem bi bile razmere kranjskega učiteljstva že davno drugačne. Taka organizacija bi se seveda ne smela zadovoljevati s ponižnimi prošnjami, vdanostnimi izjavami, temveč bi morala zahtevati in podkrepiti svoje zahteve tudi s primernimi sredstvi — ustrašiti bi se ne smela tudi najostrejšega. Ali danes je kranjsko "učiteljstvo razdvojeno, razdvojeno pa zato. ker manjka večini našega učiteljstva stanovska zavest in gleda vsak le na svoje osebne koristi. Sedaj se godi bolje klerikalnemu učiteljstvu; ko pa pride prej ali slej zopet liberalna stranka do krmila, bo protežirala svoje pristaše, kakor je bila to že prakticirala pred leti. In vsled nemoralnega izrabljanja moči ne trpe le posamezniki, temveč ves stan. Kratkovidno in za inteligente ljudi neprimerno je takšno zastopanje stanovskih interesov, kakršno se goji sedaj s »Slomškovo zvezo«, pozneje enkrat se bo pa gojilo z liberalno organizacijo. Čvrsto organiziranemu učiteljstvu bi pa ne bilo treba delati štafaže sedaj eni, sedaj drugi politični stranki, ampak bi nastopalo lehko tako kakor bi izprevidelo samo. da je najboljše. — Odkod pa toliko «Orlov«? Tako so vpraševali ljudje, ki so gledali pri nedeljskem izprevodu res veliko število klerikalnih »telovadcev«. Klerikalci so uporabljali tudi tukaj svojo staro metodo. Ljubljanski mesarski pomočniki so krepki fantje in klerikalci so hoteli njihovo postavnost še bolj uveljaviti, pa so jim dejali: »Če sodelujete pri nedeljskem izprevodu kot Orli, Vam kupimo vso uniformo od nog do glave.« Prav nič se ne čudimo, da je fante zrni-kala rdeča srajca in čepica, ki se lehko tako imenitno potisne na glavo, da izgleda fant pre-cei bolj korajžen, pa so šli z »Orli«. Ljubljanski mesarji se pa sedaj na ves glas smejajo impozantnemu številu »Orlov«. Tako kakor v Ljubljani so prav gotovo fabricirali tudi po drugih krajih »čvrste Orle« in Ljubljančani so potem lehko kar zijali od začudenja. Samo to se je zdelo marsikomu čudno, da noge nekaterih »Orlov« niso kar nič upoštevale takta godb, ampak so mahale kakor so navajene vsak dan. — Beblov naslednik v državnem zboru. Bebel je zastopal v nemškem državnem zboru prvi hamburški volilni okraj.. Zaupniki tega okraja so sklenili, da predlagajo na prihodnjem zborovanju socialno demokratične organizacije za ta okraj sodruga Oto Stoltena za kandidata. Sodrug Stolten je urednik hamburškega socialističnega glasila »Hamburger Echo«. Sodrug Stolten je že dolgo vrsto let zastopnik v hamburškem mestnem svetu in tudi načelnik socialno demokratične frakcije, ki šteje 20 članov, v mestnem svetu. Sodrug Stolten je bil prej kovinar, sedaj je pa že dolgo časa urednik. Star ie že čez 60 let. — Avgust Bebel. tako je naslov 32 strani obsegajoči knjižici, ki jo je izdal in založil artistični zavod Orell Fiissli v Curihu. Knjižica je spisana v spomin Beblu in ima 18 prav lepih ilustracij. V knjižici je opisan mrtvaški izpre-vod in upepelitev trupla ter na kratko tudi Beblovo bivanje v Curihu, kjer je zadnja leta živel,kadar ni bilo državnozborskega zasedanja. Sodrugom, ki razumejo nemški, prav toplo priporočamo knjižico, ki velja 96 vinarjev. Naročila sprejema: Artistisches Institut Orell Fiissli, Ziirich. — V devet In pol urah Iz Pariza v Berlin. Znani francoski letalec Letort je odletel v soboto ob petih zjutraj iz. Pariza in dospel v Berlin ob dveh 21 minut popoldne. Iz Pariza v Berlin potrebuje najhitrejši brzovlak 22 ur. T.etort Je prelete! to črto v devetih in pol urah. Čez eno uro je Letort zopet odplul iz Berlina, in sicer v Peterburg. — Shod v Zagorju. V nedeljo, 31. t. in. ob 3. popoldne bo v dvorani g. Rili. Mihelčiča javen rudarski shod z dnevnim redom: 1. Poročilo o mednarodnem rudarskem kongresu; 2. 'Zavarovanje proti nezgodam. Vse rudarje vabimo, da se udeleže tega važnega shoda. — Uitirll so v. Ljubljani: Marija Jekovec, učiteljeva vdova, 63 let. — Marija Triler, hči tovarniškega delavca, 4 leta. — Stanko Viš-nikar, rejenec, 4 tedne. — Julij Borštnar, rejenec, 10 mesecev. — Marija Černe, posestnikova žena, 70 let. — V zaporu se je obesil. V soboto ponoči se je v policijskem zaporu obesil Pavel Železnikar, ki je imel za mesto prepovedan povratek. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Uboj v Črnomlju. V Vajsovi gostilni v Črnomlju sta pila prvo nedeljo v avgustu delavca — domačina France Kuzma iz Zorenc pri Butoraj-u in Mate Majerle iz Vojne vasi. Stara sta 18 odnosno 19 let. Prišli so v gostilno tudi triie Hrvati, namreč Jerkič Mate. Rukavina Franc in Sorčič Luka. Majerle jih je začel takoi brez poveda psovati in zmerjati in je nazadnje kar vrgel litrsko steklenico Rukavini v glavo. Sorčič je Majerla za to začel z batino nabijati, dokler nista pobegnila iz gostilne Majerle in Kuzma. Šla sta v Skubičevo gostilno in popivala naprej. Ravno tja so prišli Hrvatje, ki so prav gotovo iskali izzvatelja Majerleta, da se znosjo nad njim. Začel se je zopet prepir med obema strankama. Gostilničar je izrinil obe stranki iz gostilne, toda prepira ni bilo konec; nadaljeval se je na cesti, kjer se je tudi kmalu končal s tem, da sta morala domačina bežati pred razjarjenimi Hrvati. Kuzma in Majerle sta prišla zopet v Skubičevo gostilno. Nista pa še dolgo sedela sama. ko pridejo tja zopet Hrvati. Brez vsakega posebnega uvoda so zgrabli Hrvati za stole in začeli udrihati po Slovencih. Zopet sta morala bežari. Hrvati so pritisnili za njima in so z noži ranili oba precei občutno. Majerle je dobil sunek v prsa. Kuzma pa od zadaj v levo pleče. Hote! je pobegniti, toda kri je bruhala iz rane, da se je vsled izgubljene krvi onesvestil. Prenesli so ga v bolnišnico in ga potem čez par dni prepeljali v Kandiio v bolnišnico usmiljenih bratov. kjer ie umrl 12. avgusta, ker ie imel prerezana leva pljuča. Storilce so zaprli. — Obešenega so našli 22. t. m. zjutraj v gozdu pri Veliki Gobi v litijskem okraju okrajnega slugo Janeža Pajerja. Prodal je leta 1910 posestvo v Borji. s samo službo pa ni mogel izhajati; zato je zlezel v dolgove. Ker ni bilo tudi doma prave zastopnosti. se mn je najbrž e um omračil. Njegova mati je bila že v blaznici v oskrbi. — Kinematograf »Ideal«. »Maks na ogledih« je najnovejša burka z Lindcrjem, ki se predvaja v kino »Idealu« od danes do četrtka. Ostali spored je velezanimiv, kakor sledi: V torek^2f>.: Carigrad. (Potovalni film.) V sredo 27.: Žurnal Pathč. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, literatura, šport, moda 'A/ • 28.: Hadji, preokrenjeni človek. (Varjete.) Zadnja pot. (Kolorirana senzacijska drama v dveh dejanjih. — Pri vseh predstavah.) Punčike rrtale Hildice. (Krasna veseloigra v dveh dejanjih. — Pri vseh predstavah.) Narodnjaki v parlamentu in železničarji. »Edinost« z dne 2. avgusta 1913 piše: »Proti našemu železničarstvu«: od Zveze Jugoslovanskih železničarjev; C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. St. 106'2/pres. Trst, dne 31. julija 1913. Službeni ukaz. Vsem uslužbencem in delavcem c. kr. obratnega urada Gorica drž. kol. Predmet: Shod »Zveze Jugoslovanskih Železničarjev«. Po časopisnih vesteh sem posnel, da sklicuje »Zveza Jugoslov. Železničarjev« za dan 3. avgusta t. 1. shod. na katerem se ima protestirati proti postopanju g. načelnika c. kr. žel. obrata Gorica drž. kol., inšpektorja Fr. Wie-serja. Ker mi zlasti iz krogov uslužbencev in delavcev dosedaj niti pismenim potom, niti ob prilikah avdijenčnih dni, ki so določeni za vse uslužbence in delavce, niso prihajale nikakšne pritožbe proti imenovanemu fimkciionarju, mo- • - i - ■ -- - -...., - - - - - - Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalie.) Na preprosti, mehki, s srebrnim bronsom prevlečeni rakvi so ležali trije venci. Enega )e darovala Hrubova rodbina, drugega Otokar, za tretjega so pa darovali Kvapilovi krajani. Ob glavi sta goreli dve sveči, istotako v vznožju. Ob dveh je prišel duhovnik v črnem pluvi-Jalu in začeli so se obredi. Duhovnik je molil latinske molitve, kropil rakev. Vse je trpelo malo časa in se vršilo monotonsko. Navzočim se je mudilo, drug na druzega so se ozirali. Samo Otokar je stal z očmi uprtimi v tla. Bil J'e.^ecl in upal. Za časa Kvapilove bolezni je slišal od vseh strani očitanja, branil se je in opravičeval. Sedaj, ko je Kvapll umrl. mu nihče ni več očital, a njemu je bilo huje vzlic temu nego za časa bolezni. Precej, ko je Kvapil umrl, je dolgo plakal ob mrliču. Potem ie hodil no cele dni okrog in ponoči ni imel miru. Spal je nemirno; kadar se je vzbudil, je mislil na Kva-»ivAtreSwč se °lKroze- In sedaj je stal tu isto- aU se 5e’ dviKnit’ oči, v strahu, ne gleda kdo nanj. Samo njega izmed vseh ram 'domnevati, 'da nameravani protest ne izhaja od uslužbencev oziroma delavcev c. kr. državnih avstrijskih železnic. Ako pa ta domneva ne bi odgovarjala resnici, smatram za svojo dolžnost, da celokupno osobje opozorim na § 18 službenega reda, zadevajoč. prepoved hujskanja, zasramovanja predpostavljenih itd., kakor tudi na § 21 službenega reda, ki določa, da se morajo uslužbenci držati službenega pota. Opozarjam s pristavkom, da bi si moral vsakdo, ki bi postopal nasprotno, sam sebi pripisati posledice svojega postopanja. C. kr. ravnatelj državnih železnic. A. Galamboš m. p. »Edinost« piše k temu službenemu ukazu: »Opozarjamo na to slovenske državne poslance, naj spravijo ta samovoljni čin ravnatelja v razgovor v državnem zboru in naj tega moža po-uče, da so uslužbenci in delavci avstrijskih državnih železnic avstrijski državljani, katerim nima nihče pravice kršiti njihovih državljanskih pravic!« Dvorni svetnik Galamboš je res skušal želzničarjem kršiti njih državljanske pra vice s tem, da se je poslužil § 18 službenega reda proti osobju državnih železnic; ta paragraf je v nasprotju z avstrijskimi temeljnimi zakoni; moč na mednarodni podlagi organiziranega že-lezničarstva je železniško upravo prisilila v času, ko še ni bilo na škodo vsega železničar-stva »Zveze Jugoslovanskih železničarjev«, da že leta in leta ni uporabila § 18 službenega reda. da bi preprečila kak železničarski shod. Ta paragraf je železniška uprava uporabljala v začetku delovanja socialno demokratične železničarske organizacije. Toda ko si je delavstvo v Avstriji priborilo splošno, enako volilno pravico, in ko je tudi železničar začel uživati večji kos pravice kot državljani, se je železniška uprava v tej demokratični dobi še manj upala, kratiti železničarjem njihove državljanske pravice. Ta doba parlamentarizma in demokracije je minula. Danes vlada več ali manj prikriti absolutizem in birokratizem. To so tudi pokazale razprave v zbornici o službeni pragmatiki državnih nastavljencev maja, junija in decembra meseca 1912, kjer so »narodne« stranke uzakonile take določbe, ki so oropale državne nastavljence koalicijske pravice, potemtakem tii, čuda. če sedaj uporabi kak birokrat § 18 službenega reda železničarjev. Dvorni svetnik Galamboš opozarja v ukazu osobje tudi na S 21 službenega reda, da morajo uslužbenci nastopati službeno pot in jim zabra-njuje vsako delovanje s tujimi osebami proti predpostavljenim, oziroma proti predpostavljeni oblasti. Proti tej določbi so se pregrešile direkcije in železniško ministrstvo neštetokrat. Posredovali so namreč pri direkcijah in pri minstrstvu neštetokrat tajniki železničarskih organizacij in državni poslanci, torej »tuje osebe«, za osobje. Železniška uprava ni poklicala zaradi tega osobja na odgovor. Ministrstvo samo je I. 1908 z železničarskimi organizacijami sklenilo za dobo štirih let pogodbo, v kateri so se uravnale plače, dobe napredovanja železniškega osobja itd. S tem. da je železniška uprava priznala organizacijo kot zastopnico želeniškega osobja. je sama razveljavila del S 21., ki določa, da so navezani uslužbenci na službeno pot in ki prepoveduje vsako sodelovanje tujih oseb. Dvorni svetnik Galamboš se vzlic temu. da je organizacija železničarjev priznana kot zastopnica železniškega osobja, poslužuje proti železničarjem v sedanji obliki zastarelega in deloma od ministrstva po dejstvih razveljavljenega § 21. službenega reda. To je značilno za tega okamene-lega birokrata. • Dvorni svetnik Galamboš piše v ukazu: >Ker mi zlasti iz krogov uslužbencev in delavcev dosedaj niti pismenim potom, niti ob prilikah avdijenčnih dni, ki so določeni za vse uslužbence in delavce, niso prihajale nikakšne pritožbe proti imenovanemu funkcijonarju, moram domnevati, da nameravani protest ne izhaja od uslužbencev, oziroma delavcev c. kr. državnih avstrijskih železnic.« Pravica pismene ali ustmene pritožbe je za delavce ali uslužbence več ali manj le na papirju. To trditev hočemo dokazati ravno v go-riškem slučaju. Vsaka pismena pritožba na ravnateljstvo proti soriškemu načelniku \Vieserju gre skozi roke istega načelnika. Delavec se ne more priložiti na ravnateljstvo zoper svojega navzočih so' pretresale latinske besede duhovnikove. kakor da padajo na njegovo glavo. Kakor da niso molitve za umrlega, ampak njemu veljajoča kletev. Otrplo jih je poslušal, in ko je duhovnik umolknil in nastal šum okrog, so tekle po njegovih licih težke solze. Služabniki pogrebnega zavoda so dvignili rakev in jo odnesli iz sobe v ubog mrtvaški voz. stoječ zunaj na ulici. Staviteljevi so počakali z Otihjo,^ dokler se ni premaknil sprevod; potem pa so šli z dijaki za rakvijo do cerkve. XXXVI. Oblačen dan ie bil. Mrtvaški voz je naglo ropotal po ulici na Purkinjev trg. Duhovnik je hitro korakal in za duhovnikom skupina kakih trideset dijakov, izmed katerih se je najbolje videla C hlad kova postava v kosmatem metiči-kovn in v stari astrahanki. Tako so peljali Kvapila iz Prage. To ni imelo pomena za nobenega izmed tistih ljudi, ki so šli mimo po svojih opravkih ali se peljali v drožkah in na tramvaju. Videli so križ, ki ga je nosil dečak. oblečen v višnjev plašček, videli so revni mrtvaški voz in v vozu rakev. Rakev — — nekdo je torej umrl. Da pa v rakvi leži Kvapil, da se je njegovo življenje, katero bi bil šele moral začeti živeti, dokončalo, da le vse, kar načelnika, KSTSČ boji. fla M se naCelnlk mašče-, val, ter ga ob prvi ugodni priliki, n. pr. ob slučajnem pomanjkanju dela, odpustil iz službe in s tem pripravil ob kruh. Nič boljše ni za uslužbenca, kajti tudi on se boji preganjanja, šikaniranja in slabe kvalifikacije od strani svojega načelnika, če bi se pritožil zoper njega. Iz teh razlogov so redki železničarji, ki bi se upali pritožiti pismeno pri ravnatelju proti svojemu načelniku. Če pa hoče železničar ustmeno povedati ravnatelju svoje pritožbe, mora postajenačel'-nika prositi za dopust; če bi železničar hotel v svojem prostem času v Trst k ravnatelju, mora prositi načelnika, da mu sploh dovoli, da se odstrani s postaje. Dalje ga mora prositi za »Geleitschein«; če nima tega, ga dvorni svetnik sploh ne sprejme in je tudi lahko kaznovan. Poleg tega mora uslužbenec povedati načelniku, zaradi kakšne zadeve hoče k ravnatelju in načelnik napiše potem zadevo na »Geleitschein«, tako da je vzeta uslužbencu možnost, liri ravnatelju govoriti o drugi stvari nego o oni. ki je navedena na »Oeleitscheinu«. Še bolj trpi delavec pod tem sistemom. Ako hoče delavec k ravnatelju v Trst, mora plačati stroške za vožnjo; ti znašajo za delavca, ki ni eno leto v službi, iz Gorice v Trst in nazaj 4 krone, če je več ko eno leto pri železnici 2 kroni, od drugega do petega leta 80 vinarjev; šele po petih letih ima pravico do proste vožnje. Če ne razpolaga s postavno določenim prostim mesečnim dnevom, izgubi poleg stroškov za vožnjo še dnino (najmanj 2 krone 60 vinarjev). Ravnatelj Galamboš pa sprejema osobje le ob torkih. In dostikrat je ravno na ta dan na potovanju. Prejšnji ravnatelj plem. Rufi je določil tri dni v tednu za sprejem osobja, in če se je oglasil kdo tudi druge dneve, ga je sprejel. Tudi »Geleitscheini« so bili takrat neznana stvar. A ravnatelj Galamboš je za zunanje železničarje skoraj nedosežen. Vrhu tega pa nimajo železničarji posebnega zaupanja do tega gospoda. Zdi se nam, da dvorni svetnik Galamboš še norce brije iz železničarjev, s tem, da pravi: »da so avdijenčni dnevi določeni za vse uslužbence in delavce«. Tedaj vsakdo lahko razume, zakaj »niti pismenim potom, niti ob prilikah avdijenčnih dni niso prihajale nobene pritožbe proti načelniku Wieserjn«. Toda v «Eisenbahnerju«, v »Železničarju« in v »Jugoslovanskem Železničarju« so bile -»iz krogov uslužbencev in ^ delavcev že dostikrat pritožbe o krivičnem ravnanju Wieserja«. In to priča, da se dvorni svetnik Galamboš vedoma moti, ko pravi, da ni dobil pismene pritožbe. Galamboš nima pravice, prezirati pritožbe železniškega osobja v glasilih železničarskih organizacij. Kakor posname Galamboš po časopsnih vesteh, da sklicuje ta ali ona železničarska organizacija shod, ravno tako naj posname iz železničarskih glasil pritožbe železničarjev. . Delavce odpuščati iz službe zaradi tega, ker so Slovenci in jih v času take draginje in brezposelnosti pripraviti ob kruh, je v nebo kričeča surovost. Postopanje toliko dvornega svetnika Ga-lamboša kolikor VVieserja obsojamo. Ce bi bili železničarji zedinjeni, bi se bili že davno iznebili teh dveh gospodov; toda ne morda zedinjeni le za čas gotove akcije; ker uspešna akcija bi bila mogoča le tedaj, če bi bili železničarji zedinjeni po političnih načelih, loda to danes še ni mogoče. Narodno »čutečim« in »mislečim (?)« manjka izobrazba posebno v političnih zadevah. Zato so danes še narodno »čuteči« in »misleči« možakarji. Da bi imeli strokovne organizacije, ki bi bile trajne zveze delavcev enake stroke za izboljšanje delavskega položaja in za preprečitev poslabšanja, tega jim sploh ne priznamo; po dejstvih so podrepniki meščanstva, najhujšega naravnega nasprotnika delavstva; meščanstvo (posestniki in kapitalisti) je, odkar imamo enako in ^splošno volilno pravico, prisiljeno, da se obrača do delavnih ljudskih množic, da si z glasovi ljudskih mas zagotovi svojo politično moč in z njo vpliv v zakonodajstvu, na državno uprayo v svojo korist proti koristim delavstva. V to svrho se poslužuje politično neizobraženega dela delavstva, malih kmetov in nastavljencev državnih obratov. Da ostane ljudstvo neizobraženo, skrbi meščansko časopisje. Da so na »nafodnii podlagi organizirani železničarji nesposobni, svoje koristi, svoje najvišje državljanske pravice varovati, dokazujejo s tem, da >opozar-jajo slovenske državne poslance, naj spravijo ta samovoljni čin ravnatelja v razgovor v državnem zboru in naj tega moža pouče, da so uslužbenci in delavci avstrijskih državnih železnic avstrijski državljani, katerim nima nihče pravice kršiti njihove državljanske pravice«. (Dalje prihodnjič.) Štajersko. — Trbovlje. Danes, ko so se skozi Trbovlje peljali sodrugi kovinarji iz Draždan, jih je pozdravila na kolodvoru lepa množica delavstva z godbo in rdečo zastavo, na kateri je bil še v znak žalovanja za sodrugom Beblom črn trak. Na kolodvoru so se razpostavili sodriiffi v vrste in so čakali na prihod vlaka. Ko se je vlak prikazal pri novi pralnici, je godba pričeli na kolodvoru igrati socialistično koračnico in tisočeri »Živio«-k1ici so pozdravljali tovariše. Sodrugi izletniki so metali iz vozov listke z napisom: »Pozdrav od nemške kovinarske organizacije«. Impozantni pozdrav je trajal le par minut, in ko se je vlak zopet skril za hribom, je bil razgovor: Skoda, le škoda, da se vlak ni ustavil. Zahvala. Podpisana vdova smrtno po-nesrečenega sodruga Alojza IJsičarja izrekam tem potom vsem onim, ki so me ob priliki nezgode mojega moža obdarovali, najprisrčnejšo zahvalo. — Julijana Lisičar. Koroško. — Požar pri Gospe Sveti. V soboto zvečer je izbruhnil v Gospe Sveti ogenj, ki se je s silno naglico šilil. Izbruhnil je ogenj'v skednju posestnika Nemvirta, po domače Brennerja. Kljub temu, da so ogenj takoj zapazili, ga niso mogli Omejiti, dasi so delali gasilci, domačini in letoviščarji z vsemi silami. Ko so uvideli, da grozi ogem celi soseščini, so poklicali na po-moč celovške gasilce, ki so pripeljali parno brizgalno. Toda brizgalna ni mogla dosti pomagati, kajti zmanjkalo je vode in delala je komaj eno uro. Tudi gasilci od Št. Ruperta, ki so pripeljali s sabo brizgalno z benem-motoriem. niso mogli razviti svoje moči vsled pomanjkanja ^ vode. Pogorelo je več hiš v starem delu. uničenih je več zgodovinskih spomenikov. Skoda do sedaj še ni cenjena. O postanku oC-nja trdjjo z gotovostjo, da je bil ogenj zlobno iz maščevalnosti podtaknjen in da je iinel požigalec namen. ^ uničiti vso sosesko. Dobili namreč sumljive netilne stvari tudi na drugfl’ mestih. Pri gašenju je bilo lahko ranjenih več oseh, med temi tudi več letoviščarjev. Trst. — Društvo »Ljudski oder«, v soboto 30. m v nedeljo 31. t. m. predava v Delavskem domu v Irstu, ulica Madonnina 15, sodnig Etbin Kristan, urednik* > Zarje« in sicer: v soboto, dne 30. avgusta ob 8. In pol zvečer o Avgustu Reblu: V nedeljo dne 31. ob 4. in pol pop. o predmetu! Vzroki in posledice balkanske vojne. Vstopnina k vsakemu predavaeje 20 vin. za L.etošnio sezono Predavanj otv^' toiej s. L. Kristan z dvema aktualnima in za"1-mivima predmetoma. Za sodrugom F Kristanom so na vrsti drugi predavatelji med katerimi tudi nekaj hrvaških in srbskih Obeta se nam torej letos ena izmed najlepSih ‘sezon predavani. Da se pa zvrši, je potrebno, da bodo vsa predavanja dobro obiskana, da delavci in sodrugi podpirajo plemenito delo »Ljudskega odra« gmotno in moralno. V soboto in nedeljo torej vsi na predavanje v Delavski dom. — Blazno dejanje ljubosumnega moža. Pe-ter Razem se je pred šestimi leti poročil s šest-najstletno Zoe Antonini. Imela sta dva otroka Zoe mu baje ni bila zvesta, zaradi česar je bil v hiši večen prepir in sta šla končno narazen. I i ed kiatkim sta se pa zopet sprijaznila in skupaj stanovat v ulico della Guardia. Tudi sedaj mu m bila Zoe posebno zvesta in je imel I eter Razem zato baje močne priče Pred 5ti-rimi dnevi je prišla v Trst iz Pirana sorodnic« bi bilo lahko in bi moralo biti, v ti rakvi pokopano in na veke zabito — kaj je bilo komu tega mari? ., . Hanuš je korakal za vozom s sklonjeno glavo. Preteklost se mu je usiljevala m on je razumel, kaj pomenja sedanji trenotek. In di ugi so tudi razumeli, vsak po svoje. Pred cerkvijo na Purkinjevem trgu Je duhovnik še enkrat pokropil rakev. Staviteljevi so se potem vrnili domov, in le dijak1 brez duhovnika so spremljali mrliča na Olša-ne. v oz je časih malo pohitej in dijaki so stopili bolj naglo, zadevaje drug ob druzega. , Mimo polja in samotnih hiš je hitel spi e-vod k cilju. Za četrt ure so bili za vratmi Olšan-skega pokopališča. Tu med grobi m na gomilah so se bliskali ostanki snega. Pod njega topečimi se. tenkimi plastmi se je prikazovala umazana zemlja. Časih se je kaka noga udrla v sneg in izpod stopali je brizgnila kalna voda. Tu je bilo vse otožno: drevje golo. sivo in ci no s skrivljenimi vejami, sivi, enostavni gozd kamnitih nagrobnih spomenikov, kalno, nizko nebo in mrtvaški voz, hiteč po mrtvih drevoredih kakor pošastna senca. Po nekolikih ovinkih, na katerih je mali sprevod izginjal kakor izgubil en med samimi grobovi pod nizkimi oboki golih vej in po kamenitih ulicah spomenikov, so prišli do odprtega groba, kamor naj bi bilo po o- ženo Kvapilovo telo. 1 u se je voz ustavil. Dve slugi i)ogrebtiegu zavoda sta vzela rakev in jo postavila h grobu. Zemlja in glina okoli je bila opolzla in vlažna. Hitro je utihnil šum. Čakali-so na duhovnika, kateri naj bi molil ob grobu. In v tej tihoti. o kateri se je zdelo, kakor da je morala nastati, ob pogledu na preprosto rakev, stoječo samotno na glini, je vzplavala vsem navzočim žalost v dušo. Otokar je neprenehoma gledal v odprto zemljo, Jenšovsky je stiska! ustnice, in Kukla in Bransky sta kazala tako odkritosrčno žalost, kakor je to mogoče le pri ljudeh kmečkega rodu. Koldinskv je stal sicer navidezno hladen, bled, kakor po navadi, pa i njegove obrvi so se časih stresle. 1 a trenotek je porabil Mik.vška in izpre-govoril ob rakvi. Od več strani so ga pozivali, ko se je Hanuš, kojega so najpreje prosili, obotavljal, čuteč, kako bi mu bilo težko tu govoriti. »Bom pa jaz povedal nekaj namesto vas v slovo.« se je bodro oglasil Mikyška. Ognili so se mu iz poti, da bi mogel do groba. Tu se je postavil, resno uprl pogled na pokrov, pokrit J venci, in potem, ozrši se po vseh okoli, s temnim. a vendar dobro sušnim g!r?om začel kratek govor. (Dalje prih.) K. JURMAN OPTIK IN SPECIALIST LJUBLJANA Šelenburgova Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči, — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. fažmove soprož® Ana Maraspin. Piišla jc, da zame s seboj oba Ražmova otroka, ki sta bila a hrani pri gospej Bizjakovi v ulici Industria L4 Bizjakova je imela Mletno hčerko Emilijo, soboto zvečer sta prišli Ražmova soproga in laraspinova k Bizjakovi in sta jo napi ošili, naj i dovolila svoji Emiliji, da bi šla spat skupaj [Maraspinovo k Ražmovim ker je morala Raž-iiova v službo v bolnišnico, kjer je morala vi-Eti posel strežajke. Res sta šli mlada Emilija n Maraspinova spat k Ražmovim. Ražmova pa i šla delat, marveč se je šla sprehajat s svojim ljubimcem, nekim kapitanom paroplovne družbe Tripkovič. Peter Ražem je to tudi shriil in jo je šel iskat po mestu. Zasačil jo je, ko je ravno prihaiala s svojim ljubimcem iz kavarne Tomaso na trgu Tomaseo. Vprašal je na to natakarja, ako pozna ono gospo, nakar ji je natakar odgovoril da je to ljubica onega kapitana. Tedaj je sklenil Ražem. da se maščuje. Pozno r noč se Je vrnil domov, v nadi. da dobi doma [udi žet-' Pogledal je na postelj in je videl, da sii ob upirani. Na eni je spoznal Maraspi-dovo Na drugi pa, kjer je spala mlada Emilija, svojo ženo. Tedai je udaril Emilijo parkrat s polenom in nato ustreli vanjo petkrat z revolverjem Emilija je ostala takoj mrtva. Sele kas- S ^0 se mu je zbistril razum, ie spoznal svojo zmoto Z Maraspinovo sta šla na policijo. I^r sta bila zaslišana. Njega so obdržali v zaporu'njo pa izpustili. To je grozen čin blazne ljubosumnosti, ki je. gotovo vreden vse obsodbe. Vendar bi priporočali urednikom »Edinosti« naj si ohranijo pri opisovanju takih reci malo več mirne krvi. ker pač ni treba Razvnemati že itak preveč razvnetih strasti. Tudi najin, kakor je »Edinost« opisala dogodek, je vse obsodbe vreden. Zadnje vesti. SRBSKA ARMADA V BELGRADU. Belerad 25. Dopoldne je armada slovesno rriknnkala v Belgrad. Ob 9. je prišel presto-nnaslednik 7 generalnim štabom na čelu čet. Zupan ga je pozdravil in mu izročil častno sabljo. Potem ga Je pozdravil predsednik skup-fine 2ene so izročile vojaštvu izvezeno za-"o. Nato so čete odkorakale v mesto. Ob j so razkrili Karagjorgjev spomenik. Ko se Ip kralj vrnil v konak, so čete defilirale. Z veter ie bila bakliada in velik ognjemet in mesto je bilo razsvetljeno. pAŠIč in BERCHTOLD. R , ad 26. Pašič se odpelje te dni v Ma- •«„ fifl la^ne in bo imel spotoma sestanek z Em BtStoldom. Pravijo, da se bosta raz-grofom Vertu kralia Petra na du- Mjskem dvorit In da pride Peter naibrže v ie-sem na l1,l"‘"pAglC ODSTOPI. Sofija 26 Bolgarska brzojavna agentura hvlia- Grški agentje potujejo po okrajih, ki so ripadli Bolgarski in pozivajo prebivalstvo, naj se izseli, češ da dob. na Grškem zemljišča, ki so ostala brez gospodarja. Izseljenci zažigajo n plenijo bolgarske domove Strah, k! ga razširjajo Grki, je tako velik, da beze celo Turki na bolgarska tla. BOLGARSKA IN TURČIJA. Pariz 25. «Journal« poroča iz Carigrada. Bolgarska ie pripravljena prepustiti Turčiji Odrin zahteva pa Lozengrad zase. lurčija bi prepustila Bolgarski severni lozengradski okrai ne pa mesta. Avstrija podpira pogajanja, da bi Bolgarski omogočila zahtevo po Kavah in po izpremembi srbsko-bolgarske meje. Nemčija se medtem trudi za grško-turški sporazum. TURKI OKUPIRAJO OBAL. Keltnorajn. 26. »Koln. Ztg.« poroča iz So-fiie- Regularne turške čete, infanterija in ka-valeriia so včeraj zasedle Dedeagac in Gimii-d/Jno, torej vso Egejsko obal, ki je bila z londonsko pogodbo priznana Bolgarski. GRŠKA IN TURČIJA. Kelmorajn, 26. »Kohl. Ztg.« dobiva od pristojne grške strani zatrdilo, da je tinska vlada pripravljena priznati Grkom v I určiji tudi za-naprej vse kapitulacijske predpravice, ako ji Grška takoj izroči svojih 47.000 turških vjet-nikov. da jih Turčija uvrsti v tracijsko ali armensko armado. TURŠKI VJF.TNIKI Z GRŠKEGA. Dunaj, 26. »Jugoslov. koresp.« javlja iz Carigrada: Po dogovoru z grško vlado se vrne prihodnje dni 47.000 vjetili turških vojakov z Grškega domov. Cete bodo odpravljene najprej v Derindže, kjer bodo i>od nadzorstvom bivšega poveljnika Janine Esad bega na novo oborožene in prepeljane v Tracljo. BOLGARI V KSANTIJU. Atene, 26. Bolgari so zasedli Ksanti po podpisu zapisnika. Vse grško in mohamedansko prebivalstvo se je izselilo na Grško. Pri zasedanju mesta so Bolgari izkazali grški zastavi vojaško čast. KOMKIJA ZA PREISKAVO GROZODEJSTEV. Belgrad. 25. Mednarodna komisija za preiskavo o’ro',odeistev na Balkanu ie dosoela sem. Srbija pa je izjavila, da se mora profesor Me-ljukov iz Peterburga izključiti iz komisije zaradi njegovega očitno izrgžanega sovraštva do Srbije in srbskega naroda(?) Ker so se p& ostali člani komisije izrekli solidarne z Milju-kovom (katerega srbski iisti. ko je bil v Srbiji, niso mogli dosti prehvaliti), Srbija pa ne more priznati, da bi bil brez predsodkov, torej sposoben za službo razsodnika, ne more komisija računati na priznaoiie Srbije. POGREB ADMIRALA LANJUSA. Puli, 25. Danes je bil ponesrečeni podad-miral grof Lanjuš pokopan ob velikanski udeležbi oficialnih krogov in prebivalstva. Vojaški kondukt je vodil podadmi>ral v.itez Kohen. Potem so sledile čete pod poveljništvom podad-mirala Hanse; med njimi je bila tudi stotnija nemške bojne ladje »Goeben«. Krsta je počivala na topniški lafeti, katero je vleklo deset mornarjev in je bila pokrita z bojno zastavo. Za krsto je jahal železni vitez, potem je neki častnik nosil odlikovanja pokojnega, nato so sledili zastopniki avstrijskega cesarja, nemškega cesarja, prestolonaslednika, mornariški poveljnik Haus. nemški admiral Rummler, pod-maršal Schleger, namestnikov zastopnik grof Attems, deželni glavar dr. Rizzi. zastopniki oblasti, častniki in deputacije. Med pogrebom so streljali topovi na stražili ladji »Mars«. ČEDNA PLAČA. Dunaj, 26. Tenorist Caruso dobi ob svo-lem gostovanju na dunajski dvorni operi za vsak večer po 16.000 kron. UČITELJSKA BEDA. Praga, 26. Češki listi objavljajo statistiko, po kateri je na Češkem in Moravskem šesttisoč učiteljev brez službe. POSLANEC LANG UMRL. Line, 26. Državni poslanec župnik Lang, ki je zastopal okraj Ried-Mattighoffen in pripadal krščansko socialni stranki, ie umrl v bolnišnici. Bil je 47 let star. ZASLEDOVAN PASTOR. Podmokli, 26. Policija zasleduje pastorja Reuberja iz Meissena. ki je bil tukaj z neko umobolno žensko, kateri je dajal »verski pouk«. Teh lekcij so se udeleževale tudi druge zanc-šene ženske. Dotična dama je vzela 80.000 mark svojega premoženja s seboj. Pastor je oženjen in ima pet otrok. SKERLECZ. Zagreb, 26. Stanje kr. komisarja barona Skerlec^a se je tako zboljšalo, da je vsaka nevarnost minila. STOLETEN POSLANEC. Budimpešta, 26. Ogrski poslanec Josip Madaros bo jutri sto let star. Prvič je bil izvoljen za poslanca leta 1833. Od 1848. 1. naprej je nepretrgoma član parlamenta in zastopa volilni okraj Sarkeresztur. Madaros pripada neodvisni stranki. POVODNJI. Bistrica ob Vagi, 26. Dannadan prihajajo vesti o ogromni škodi, ki jo povzroča abnormalno. še vedno trajajoče deževje. V občini Ostova je vodovje izpodjedlo most. Ko so se hoteli prebivalci pred poplavo rešiti v cerkev, se je porušil most. Mnogo ljudi je padlo v vodo. Dva kmeta sta utonila. ROPARSKI NAPAD V BANI(I. Jablonec, 26. Arhitekt Emil Eiigner, ki je v soboto izvšil' atentat v tukajšnji hranilnici in posojilnici, je pri zaslišavanju izjavil, da je bil v veliki denarni stiski, ker bi bil moral plačati menico na 3600 K, pa ni mogel nikjer dobiti denarja. Tedaj mu je prišla misel, da bi si ga priskrbel z atentatom. Na svojem begu je vzel Fiigner neko listnico s seboj, v kateri je bil denar, kuponi in nekoliko menic. Ko ga je množica. ki ga je zasledovala, dobila v roke, mu je bila listnica odvzeta. Bila je poškropljena s krvjo, ker je strel, ki je bil oddan na blagajnika Lobla. zadel listnico in ranil napadalca na levem palcu. Fiigner je ogleda! tudi druge denarne zavode v Jabloncu, pa se mu ni zdela prilika nikjer ugodna. Vest o smrti težko ranjenega knjigovodje Karla Hauntrogla je zgrešena. Zdravniki upajo, da mu ohranijo življenje. Stanje blagajničarja Lobla je ugodno. Bil je že zaslišan pri okrajnem sodišču. KOLERA. Sarajevo, 26. V Gornjem Domaljevcu se je primeril en smrtni slučaj; v Brčki je en nov slučaj, dva smrtna slučaja sta v Dolnji Ska-kavi. eden v Gornji Skakavi. en slučaj v Bi-jeli. V okraju Tuzla so vse šole zaprte. STAVKA. London, 26. Descttisoč slikarskih pomočnikov je zaradi plačilnih zahtev ustavilo delo. VELIKANSKE PONEVERBE. Peterburg, 26. V žitnem oddelku peterbur-ške komercialne banke so izsledili poneverbe, ki dosegajo pet milijonov rubljev. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zaiie«. Tiska »Učitellska tiskarna* v Liubliani. Iščemo delovodja za zgradbena dela na železnici s primernimi študijami in temeljito, daljšo prakso pri železniških grddnjah, Vstop takoj. Ing. J. SKOBERNE & ing. D. GUSTINČIČ, Trst, via Nuova št. 2. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare črevljev za K 9*—. Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabrik se mi je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para moških In 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 9'—. Razpošilja se po povzetju. S. URBACH, izvoz čevljev, Krakov, Avstr. St. 62. Zamena dopustna, tudi denar nazaj. Naročajte se na Zarjo! Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 r. z. z o. z. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. si Litografija. Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo ....... šsivsilrillb. strojem ■ 11 ' in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. i: Pisalni stroji Adler. t&.:Jozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo, (registrovana zadruga z omejenim jamstvo!**' Za računanje dividend. Vabi se elane, naj oddajo v dotičnih skladiščih člansko knjižico z izkaznico vlaganja znamk za delež in 20-kronske znamke za dividende za zadružno dobo 1912—191B (vse v posebni zalepljeni kuverti) proti potrdilu, izpolnjenem od strani uslužbencev, katero potrdilo morajo člani hraniti do dobe, ko se jim knjižice vrnejo. Priporoča se članom, da vpišejo na kuverti natančno znesek znamk, številko knjižice, ime, priimek, naslov in dan oddaje. Prazne kuverte se dobe na zahtevanje v zadružnih skladiščih. Zadnji rok, predpisan za oddajo dividenčnih znamk, je 31. december 1913. Po preteku te dobe se dividende ne bodo več računale. Člani ne smejo napolniti kuvert z malimi znamkami. Dotične se bodo brez druzega odvrnilo ter se jih bode moglo zamenjati na račun prihoda nje zadružne dobe. Prednaznanilo. Meseca septembra otvori Peter Kozina & Ko. (tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem) Ljubljana, Breg št. 20 v Cojzovi hiši lastno prodafalno čevljev. Varsi veim znamka Na drobno. Kana debelo. priporoča svoje bogato zalogo manufaktumega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. — po najnižji ceni, ====== Vabi se torej cenjene člane, da vse svoie potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro- kih do 40 kron. ::: Načelstvo. Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5'80 K za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3’ftO K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov* v Gorici. ;E3BE3: ji® glasilosoeialis ienege ženstva <*>[] Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani. ^ n /gv Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane n (J w na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. ^ l) Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. \(§> za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-::: ložbi „ZARJE“. ::: Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor ::: vsako leto K 1*—. ::: N roča se pri upravi Zarje v Ljubljani. Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure ki jih ima v zalogi šernov spomenik. n;a Prešernovega registrovana zadruga z omejenim jamstvom Glavna prodajalna v lastni hiši. Tri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufak-turnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge —--------- ter jih obrestuje po — Založbo ,Zarje* v Ljubljani Naročila in pisma je naslavljati na • Ker so