107. številka. Trst, v sredo 14. maja 1902. Tečaj XXVII zh tja ••krst »a i»i. runu ••dal) la ^r laikov. ob 4. ori tvećer. Kiroiiiit xnKi» : »a celo teto 14 kioa -» pol leta iS n t črtrt leta C _ w ca • raCaaajo po vratab v petita. Zm *e(- kratao aarofiilo • primernim popui.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalu do- aačl oglaai Itd. se računajo po pogodba Val dopisi naj ae poSiljajo areialitva Nafrankovani dopisi se ne aprejetnajo Rokopisi ie na vračajo. Maročikino, reklamacije in oglasa spre- jema apravailtTa. Naročnino in oblast je plačevati loco Trat. tradallkvo In tiakarna se nahajata i alicl Carintia Stv. 12. tprarnlitvo, le sprejemanje Inseratov v ulici Molia plocoio Stv. 3, U. naii^ti. s dajat olj in odgovorni urednik Fran OodniL Laaluil konaorcij liata Bdinoat" Natianila tiakarna konaordja liata „Edinost,, v Trat Naša zveza z Itali žajav iio v zrcalu tal Kakor se bodo naši čitatelji morda še oporniojali izza naših svoječasnih poročil o -e*tavi nove večine v laškem pxrlamentu in sestavi Zanardelliievega kabineta, vlad* sedaj v laškem kraljestvu Kberalno-demokratična večina, kateri naj'.iplivtt*>jše sestavine so: -so " jalisti, republikanci in radikalci. "Od take vlade pričakujejo ita'ijanske mase zboljšanja gospodarskih Tazmer in povzdigo revnejših slojev, Vlada je tudi resnično o svojem na- stopu obljubila jako važne in koristne re- forme. Obljubila je olajhčanje neznosnega davčnega bremena, a tudi zboljšanje miroma novoustanovljenje vseh onih naprav, iz ka- terih bi se morali boljšati sedanji, oziroma ustvariti novi eksistenčni viri za laško pre- bivalstvo. Na jedno stran se je torej vlada Vbvezarla, da bo od ljudstva tirjala manje davke, na drugo stran pa, da mu bo za to *e več dajala. Sedaj mora seveda nastati vprašanje : kje misli italijanska vlada dobivati ;> »trebne dohodke za plodonosne investicije, ako noče se povečati davčnega bremena *? Morda bofi kpaiHij i] ero i ioc Tpo i i kj i. J Poseben odtis iz .Žive starine'. I. zv. 1902. Dr. Ir. Mt , Ko so koncem XVIII. stoletja človeško Iružbo prenavljajoči ideje prodrle celo na naš pozabljeni jug, tedaj so nekateri naši možje — bilo jih je peščica — brž spoznali, da je :reba iskati kolikor toli pristnega slovenskega življa le v najnižjih slojih prebivalstva, med kmeti, kajti meščanstvo je bilo ali tuje, ali ;.)otujčeno; o domačem plemstvu pa že zdav- nej ni moglo biti govora. Da je stal na čelu *eh kulturnih delavcev kot svetovalec in vo- liteij baron Zois, to je pač le slučaj. Ti možje — menim namreč zlasti Vodnika in L'nharta — so se pa v prvi vrsti zanimali za tiste strani narodnega življenja, od katerih -o ei obetali koristi za obogatitev jezika in preporod umetne slovenske knjige ; to je bil jegedni zaklad in pa proizvodi, katere ime- bo primanjkljaj neizogiben. V kratkem se bo vršila v laški zbornici velezanimiva razprava o kritičnem stanju laških financ, a te raz- prave se udeleže irajsposobnejsi laški finan- cirji, :kakor so Luzzatti, Soonino, Rubini, svojo trozvezno politiko. Da so gospodarski in socijalni odnošaji v Italiji prežaloatni, to je že stara notorična reBnica. Da je sedanja vladna oblika v Italiji hiša, ki stoji na raz- rutih vulkaničnih tleh, tudi to je javna tajna. Guieciardini in drugi. Nekateri iz-med teh so Nam je n. pr. znano iz povsem dobrih virov, prepričani, da je v bodočem državnem pro- računu, kakor zgoraj omenjeno, deficit neizo- giben. Ravnotežje bi se dalo vzdržati v Italiji le tedaj, ako se skrči civilna lista ter stroški za vojsko. Ia tu je zopet ona stara pesem. Italijo je megalomanija dovela na rob gospo- da je pokojni Crispi mnogo vplival na Dunaju glede poli- tike v avstrijskem Primorju ravno s tem, daje opozarjal na nevarnot'*, ki v Italiji prete monarhični vladni obliki in dinastiji. Vedno je prosil, naj upošte- darskega in s tem tudi političnega propada.! vajo to nevarnost in naj avstrijske vlade 89 Kljubu svoji slabosti hoče igrati ulogo vele- j svojo politiko v Primorju ne dajajo irreden- sile ter se kar ne more iznebiti ekspanzivnih j tarskim in republikanskim življem v Italiji taženj. Mesto da bi skrbela za gospodarski! vzrokov ali pretvez za ščuvanje in huj- napredek dežele, troši neštevilne milijone za skanje. vojno in mornarico. Italija se nam dozdeval Gospodarski in socijalni odnošaji — ža- kakor t:sti mož, ki bi stradal, samo da si s I lostni ; sedanja vladna oblika v negotovosti od danes do jutri; a sedaj so začeli pri po- znavati, kar so dosedaj skrbno prikrivali : prihranjenim denarjem kupi železen oklep ! Kaj mu pomaga oklep, ako je od stradanja ves obnemogel. Železni oklep mu pripomore 1 da so tudi financije Italije razrušene, obupne ! ! samo v tem, da se še prej zgrudi na tla pod ; Ali ne bi bilo torej v dolžnost našim njegovo težo, kar se zgodi prej ali slej tudi državnikom, da si stavijo vprašanje, da li bo Italiji, ako se slednjič ne uveri, da je treba Italija s takimi odnošaji sploh mogla v slu- najprej skrbeti za želodec in še le pot?m za čaju resnosti vršiti tiste dolžnosti do naše obleko in oklep. , države, ki jej jih nalaga trozveza ?! Tista Italija stoji pred neizprosno alternativotrozveza, ki stane tudi nas velikanskih go- ali se odloči za nadaljevanje politike domi- spodarskih in denarnih žrtev ! sljavosti in megalomanije, potem je popolen' Kje pa so se le moralne žrtve?! Kdo gospodarski polom neizogiben; ali pa hoče bi mogel podcenjati fakt, da so narodi av- { reprečiti ta polom, potem pa jej je odprta strijski siljeni v zvezo z državo, do katere jedna jedina pot: pot odpovedi politi velika- goje tradicijonalno, neizkorenljivo — nasprot- V potokih prelite krvi — prelite v obrambo te naše monarhije ! ! — je . . . tra- dicija. Ta tradicija ostaja živa vzlie vsenl pogodbam diplomatov ; ostaja živa izlasti še zato, ker jo oživlja intenzivna zavest v pre- bivalcih teh naših pokrajin, da od tam, kjer so njihovi predniki nešteto krati z junaško pestjo brauili interes dinastije in integriteto monarhije, da od tam žuga danes nevarnost tudi njih, tth državljanov — lastni narodni ekzistenci! Da od zveze z Italijo niti ni dražega zla za našo državo, nego ta : da je v nasprotju s tradicijo, s čutstvovanjem, in da zahteva po- litiko ozlovoljanja lastnih lojalnih državljanov, živečih ob periferiji, torej na braniku mo- narhije — da tudi ni druzega zla, pravimo, bilo bi že to samo dovolj in opravičuje te narode, ako odklanjajo sedanjo vnanjo poli- tiko monarhije ! stvo?! Izlasti velja to za narode na jugu monarhije, a ravno ti, kakor najbližji mejaši Italije, morajo prihajati prvi v postev o ce- njenju umestnosti zveze naše z Italijo ! Kdo bi mogel podcenjati moralni moment, da mora naša država radi zveze z Italijo se svojo politiko ozlovoljati svoje lastne državljane in provzročati med poslednjimi najhuje nezado- voljstvo, tako, da imajo isti — izlasti v našem Primorju — pod pritiskom vladnega zistema, urejenega po zahtevah nesrečne tro- dobički, katerih bi mogli pričakovati v slu- zveze, včasih občutek, kakor da jih ne uprav- čaju, da bi morala trozveza z dejanji, na lja uprava države, kateri so na neštetih bo- bojnem polju dosezati namen, radi katerega ! j ščih in s potoki krvi dokazovali svojo lo- je bila ustanovljena ? ! Sleherni praktični tr-1 jalnost in udanost, ampak kakor da jih govec, predno se spušča v kako spekulacijo,1 upravljajo direktno državniki tiste Italije, s v kako podjetje, jemlje sv nčnik v roke in1 katero smo sicei danes »zvezani«, a kije -štva, za katero italijansko kraljevstvo nima sredstev. Italija se mora odločiti za eno ali drugo. Aut — aut! Tertium non datur. Tudi državnikom avstrijskim bi moralo to stanje v Italiji dajati misliti. Malce re- sneje, to je, se stališča praktičnega računanja bi se morali vendar tudi naši državniki poba- viti z vprašanjem : da li sploh kaže vezati se z državo italijansko ? ! Računati bi morali : je-li sploh pravo razmerje mej žrtvami, kijih moramo doprinašati radi te zveze, in mej računa : da li riziku odgovarja možni dobi- vminolosti, bližnji i a k i n daljnji, ček, da-li je pravo razmerje med nevarno3tjo dajala tem zvestim narodom izgube in nado do dobičkr ! In žalosten tr- avstrijskim toli K o prilike za govec je, ki bi hotel rizkirati 100 gld., da-si dokumentiranje zvestobe naj- ima gotovost, da more pridobiti k veče mule dragoeenej i m potom: se svojo 1 gld. Taki žalostni trgovci smo tudi mi se krvjo!! nujemo danes tradicijonalno slovstvo: pesni, Art. Jedeš Sisi ichen und Landgut findet hier pravljice in pripovedke itd. A. Linhart je v seine eigene Geschichte. Was mir aber be- svoji nedokončani zgodovini (Versuch einer sonders schatzbar ist, sind die Sitten und Geschichte von Krain und der ubrigen sud- Gebriiache der Krainer im siebenzehnden Jahr- lichen Slaven Odterreichs, 2 knjigi) podal v 2. hunderte, die er nach allen Situationen des knjigi dovolj vsestransko, seveda če3to površno Lebens abschildert. Ein Zusaminenflu83 ver- sliko tedanjega narodnega življenja ozirajoč schiedener Uraaehen, und der polit:sche Ro- se zlasti na šege in navade sloves, naroda ; furmationsgeist unseres Jahrhunderts \verden pohvalno pri tej sliki je, da ee ozira tudi že die Originalitat dieees Voikes allmalig ver- na realno ali materijalno stran kmetskega sohtvinden machen, und dann werden es nur življenja, opisujoč slovenskega kmeta na delu,1 noch Valvasora Schilderungen sein, woran doma in na polju, v delavnik ia v nedeljo \v'»r die alten Krainer erkennen werden.« itd. Tudi o hišah slovenskega . kmeta govori Valvasor seveda nam ni zapustil etnografične (str. 297.—302), le škoda,.da preveč hipoti- slike našega ljudstva, kak^r bi si jo želel žira in etimologizira, mesto da bi nam podal modern etnograf, vendar je v njegovem sliko slovenske kmetske hiše, kakor je bila v glavnem delu raztresenih toliko dragocenih njegovi d^bi. Pohvalno omenjamo, da se je drobtin tudi z ozirom na materijalno stran L. oziral tudi na svojega klasičnega prednika narodnega življenja, da si lahko sestavimo na etnografičnena polju, na Valvazorju, ka-' precej jasno sliko o tedanjih socijalnih razme- terega je v uvodu prvi in čisto pravilno rab našega kmeta. V tem pogledu niso brez ocenil pišoč: »In der a testen Geschichte hat pomena zlasti njegovi bakrorezi. Poznejši raz- er (sc. Valvasor) nicht viel mehr geleistet, iskovalci narodnega življenja so se gibali bolj als seineu Vorgaoger Schonleben fast \vortlich ali manj v Valvasor - Linhartovem okviru, iibersetzt. Reicher und brauchbarer ist er in pišoč o vsem nekoliko, o ničem podrobneje in der neuen Geschichte. Sein topographiscber znanstveno. Veliko vrednost za nas imajo Theil ist einzig und merk\vurdig in seiaer Hacquetove knjige, zlasti 1- 1801 v Lipskem Politični pregled. V Trstu, 14. maja 1902.. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročda.) Mej došlimi spisi včerajšnje seje je bil predlog po3l. Steinwenderja glede financijal- nega položaja južne železnice, dalje interpe- lacija p osi. Klofača in tovarišev glede pre- prečen j a imenovanja Tolstega častnim členom praske akademije znanosti. (Praška akademija je hotela namreč, med drugimi, tudi Tolstega imenovati častnim členom, & protektor te akademije, nadvojvoda Fran Ferdinand, pre- črtal da je ime na tozadevni listi.) Interpe- lantje so vprašali ministerskega predsednika, da li je pripravljen povprašati nadvojvodo, iz katerega vzroka je storil to. Naučni minister, dr. pl. H a r t e 1, je odgovarjal na interpelacijo posl. Bennatija in tov. glede namišljene zlorabe cerkve od strani primorske slovanske duhovščine v na- rodno-politicne agitacije ter je odločno za- nikal, da bi obstajala taka | zloraba. Tu pa tam, je dejal minister, so se morda res včasih o volitvah dogajali posamični slučaji, ko je duhovnik izrabljal svoj svečeniski vpliv v narodno politične svrhe, kar da je seveda obžalovati, posebno z ozirom na precej na- pete narodnostne razmere v Istri, sicer pa da so Laki slučaji vedno redkejši. Isti minister je odgovarjal tu li na neko interpelacijo posl. Jaworskega glede prepovedi dijaških zboro- vanj na lvovski tehniki in izjavil, da je ta i natisnjena knjiga »Abbildung und Beschrei- bung der sud\vestlichen und o§tlichen Wen- den, Illvrier und Slaven etc.«, ker deloma kontrolira Valvasorjeve podobe, oziroma kon- statira spremembe v teku enega stoletja. To delo je zanimivo tudi za druge južne Slo- vane. Nekak plagijat, ki tu pa tam ni brez cene, je knjižica, ki je izšla 1812 na Dunaji anonimno z naslovom »Die illvrischen Pro- vinzen«. Tudi to delo se precej ozira na ma- terijalno Btran kmetskega življenja. Ko se je kulturno delo med Slovenci razširilo in poglobilo, tedaj so prinašali skoraj brezizjemno vsi slovenski listi prve dobe tudi etnografično gradivo, a večinoma folkloristič- nega, izjemoma le materijalnega značaja; po- datki poslednje vrste — izvzemat morda opise narodnih noš — so bolj slučajni, površni in manj zanesljivi. Kar se tiče slovenske hiše in bivališč slovenskega ljudstva sploh, čitamo le redkokje kako drobtinico, kajti za študije t3 vrste ni sposoben vsak diletant. Razun pri- spevkov v »Oaterr.- ung. Monarchie in Wort und Bild«, kar citira tugi gospod Haruzin, ne poznam strokovnjaškega spisa o tej stroki. odredba le provizorična in se je ista morala izdati, ker so dijaki na nekem zborovanja popolnoma protizakonito kritizirali vladne od- redbe. Tekom nadaljevanja razprave o prora- čunu železniškega ministerstva je odgovarjal železniški minister, pl. \\'tttek, na razna iz- vajanja predgovornikov. Zatrjeval je, da je deficit uprave državnih železnic provzročen po splošnem neugodnem gospodarskem stanju ter je navajal razna zboljšanja pri železnicah. Glede podržavljenja družbe državnih železnic je izjavil minister, da obstoje še velike dife- rence, ali ni izključil, da bi se — po od- stranjenju teh diferenc — dalo izvršiti po- državljenje. Vlada je pripravljena nadaljevati reševanje vprašanja podržavljevanja železnic, ali upoštevaje državno-financijalne interese. Minister je zaključil svoja izvajanja z bese- dami: Vlada je pripravljena podržavljati železnice, ali ne za vsako ceno Iz ogrske delegacije. V včerajšnji seji vojnega odseka ogrske delegacije je vojni minister odgovarjal na željo, naj bi se vo- jakom kmetijskega stanu za Časa žetve do- voljeval d »pust, da temu ni mogoče ustreči, ker je število aktivnih vojakov premajhno. Omenjal je, da so tozadevni laneki poskusi slabo vspeli. Dalje je minister omenjal, da je nakupovanje poljedelj«kih predmetov narav- nost pri kmetovalcih samih dobro vspelo, da pa mora imeti vojna uprava v to mnogo denarja pri rokah, ker kmetovalcem plačuje takoj. vih bivališčih, zlasti pa bližina tako dobrih stavbenih mojBtrov, kakor so bili Romani od nekdaj, morala močno uplivati na prvobitne tradicije v stavbeni tehniki, tedaj se ne bomo zelo čuddi, da ima dom sloven- skega kmeta na južno-evropskem delu sloven- skega ozemlja — čisto romanski značaj, in da so tudi Germani morali precej uplivati na obmejne Slovence. (Zvrsetek pride.) napredna stranka odgovorila vsenemški zvezi na kratko predsednik društva tiskarjev, For- na uljudno povabilo zaradi akcije, za uzako- tuna, in v slovenskem jeziku sodrug Kopač, njenje nemškega državnega jezika. Odgovorila Tudi Hortis.... ne, o tem bomo govorili po- je kakor druge skupine. Ni rekla »da« in ni zneje. Slednjič je izgovoril par besed tudi rekla »ne«. Priznava sicer, da je stvar veli- socijalist Pizzino iz Kormina. Na to sejeru- kanske važnosti in nujnosti, oklepa pa — da dtča zastava v slovo še dvakrat dotaknila se vsaj za hip izvije iz zadrege — čisto vna- krste, s čemer so bili zvršeni pogrebni nje okolnosti, da se je vsenemška zveza obr- obredi. nila do posamičnih členov nemških strank, Ostro politično nasprotstvo, v katerem se mesto da bi se obrnila do strank samib. nahajamo nasproti socijalistični stranki, nas Nemško napredna stranka pa da je priprav- ne moti nimalo, da ne bi priznali, da je ta ljena sestati se z zastopniki dtugih nemških stranka na impozanten način skazala svojemu strank za posvetovanje o pripravljalnih k.>- pokojnemu voditelju poslednjo ljubav, rakih. j »Rdeči prapor« nam grozi, naj se ne »Mit Gruss und Handsehlag« se zavr- spuščamo v osebne boje. Na to konstatujemo, šuje ta nemšico-napredna — hinavščina. Oče- da se mi nismo nikdar dotikali ni g. Kri- vidno je, da jih ta vsenemški korak spravlja stana, ni g. Kopača, ni nikogar druzega, v naj vedo zadrego; tudi oni vedo prav kakor oseb, ampak le kakor politi- dobro, da je ni niti najmanje nade, da bi se k o v, g o v o r n i k o v. Če je D, pr. gosp. ta njihov »hochziel« kedaj mogel doseči zako- Kopač na kakem shodu najhuje napadal nitim ustavnim potom — in vendar se hočejo našo stranko in nje voditelje, vendar ni korakih ! ! Ali možno drugače, nego da imenujemo gosp. katero mečejo Kopača !! oči in je be-: »Rdeči prapor« pravi, da je sovražnik ! osebne polemike— mi tudi! Socijalist čni Drobne politične vesti. Iz Pariza govorniki naj v svojih govorih nehajo kazati poročajo, da se je predsednik L o u b e t na gotove osebe — kakor so storili že ope- einoči v družbi ministrov Delcas-ć-ja in Li- tovano glede naših odvetnikov — kakor na nessana odpeljal v Brest, kjer se ukrca, da same oderuhe : pa bomo imeli med seboj nastopi svoje potovanje na Rusko. Lou- Čisto, stvarno • polemiko, ki bo koristila, bi- beta je prebivalstvo pozdravljalo s klici strila pojme in oplodovala naše politično posvetovati o »pripravljalnih ni to skrajna hinavščina, s nemškemu ljudstvu pesek v gajo ? ! življenje. Socijalist čni govorniki naj se pov- zdignejo na tisto višino objektivnosti, da nam bodo priznavali vsaj to, kar ni v na- sprotju z njihovim programom, kakor priznavamo mi faktično nj»m vse, kar imajo (po našem prepričanju) dobrega in opravičenega v svojem programu ! In da je možno to, dokazuje »Rdeči prapor« sam v svoji zadnji številki, ko priobčuje poziv v bo vlekla južnoafričanska vojna še cela leta, prilog »Narodnemu domu« v Celju, če tudi, ker Angleži nočejo priznati Burom samostoj- seveda, dodavši nekoliko opazk se svojega noeti ter proglasiti popolne amnestije. L rJs tališča. Morejo IV n. pr. tajiti lojalni nastop »Zivio Loubet!«, »Živela republika!« Politični krogi v Parizu hočejo vedeti, da poda ministerski predsednik Waldeck- Rousseau svojo ostavko, čim se Loubet povrne s svojega potovanja na Rusko in se konstituira nova zbornica. Kljubu temu, da se je poslednje čase toliko govorilo o mirovnih pogajanjih v južni Afriki, posneti je iz najnovejših vesti, da ae dra. Rvbara na tistem gl:i30vitem eho hi ni vrtu pri sv. Jakobu, ko je naš govornik lo- jalno in rad priznaval, v čem soglaši s pro- tivnikom svojim, g. Kristanom?! Ali se ni povodom zadnjih štrajkov »Edinost« postavila na stališče, ki se je prav bližalo stališču socijalnih demokratov ? ! Je-li to morda osebni napad na g. Kopača, če mu dokazujemo, da je tudi se stališča slovenske demokracije in se svojega osebnega stališča podoben možu, ki žaga vejo, na ka- teri sedi, ako izreka prokletstvo nad narodno idejo slovensko ? Govorniki socijalistov naj žigosajo iz- rastke nacijonalne ideje, kjer se jim zdi, da jih vidijo; mi jim bomo morda sicer opore- kali, v kolikor se nam bo zdelo potrebno, ali v zlo jim ne bomo šteli tega, upoštevaje, da je to v zmislu njihovega programa. Iz kratka: gg. socijalistični odborniki in novi- narji naj urejajo svoje nastopanje tako, da bo brez strupene o?ti proti osebam! Polemike bomo imeli scer tudi dalje, ali take, kakor- šnjih si želi — ako prav umejemo njegovo zatrdilo — tudi »RJeči prapor«, to je — stvarne ! ! Konečno se »Rdeči prapor« zaleta v osebo našega »glavnega urednika«, uredniki »Rdečega praporja« bi morali deti bolj nego kdo drugi, kako je to »glavno uredništvo« umevati cum grano salis in kako j krivico delajo, če eno osebo delajo odgovorno j za vse. Krivica je tem huja, ker ga morda ni med slovenskimi novinarji, ki bi tako malo osebno napadal — to je : na- padal osebe kakor osebe, in ki bi se v borbi proti osebam omejal le na njih lastnosti ka- kor činiteljev javnega političnega življenja — in ki bi bil vendar toliko osebno napadan, kakor ravno on. In kar se dostaje specijalno stranke tr- žaških slovenskih socijalistov, je ravno on nepremično tega menenja, da bi mogli ta stranka in narodna paralelno delovati za ko- rist ne šega delevca v Trstu. Le malo dobre volje bi trebalo v to tudi od socijalistične strani. Kaj ni dovoljeno enim in jkaj je do- voljeno drugim! Pšejo nam: Svojedobno je gospod profesor dr. K. Glaser poučeval petje v »Slov. pevskem društvu«. Izvedši o tem, mu je deželni šolski nadzornik Lescha- nofskv hitro nastavil nož na vrat, češ, da to ni združljivo z dostojanstvom c. kr. profe- sorja ! ! Ali ee odpovejte enemu, ali pustite drugo! — tako nekako se je glasilo strogo povelje znano neizprosnega šolskega nad- zornika. Preti par dnevi pa smo čitali v »Edi- nosti«, da nima nikdo nič proti temu in da je lepo združljivo z dostojanstvom c. kr. urad- nika, da je predsednik tržaške skupine »Sud- mareke« ! In sedaj je zabeležiti, daje »Slov. pevsko društvo« nepolitično društvo in da mu nikdo ne more očitati ni najmanjega posezanja v politične in narodne homatije, dočimje »Sud- raarcka« izzivalno narodno agresivno dru- štvo I !! Tu vidimo torej, kaj ni dovoljeno enira in kaj je dovoljeno drugim. Enemu, sloven- skemu c. kr. možu, ni b-Io dovoljeno sode- . lovati niti v nedolžnem, nepolitičnem, pevskem J društvu ; drugemu, nemškemu c. kr.,možu pa je dovoljeno biti celo voditeljem v agresiv- nem in proti avtohtonnemu prebivalstvu na- perjenem društvu ! Gor fe njemu, ki je slovenske matere sin, a blagor njemu, ki je iz nemškega Herrn- in Edelvolka !! Kar je pri prvem greh, je pri poslednjem čednost. Poslednji innjo men la privilegij biti kladivom, prvim pa je tako usojeno, da so vedno in povsodi nakovalo! Slovenski poštni pečati. Poreški Ita- liiani, in ž njimi seveda tudi »Piccolo«, pre- takajo cele potoke solz, ker se je za Novo- vas blizu Poreča napravil nov peštai pečat tudi s pravilnim označenjem »Novavas«, katero označenje rabijo ve; prebivalci te vas;, ki so izključno Hrvati. »Piccolo« trdi, da je le »Villanova« pravilno in zgodovinsko < zna- čenje te vasi ter da je ime Novavas nikomur znana novoskovanka. V kolikor so »delali« zgodovino Italijani in žnjimi vrli »Piccolo«, prav radi trujemo, da je zgodovinsko ime Novevasi »Villanova«. Ako se pa pomisli, da 30 v Novivasi, odkar ista obstoji, vedno prebivali izključno Hrvatje, se pač redfcokje najde tak najivnež, ki bo verjel ,Piccolovicu' zgodovinskim lažem. Kakor je izključeno, da bi Italijani dajali svojim vasem hrvatska al: slovenska imena, istotako je tudi izključeno, da bi Hrvat* dajali svojim vasem laška