IN Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica 5tev. 6, I. nadstropje, i— ■■ 1 UCiteljska tiskarna. - . . .—.— Reklamacije za list so poštnine proste Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pobojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-r—■■ . —■ ■■ govora primeren popust. .........—- Izhaja r a z e n"rnedelj in praznikov vsak " dan opoldne. — Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 3G‘—, za pol leta K 18’—, za četrt leta K 9-—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in —=r= Ameriko K 48. 1 Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. m Posamezna Številka 14 vin. mam Št. 81. V Ljubljani, sreda dne 10. aprila 1918. Leto II. Skrb za kruh in igračkanje s prehrano. V veliki zmoti bi bil, kdor bi bil pričakoval dru-saee, kateor cta vsi tisti, ki so odgovorili za ljudsko prehrano v Avstriji, sedaj žrtvujejo cele dneve in prekujejo noti, da prebrskajo vse zaloge ter spravijo vse 'noreče ua dan. samo da sc 17 in pol milijona nepre-skibijetiib prerine do nove žetve. Strašno preteča sila in neprestana bojazen, da bi nam krščanskim ljudem vsakdanji kruh po evangeliju v resnici utegnil zmanjkali /n vtč tednov, ne dopuščata, da bi se pečali z idejami, razpravljali o načrtih in delali poizkuse. Očlvidno so sedaj vsi poizkusi odveč. Vsak pameten človek "Videva, da se bo prihodnjo jesen, ko bomo zopet želi, Položaj tako tv,prememl, da se bomo mogli in morali nanovo urediti Ako ostane mir in trgovska svoboda na vzhodu, tedaj bos'a kmmu.ija in Ukrajina zopet obde-kni, iri bodo nastopile popolnoma drugačne možnosti $knr doneditj I 'anes re poznamo niti tistega »če«, 'liti množine teli dovo/.ov, zaradi tega se kak gospodarski načrt za zimo S91B in 1919 nikakor ne da določiti Z.a zgodnjo spomlad in poletje 1918 pa je vsak 'irurt itak prepozen. Kdor bi v takih razmerah ne mislil, ds državni prehranjevalni ustroj glede na razpravljanje o samih načrtih le kot času neprimerno ('leptanjeV Resnica je, da ne verno v dnevnih v prašanjih nikakršne pomoči, zato nam ne po i v, a ga, ako se pehamo za rešujočimi idejami, oglušimo s tem pa lastno sva-r°čo vest iti varamo tudi lastno bojazen. Zaenkrat ni nobenega sredstva, kakor da poiščemo tn, kar je tukaj. Več kot deset milijohov samoprehra-njevalcev ie do srede septembra preskrbljenih, 17 in Pol milijona pa niti za oseni dni. Ogrska odpoveduje in Ukrajina i« daleč. Očividno se izognemo katastrofi, ako se sainoprehranjevalcem to, kar so si nakupičili za mesec julij in september, odvzame in pozneje z ukrajinskimi in rmmmskimi dovozi nadomesti. Do julija dbspo ti dovozi gotovo semkaj. Vlada je v polni meri odgovorna, da ne bodo eni od lakote pomrli v aprilu, doEirn so drugi preskrbljeni do septembra. Da se ne delajo čudeži, je ne more nikakor odvezati odgovornosti, razen čc že po katerikoli poti hoče to, kar je zunaj v lastni deželi nakupičenega, spraviti v mesta in industrijske kraje. v ta namen naj si uredi vse svoje mišljenje in dejanje. Kmetovalci so namreč že vse, kar so imeli čez lastno potrebo, oddali, v kolikor namreč poizvedovalni stroj deluje. O kakem preostanku bi bilo težko govoriti, zato bi mogli le od lastne potrebe odstopiti zadnjo če-trtinko, seveda da se jim povrne. Nikjer drugje ni najti izhoda, ki bi nas rešil, dokler ne dospo dovozi z vzhoda . Ko smo zvedeli za resnični položaj naših žitnic, oglejmo si, s čim si na višjih mestih preganjajo čas. Profesor Sedlmaver je pod zaglavjem »Moj sistem« izdelal načrt, katerega se poslužujejo gospodje pri pre- hranjevalnem svetu in v zasedenem ožemiu Poljske. Star ie že približno tri teta. Razloček med obstoječim in nasvetovanim sistemom je naslednji: Danes je vse požeto žito zaseženo — krnet si sme obdržati le, kar potrebuje za lastno porabo in za seme, ovseno moko in otrobe. Sedlmayer pa zahteva, da bi kmet oddajal 250 kg od obdelanega hektarja kot davek v blagu, z ostankom sme sam razpolagati, ga zavžiti, polcrmiti, prodati ali kamor hoče djati. Kako more Sedlmayer priti do te omejitve? Ra-čuna, da se »njegov« sistem izvede enakomerno po Osrc*keui in v Avstriji! Kdor pozna križev pot naših pogajanj z Ogrsko iz lastne izkušnje, mora to sprejetje smatrati za otroško. Po Sedlmayerju naj bi vsak hektar oddajal določeno blago; potemtakem vračunava mehanično hektarje, izpregleda po njih zvezo v gospodarskem obratu in s kmetom. Od dveh kajžarjev enakih kmetij preživlja eden družino s petimi osebami, drugi z dvema osebama. Ena družina nima ničesar jesti, drugi pa živež preostaja. Toda klimo dalje! Povprečna kmetija služi šč vedno bolj sarnoprehrani in preživlja na isti površini do sedemkrat toliko ljudi kakor veliko posestvo, ki povečjcni prideluje za trg in si pomaga le z dninarji. Zemljiški posestniki z žitnimi polj-i morejo lažji oddati ŠtlH- do sedemkrat toliko žita, kakor mali kmetovalci od Iste površine zemlje. Ta okoliščina deloma tudi pojasnjuje, zakaj Rumunija pridela toliko pšenice. Predlog Sedi-mayerjev prinaša kričečo predpravico veleposestvu, toda bil bi sploh polom naših zalog. Po Sedlmayerju bi mnogi manjši kmetje ne imeli ničesar jesti, dočirii bi veleposetniki prosto trgovali s štirikratnim ali šestkratnim preostankom! Da je ta načrt nepriporočljiv, za to ni treba posebnega upogleda. Razlaganje tega sistema pa je sedaj najljubše zapravljanje časa naših vladnih krogov. Drugi razloček v obeh sistemih jfc v tem: Ker kmetovalec mora dandanes oddati vse, kar ne potrebuje za dom iri gospodarstvo, žita v prosti trgovini sploh ni ha razpolago, kvečjemu v tihotapstvu, in žitne cene določa država. Sedlmayer pa hoče za preostanek glede naturalne oddaje trgovini in cenam prosto pot. Državna moka se tedaj oddaja po sedanjih Cenah, pač le manj imovitim; prosta moka bi potemtakem dosegla petero, desetero in celo dvajsetero ceno. Zopet še prezre Možnosti. Prvič bi se morala moka oddajati manj imovitim po vsem državnem ozemlju z izključitvijo vsake zasebne roke, tedaj popolnoma banovo organizirati, sicer bi prOSta moka ob splošnem pomanjkanju zakona takoj poskočila ža Več sto Odstotkov. Drugič bi bilo šele treba uvesti legitimn* zasebno sadno in močno trgovino, kajti cela nekdanja številna tropa sadnih prekupčevalcev, potnikov, zastopniko.1 mlinov itd. je morala tekom zadnjih treh let že davno spremeniti svoj poklic. Drug sistem bi se mogel zadostno razviti šele po dolgih predpripravah. Ob teh pomanjkjjvih možnostih pridemo do napačne konečne posledice: Sedlmayer meni, da bo prišlo vsled proste trgovine mnogo več žita,v promet. Presenetljiva zmota! Vladajoče cene živine in mesa na eni strani, za obdelovanje kmetij usodno zmanjšano stanje živine na drtigi strani bi predpisovali vsakemu kmetovalcu, da pok rini kolikor največ mogoče pridelkov, in s tem tiii-pofni hleve ter dobi potrebni gnoj. Tako bi največ koristil zemlji in si prslužil mnogo denar ja. Same na sebi koristne stvari, katere pa bi država z lakotnim tifusom in Umiranjem mas drago plačala na vseh koncih in krajih. Razni glasovi. V Celovcu, aprila mesca 191 s. Včeraj ie bila velikonočna -nedelja; sijalo je spo-njladartako sobice, ali od morja je pihljal mrzel veter. Dolgi čas sili človeka, da poišče razvedrila. Tako sva se tudi midva s prijateljem T. ob popoldanskih urah napotila proti Celovškemu jezeru, ki je priljubljeno /letišče .:e!ovškega občinstva. Preden sva dospela do pomola, sva si zaželela kaj okrepčila; ustavila sva se v pivi bližnji gostilni, kjer sva dobila tudi znanca, ki je že srkal belo kavo. »Pa še midva naročiva belo kavo, « rečem prijatelju. »Da, da, belo kavo naročita, je izvrstna, ati . . .« nama smehljaje svetuje znanec. »Kaj, ali?« Ko nama natakarica prinese kavo, konštatirava, da je skoraj brez sladkorja. »Posledica vojne, moj drugi,« mi tiašepne prijatelj T., toda previden mož je, seže z roko v žep in privleče nekaj v papirju zavitega: bil je sladkor. Zopet smo rešeni! »Kje pa dobiš sladkor?« vprašam prijatelja. »Pri dobrih Ijudjeh se vse dobi,« me zavrne. Več pa ne izvlečem iz njega. 'Ko sva popila kavo, sva šla do pomola. Tam je bilo vse polno občinstva vseh razredov . Toda največ je še bito žensk in vojakov. Po jezeru so vesljftle mlade gospic-e v spremstvu elegantno oblečenih >uiiteroijetijev«. Opazila sva tudi, da je Stiirgkhova doba minila ter da uživamo nekaj več svobode; zakaj, popolnoma svobodno So hodili okoli tudi lepo oblečeni ruski ujetniki, tam zopet gruče italijanskih ujetnikov, med katerimi je bil po eri naš vojak, seveda ne s puško na rami, marveč te za . . . parado. Ura je bila šest, treba odriniti. Vrnila sva se z električno železnico. Na postaji »Lend« sta vstopila v voz civilno oblečeni mladenič in preprosti vojak. Bila sta Židane volfre, ati prepevala nista narodnih pesmi, marveč živahiKi sta se raizgovarjala’o današnjem položaja siromašnega ljudstva. In ker sta govorila o kapitalizmu, tudi nista zamolčala socijalizma. V vozu se nahajajoča gospoda, ju je ogledovala začudeno, ker jo taka govorita v Celovcu nenavadna, a reči se jima ni upal nihče nič. Slednjič nain je deklamiral mladeničev prijatelj pesem, ki danes prav dObro karakterizira čut avstrijskih narodov. Z zanosom je govoril: W1r kampfen nicht itir’5 Vaterland, VVir kainpfen nicht fiir Gott. Wlr kampfen nuv iiir unSer Redit Und Iiir grotVres Stiick Brot. LISTEK. Dr. H. Tuna: »Demokracija" in demokratizacija. »Demokratizacija družabnega in državnega ustroja je orani cilj.« ' Demokracija je kakor aristokracij*! le oblika državne evo.rbe — zato ne more biti daljši ali zadnji cilj. Demokratizacija je pot k demokraciji — zato ne more biti konec poti — Demokracija je ljudovlada, samovlada ljudstva. Kaj je ljudstvo? Dana enoita sožitja ljudi v Kotovem času in na Kotovem prostoru. Enota 'e vselej abstraktna — istina je le raznolikost ^iferenciraniih ljudi v s remijem ju po integraciji. Hudsitvo kot historični produkt v vezani enoti ^ža/vc diferencirano je v stanovih, ljudstvo produkt splošnega gospodarskega razvoja ječmene iraino ie v razredu del avca -prodneen t a Kospoda-kapitalista. Demokracija — Ijudo- vlada je konkretno mogoča le v sporazumo .med stanovi vezane državne omote s prizna-vajnjem' predpravic posedujočih stanov in nujnosti mezdnega razmerja podrejenega delavstva. To je meščanska politična demokracija. Temu nasproti stoji socialna demokracija, vlada 1 ljudstva ko.t delavca-tprodnccnta, proti gospodu -k apii/tai iist u, izključevale vse predpravice in vsako nadvlado posedujočega razreda ter historično pridobljene premoči in nadVlastti. Ta pnoileitarska socialna deimokraaija je biitžji cilj socialdemokracije kot srtirauike v sat ho priborit ve državne imoči. Socializem je več nego politična poit in tnikttika, socializem ie na čustvenem dnu vera in stremljenje v človeško blaginjo — smer ki a® lobenam, socializem ipa je tudi medno gitoamae ljudskih »mas v boju za politično, gospodarsko, socialno in kulturno svobodo. Socialna demokracija je toraj sredstvo socializma, zato tudi socializem ne more biti »življenjski nazor modernega človeka, ki sc priznava k demokratizmu v gospodarskem in političnem življenju oosameznikia, rodbin, razredov, narodov, vse človeške družbe. Svetov- no naziranje (nazor Ansrciit, naziranje An« schauung, toraj »stik* tega nazora^, to je moj<» svetovno naziranje«) ie plod visoko razvitega kulturnega človeka, svetovno naziranje it, stremljenje posameznika k harmoniji njegovih verskih,' etičnih in političnih načel — harmonija od riiioogar še dosežena, od nikogar še povedana! 28v®ewski nazor (Lebens-Ansich:) Pit je nekai negotovega, poljočegia ali mehani-čriio priučenega ili privzgojenega ali rezultat življenjske pote posameznika, »Demokracija« ima pač v mislih svetovno naziranje kulturnega človeka.- Ujedinjerije v svetovnem miziramju v sožitju kulturnih ljudi — pa je le postulat, kiajterega postavlja manjšina razumnikov ali posamezni genij. Svetovna nazitanife ie tako abstraktno krščanstvo, budizem in različni — izmi. Vidno in podttnljivto postane svetovalo naziranje šele po dana obliki — kakor postane vidno vsako gibanje in življenje. sremUjenje in mjšljenje šele v obliki in besedi, programu m dogmiiu Tudi sociatoem. tort« ne metre stopiti drugače v življenju, nego v gotolvi obliki in po konkretnem nosilcu — kakor iie krščanstvo, konkretno mogoče le v ve- (Ne borimo se za domovino, Ne borimo se za boga. Borimo se le za svoje pravo in za kruha večji kos. Gospica, ki ie stala poleg njega z lepo vezano knjigo v rokah, ga je pogledala in se mu prijazno nasmejala. Ta smehljaj je najbrž pomenil, da ji je všeč ona pesmica. Cegava hči je bila ona gospica, mi ni znano. V tem smo dospeli v mesto. Ko sva s prijateljem stopila z električnega voza, me prijatelj T. nagovori: »Vidiš, pa pravijo, da so le Slovenci in Italijani slabi patri joti. t« Se eno naj omenim, in sicer da imamo tu v Celovcu dva Usta, ki pridno tekmujeta v pisavi proti so-oialnodemokratični stranki: »Freie Stimmen« in »KSrnt-ner Tagblatt«. Ker sc v tem oba skušate, sc res več ne spominjam, kateri je oni t.eden prinesel članek, v katerem je proslavljal nemškega Scheidemanna in njegovo stranko, ker je tako patriotično glasovala za 15 miljard vojnih kreditov, dočim so naši avstrijski nemški socialni demokrati glasovali proti šestim miljardam. 1 o je po mnenju imenovanega lista nezaslišan greh proti avstrijskemu patriotizmu, ker Avstrija enako kot Nemčija vodita obrambni boi proti trdovratnim našim nasprotnikom. Zato pa bi biia sveta dolžnost tudi kluba avstrijskih nemških socialnih demokratov, da bi se bili lavnali po zgledu Scheidemanna in njegove stranke. To ie seveda mnenje naših nemških patriotov, dočim smo mi in z nami tudi nemški delavci povsem diugač-nega mnenja. ^ Politični pregled. = Naša prehrana. Poslovalnica Štajerskih poslancev na Dunaju razglaša v Rroštoih listih: V sled ponovnih vest®, da so baje praspeue iz Ukrajine večje množine živil v Avstrijo, ,re poslovalnica na poklicanem mestu vprašala, te-h so te vesti resnične. Odgovor se je Rlasfl, da od večjih rtmožiin. poslanih živil na uradnih mestih nd ničesar mano. Prihajajo pač manjše j>o-šidjatve, ki pa za prehrano Avstrije ne pridejo v poštev, a večrth množin jktcšI mesccent jim. -jem ni pričakovati. Poslovateuca vsled teRc-svari pned optimističnimi nadanni. Dobava živil iz Ukrajine je naletela na razne ovire, to so nisio premagane. Obžalovati ie, a pwedariii.se ■mora resnica da bo prehrana v bližnji bodoč nosti še zelo pomanjkUijiva. . — Bosenski politiki na Dunaju. Bosenski politiki Dfimrovič. dr. Sunarič. Bašasič in Ar-■navtovič so dospeli na Dumiati, hčer razpravljalo z ministri o prehrani ljudstva v^Bosni m Hoi -cesrovini. Ministri obečajo pomoč. Sliši se uku, da ,ie boravek teli politiitoov na Dunaju v zvezi s pripravami za novo ureditev državopravnoRV. položaja Bosne in Hencegovime v inonarhiiui. »Slovenskemu Nomadu« se poroča iz Zatri eh a, da storimo tik pred senzacijonclno drtovnm-pravno premembo Bosne: ten nasi dezeM da se hačeStobnoiirati nova ustava v tesni državno-pSnfzvezi z Ogrsko, h kateri bi odsta Bosna pripadala na podoben način -kakor Hj vari-ska. Govori se celo že o datumu te pneimeimbe, ki da se proglasi baje dne 11. aprila. = Klub čeških socialističnih poslancev? V krogih nove češke socialistične, stranke, to je sestavi jena iz socialnih demokratov tim nanod-niji socialistov, se pojavlja tendenca, tiao bi^se vsi češki socialistični drža/vrni poslanci zdiruziii v enoten klub. Ce se to zgodi, bo zsoubd oeSki državnopravni klub mnogo članov m českn so- ciatTSitični klub postane za češkimi agirairai naa-močnejši klub v Ceškeiin svaz-u. = Ogrska vlada in volilna reforma. Dvoje vodi madžarske politike pri razpravljanju vprašanja o volilni reformi: korist madžarskega naroda na škodo neniadžarskih :in posebno vpo-števanje madžarske plemenitaške in birokina-ške družbe, Najbolj daleč od demokrartičniih r.ačel je pri tem 1'iszova stranka, ki bi sicea najiraie liodaoiila vsakršno gibanje za vodilno reformo, a se splošni ljudski zahtevi ne more več ustavljati. Na eni strani naj imajo koristi od te reforme le Madžari, na d rovi pa zopet le kapitalistični nioKioitci — in to je politika, ki ugaja Uidi miinisitru Gzeminii, zatto je tako navdušen za svoje zavezniške prijatelje onknai Litve1. Iz Budimpešte poročajo uradno: Člani kabineta v minisitiiskeim svetu so prišli glede načina, kako nad rešijo vprašanje o volilni reformi in glede njene vsebine do popolnega soglasja. S tem morajo utihniti seveda vse 'govorice in peskusi, la hočejo vedno imeti1 nasprotstva med elani kabineta. Zakonsko osnovo o volilni pravici je sprejel veis kabinet soglasno. Manj uradno poročilo i>a pravi, da hoče revidirati vlada Tlsizl na ljubo ponovno vprašanje o volilni pravici, torej pohabiti hoče že tako klavenno volilno reformo. In v zvezi s temi Madžari fcotraika Rinof Czernin proti »veleizdajalcem« v Avstriji! — Internacionalni ženski dan v inozemstvu. V nekaterih deželah inozemstva so se vršili meseca .marca mternaciiorialnii ženski dnevi; v kakem obsegu in s kakšnim uspehom, nam danes še ni znamo; gotovo pa je, da je bilo povsod dovelj razumevanja in vihanja za žen-' sko vprašam je im za ženske shode. V splošnem se ie poudarjala na vseh teh »ženskih dnevih« zahteva po enakopravnosti žene z možem, žabo IX) splošnem in trajnem miru, ki ga hoče t’bodoče ravno žena varovati, in preprečiti1, da. se še kdaj ponovijo grozote vojne. S svojo miroljubno naravo bo vplivala v javniem življenja ne le na javno mnenje, temveč tudi na odločujoče državnike im korporacije. Zenski dnevi so se vršili na Finskem; v Švici (najmanj v 45 krajih), dalje tudi v Bolgariji in na Holandskem. = Bolgarsko sobranje je v soboto v tre-I ujem čiitanju odobrilo kredit d veli mil jard za j poravnanje bolgarskih vojnih troskov do 1. aprila 1918. = Varšavska policija grozi mestu s prepo-. vedio uvoza. Varšavski magistrait dio sedati še ni izplačal globo 250.000 mark. to jo je mestu naložila neimška uprava zaradi demonstracij, ki so se vršile v Varšavi dinc 14. februarja kinialu po razglasu mirovnega sklepa z Ukrajino'. Ker magistrat kljub opominu še ni plača! zebli čustveno izražena in zastopana, ki bi utegnila v dani nedoločeni obliki obtezaviti pot socialne demokracije, onemogočiti taktiko razrednega boja in bi konečno ne pamemha polne svobode naroda ampak zmago meščanskega, imperialističnega nacionalizma. Slovenska socialdenipkiratična stranka Audi radi tega v tem hipnem stremljenju s oven skega meščanstva in kmetištva po demokraem in narodni suverenosti le za zgodovino in stvaritev naroda 'kot enota visoko vzgojevaln ment - katerega ne sme zavirati, m kojega tudi ne zavira, ampak po mioči pospešuje, izrazila je tudi božična resolucija jasno dovolj. moč le državna ustava; ugotoviti je treba, kdo nosi odgovornost za nesrečo, id je zadela Ramami jo, in sicer na eni strani zato, da bodo nosili tisrtii, ki so to zakrivili tudi posledice, in na dragi strani, da se ne bo več zgodilo, da bi ostala odgovornost le prazna beseda; slednjič poljedeilsike, volilne in upravne reforme. Noj-večji Avairescujev nosjmafcnik v Moldaviji je bivši ministrski predsednik Braitiamu, dasd se zavzema liberalna stranka, 'kii ti je šef, dosledno za te nove reforme. = Stališče Clemcnceaujevo. Brzojavna unija poroča iz Geneve: Stališče Clemenceau-jevo ie vsled usitianovitve nove stranke Coali-tion republiicaine zelo otežkočeno. Posebno pomeni jiiv o je, da program nove stranke niti z besedico ne omenja A11 zacšj e - Lor ene. Program napada vladno stranko 'in je povzročil moive 1 aretacije pnopagatoi-jev iiTiuut. — Nova politična stranka v Franciji. V Franciji se je ustanovila nova politična sitran-ka, ki .je te dni razglasila s Vej nranrfesv Novo ustanovljena republikanska koalicija pmaivd v svojem manifestu: V zadnjih štirih letih so diplomati dokazali, da niso kos svoji nalogi Niso zamogili zadosti jasno odvrniti od aliiraniti na rodov očitanj imperialističnega sitremijenja. Vse sile mednarodne akcije se marajo izrabiti v interesu miiru. Vkljub 'močnemu odporu moirajo vlade ententnili držav, čini nekolko potihne grom topov, izpregovoriti besede premišljenosti. Potreba takih besed postaja vedno nujnejša. Ne bojimo se lizjaviiiti, ida vse naše javno mnenje soglaša z VviLsoiiovim nrirovnikm ki voj-nim programom. — Rusija in Japonska. Izvršnih® giavni od-bar sibirskli protestnie proiti izkrcanju japonskih čet v Vladivostoku, 'ki nikakor ni euptnavl čeno \rslcd malo pomembnih dogodkov, kri s--vedno in povsod laliikio pripete. Delavci 'in 'kmeti sibirski bodo vsak poskus japonskih .impori a -listov, da sa prilsvoje ded Sibirije, krepko zavrnili. Protirevolucija se bo z vsemi sredstvi za dušila. Za celo Siibiiriiio se ie razglasilo obsedna stanje, revolucionarne oblasti pa so dobile ukaz, da vse potrebno uikiremeio v obrambo Sibirije pred japonskim iimperiaferncnu. Dnevne beležke. — Zopetna otvoritev poštnih uradov UuMjatia J in 6. S 1. majem 1918 sc zopet odpreta razredna poštna urada Ljubljana 3 in Ljubljana 6 v službenem obsegu, ki sta ga imela pred začasno zatvoritvijo. Uradne ure imenovanih uradov se določijo ob delavnikih od 8. zjutraj do 12. opoldne in od 2. popoldne do 6. zvečer; ob nedeljah od 9. predpoldne do 11. predpoldne in ob praznikih od 8. zjutraj do 11. predpoldne z omejitvijo blagajniške službe od 9. predpoldne do 11. predpoldne. Zaupni sestanek »Kmečke stranke«. V deželnem dvorcu se je vršil predvčerajšnjim zaupni sestanek .pristašev »Kmečke stranke«. Deželni glavar je z osebnimi pismi vabil na sestanek. Med »deležniki sestanka je bilo 143 duhovnikov in menda le 22 laikov. Govorili so dr. Šušteršič, dr. Lampe, dr. Pegan in dekan Arko iz Idrije. Sklenili so končno, da začno izdajati lasten dnevnik, a »Resnica« bo izhajala še nadalje kot tednik. — Bleškl grad. Obširno veleposestvo, graščino Bled z jezerom, z vilami in gospodarskimi poslopji ie kupil Ivan Kenda, hotelir v Sofiji na Bolgarskem. Kenda ie že lastnik hotelov Mallner in »Triglav« na Bledu. Pred leti je bil Kenda najemnik I ivolske restavracije \ Ljubljani. „ — Kako se izplačujejo begunske podpore. V ec beguncev se pritožuje proti okr. glavarstvu v Postojni, da zelo neredno izplačuje begunske podpore. Nekateri begunci morajo čakati dva, do tri mesece na podporo. Ali misli c. kr. okr. glavarstvo, da so begunci res tako založeni z denarjem, da lahko čakajo na podporo, dokler sc poljubi c. kr. glavarstvu? Prosili bi, da naj se podpora redno vsak mesec izplačuje. Velika nesreča v Oseku* na Goriškem. Vojak Janez Rožič iz Oseka št. 24 je prišel na dopust ter je bival pri svoji mačehi v Oseku št. 2. Dobil je nabite šrapnelske granate, katere ie razstreljeval v potoku blizu hiše. Ker ni mogel odpreti ene granate, jo je pn-nesel na dvorišče ter io tolkel s sekiro, hoteč o odpreti. Okoli niega so stali otroci ter ga opazovali. Naenkrat se granata razpoči in vse dvorišče je bilo polno dima. Ne daleč proč je snažil gospodar kravo, kateia je bila od enega izstrelka zadeta skozi vrat ter se L mrtva zgrudila na tla. Gošpodar sam je bil lahko zadet v hrbet. Ko se dim razprši, vidi vojaka ",rtveSa ,ezat' na obrazu, vsega v krvi, zraven niega te l“1' . mrtva sedemletna Leopoldina Mladovan in Alojzij Mervič močno ranjen na obrazu m životu. Drug otroci so bili več ali manj ranjeni ter so Jih odpehah v goriško bolnico. - Danzadnem se sliši strellanie P vipavski dolini, raditega naj bi pristojne oblast, odpra- vile municijo, da se ne bodo dogajale zanaprej enake nesreče. — Obnovitev Gorice napreduje zelo počasi. Človek, W hodi po ulicah, vidi, du se sedaj popravljajo vojašni-ce in druga vojaška poslopja. Po mnogih ulicah je še vse polno žičnih ovir. Marsikateri zid grozi, da se po-Kiezne. Ministri obljubljajo, toda te obljube so precej Počasne. * —• Rudarjeva smrt. Iz Crne na Koroškem se poro- V Friderikovi jami je padel dne 3. aprila ob 1. uri (•opoldne na nepojasnjen način 27 let stari rudar To-,naž Kužej skoro 60 metrov globoko, kjer je z zmečkanimi udi in z desno popolnoma odtrgano nogo obležal n'rtev, Od tam so ga prepeljali v bližnjo mrtvašnico. Mrtev se zgrudil na tla. Nastavljenec Frankove tovarne cikorije v Zagrebu Alojzij Pristovšek, rojen ; ' • leta v Celju, se je v soboto okrog šestih vračal 7' ce^a domov. Na cesti ga je zadela kap in zgrudil se je mrtev na tla. — Razpuščen je občinski zastop v Radoslavcih v "kraju ljutomerskem .Za gerenta je imenovan posestnik Anton Božič. — Za pegastim lesarjem ie dne 6. aprila v Gradcu Obolel v izolirnem oddelku splošne bolnice nek vojak. —.. Tlialertiof pri Gradcu — koncentracijsko taborišče za vojne ujetnike, vračajoče se iz Rusije. ThaJer-hoi, ki jo zaslovel v vojni z žalostno posebnostjo, da je ondi pomrlo za pegastim legarjem nešteto interniranih Avstrijcev, in so ondi nazadnje prebivali italijanski vojni ujetniki, bo izpremenjen v koncentracijsko taborišče za vojne ujetnike, ki se vračajo iz Rusije domov. Proti temu bi ne bilo ničesar ugovarjati. Zahtevati pa se moja. da -sc z domov sc vračujočimi ne bo ravnalo tako kakor z interniranci in da ne bodo trpeli pod ravno takimi prehranjevalnimi razmerami kakor vojaki v pro-sl ulem Lebnngu. . — Živijo vojna! V seji upravnega sveta avstrijske rudniške in plavžarske družbe dne G. aprila, je predložilo vodstvo bilanco za poslovno leto 1917. Družba izkazuje 22,954.650 K skupnega dobička proti 21,852.901 K lanskega leta. Čistega dobička pa je imela družba v tem letu 12,720.-116 K proti 12,636.306 K lani. Sklenilo se je, razdeliti za letošnje leto dividende po 88 K za akcijo. — Strašna draginja na Dunaju. Ker so dobavo govejega mesa na Dunaju iznova uredili, so se silno zvijale cene kuretnini. Kilogram gosjega mesa prodajajo že po c>5 do 36 kron, kilogram kuretnine pa po 20 do 28 kron. Konjsko meso prodajajo po 18 K kilogram. — Družbe za pospeševanje velekapitala. Velekapi-talistično nemško časopisje naznanja, da se je ustano- I vilo na Nemškem že več organizacij, ki hočejo utrditi • v inozemstvu nemško industrijo :in trgovino. Ena teh družb se je nazvala »nemška prekomorska služba«, ki bo imela namen, po končani vojni vzdrževati stalne zveze z inozemstvom, obveščati nemške podjetnike o svetovnem gospodarskem trgu v inozemstvu in podajati merodajnim faktorjem tudi politične informacije iz inozemstva. v to družbo so vstopili le velepodjetriiki, vele-i ustujalci in veletrgovci, zastopniki težke industrije, pi ometa in bank. V svojem programu ima ta »nemška Piekmorska služba« tudi ustanovitev velekapitalistič-■icga težkoindust ruskega internacionalnega brzojavnega biroja, ki bo reševal v zmislu ustanoviteljev in postavodajalcev gospodarske in svetovnopolitične od-nošaje. Nova družba bo služila izključno le interesom onih ljudi, ki bodo žrtvovali za njeno,organizacijo milijone. Delavske organizacije in socialistično časopisje bodo morali prav posebno paziti na delo teh veleindu-strijskih organizacij. — Kruh v Pratri. »Na/rotclma Boilitiilka« po-roča, da so izvedenci komično preiskali kruli ki se te dni doli prebivalstvu Prage iLn kom-statirailii, da je sedanji kruh naravnost zdravim nevaren ter poživljajo prebivalstvo, naj toga Kruha ne uživa. Želodec ne nnoire tega ikinuiha prebavi«, ker je narejen iiz peska, lesa, ža*. 7»^* ’ s^Menega -pralui in giipsa. — zmanjšana krušna izdaja v Pragi. Namestništvo v ragi je odredilo, da se ima ondi v času od 7. do 14. apri a ru l prodajati konsumentom le proti izkazilu le-Kitamacij m proti oddaji krušne karte. Osebe z dohodki dobe na celo krušno karto en hlebček kruha, rw i ? ^ dohodkov pa le polovico hlebčka. s a o prebivalstvo je z ozirom na nezadostno tnnoži-se 1,10 l-U 0t* dobivrania kruha sploh izključeno. Oblastem °ivanjetl' primerne množine krompir-«ak drug način. — Avstrllsita zimskem semcstruVSe‘“511išča ie ()biskov;ll° v zadnjem (lansko leto 11.711), inS*K* .«.411 slušateljev jakinj, tned temi jih je bii0 12.oq78? d,lja^ov in 4238 di" ter 544 liospitantov in hospitantk. N^n’ 1770 izr®tlnlh ralo 4695 slušateljev, med njimi 1567 ženskih1* jer)stu, <>14, med njimi 245 ženskih, v Innsbrucku 781 Iio?/ jpn" Skih), na češkem vseučilišču v Pragi 2444, ,ned temi 835 ženskih in na nemškem vseučilišču v Pragi 793 (i82 ženskih), v Levovu 2168, med njimi 616 ženskih, in v Kiakovu 2522, med temi 674 Ženskih. Vsesa skupaj je posečalo posamezne fakultete: teologično fakulteto 1061, pravno 4268, medicinsko 4135, filozofično 4947. Šolski sklep na srednjih šolah. Naučno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero odreja, da se zaključi šolsko leto na srednjih šolah, dekliških licejih, učiteljir ščih kalcor tudi na trgovskih in pomorskih šolali že dne 28. junija ter se razdele izpričevala, če ni oviralo dosego učnega smotra na dotičnih zavodih nikakršno daljše pretrganje pouka. Na zavodih, kjer se pouk ni vršil zaradi pomanjkanja kuriva ali kakega drugega vzroka, sc sklene šolsko leto sporazumno z dotično deželno šolsko oblastjo. — Pravica poveljnikov vojaških bolnic za dovoljevanje dopustov. Streffleur poroča: Poveljnikom vojaških bolnic se daje pravica, da smejo dovoljevati dopuste iz zdravstvenih ozirov do treh mesecev v lastnem območju in pošiljati moštvo na dornist neposredno v domovino . — Zloraba ženskih pomožnih moči po vojaških pisarnah. Parlamentarna korespondenca poroča: Znano je, da je iskala vojška uprava svoj čas 30.000 žensk, da jih porabi v vojaških pisarnah ali v gospodarstvu. Ker so bili pogoji ugodni, so se javile ženske vseh slojev v obi-lem številu. Dosedaj pa je prišlo od strani teh nameščenih žensk že brez števila pritožb do centralnih mest in ženskih organizacij. Pritožujejo se, da morajo opravljati vsa drugačna dela, kakor pa resnična pisarniška in gospodarska, in da so često prisiljene opravljati dela, na kakršna pri sprejetju niso mislile. Na podlagi teh pritožb so pričele ženske organizacije skupno akcijo in se pritožile na centralna mesta proti zlorabi ženskega osobja po vojaških pisarnah. Obenem so zahtevale, da se take razmere ne bodo več ponavljale. — Ločitve zakonov se množe in poslova!-nice za pravno varstvo. Da je vodna fcair mafcilo-bokeje razdrapala družinsko ■življenje, je jasno katar beli dan. Značilno pa je, da se. njene neugodne posledtice kažejo že sedaj, ko se nahaja vsa ainmaida še na bojišču, s tem; da ste pričenjajo izrekaiti. m sticer v neipničatavamiO' visokem številu, ločitve zakonov. V ravnokar iz-danem 'letnem poročilu pravnovarstrvane poslovalnice za vpoklicance in mjih svojce se bere pasus, kli se čuje zelo značilno. Ondi se ptravt med drugim dobesedno: Zlasti se >je število prošenj za pravno pomoč pri ločitvi zakonov pomnožila, kakor se tudi izredni priraistek za-koins/kih ločitev pri muamj pomožnem prebivalstvu more imenovaitii socialno. prikazen mias. Po iz^ledu mižieavstrrijske pravovarstvene poslovalnice je tudi odvetniška zbornica za Češko v Pragi oživotvoola itaiko postovailmiico, kjer se že prav pridno deliutie. Več kiaik.or 35CH) pravnih slučajev je rešite poslovalnica detloma na podlagi ustnih podatkov, deltama na podliagi piismienih prošenj. Ker v nedoslednem času ni pričakovati konca vojne in ker :je vedno več prebivalstva vpoklicanega k vojakom, se od leta do leita množi potreba po brezplačnem pravinem vairstvn. Med zadevami, ki sc v tej poštovalnici obravnavajo, stoje vprašanja državne preisikrbmnske podpore in naje/mm inske pravice v -ospredju. Toda tudi na vsem druigam ™ ;i&vn>e Pravice se je pomagalo o Razmotriva se žc, v kaki Obliki bi se ta javnim interesom služeča prav-no varstven a poslovalnica obdržala tudi v mii,r nem času. — Proglasitev smrti pogrešancev. Uradni list objavlja dne 8. t. m. naredbo justičnega ministrstva glede proglašenja smrti v sedanji vojni pogrešanih. — Pomanjkanje tobaka. Ako bi se pri nas različne v varstvo porabljivcev izdane odredbe smatrale za resne in bi se morale izvršiti, tedaj bi morali sedaj odgovorni voditelji c. kr. tobačne uprave že davno stati pred sodnikom Tobak za kajenje, Id se prodaja v to- acni i tr afikah, obstoji namreč iz dobrih petdeset od-s o ov iz ukovega listja in druge mešanice, ki se pro- pošttiimi nakaznicami, ki so povzročile poštnemu uradu škodo v znesku 150.000 kron. Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom! Vojna. daja kot »strašilno sredstvo«, in c. kr. tobačna uprava se ne ženira da zato zahteva še posebno zvišane tobačne cene. Vzemimo, da je fiskusu dovoljeno, ako na ta način upiizarja dnevno nešteto atentatov na zdravje prebivalcev, katero bi se morala v tem času bolj kakor kdaj negovati, tedaj bi jo morali gotovi moralični pomisleki zadržavati, da ne bi prestopila tako čestokrat v varstvo »proti motenju v blagovnem prometu« izdano naredbo in na ta način dajala slab izgled. Kaj bi se reklo o zasebnih prekupčevalcih, ki hočejo prodajati svoj »nadomestni tobak« kot pravi tobak? C. kr. tobačna uprava pa to dela in si pusti za to še plačati ceno kakor za pravi, polnovredni tobak. Varstvo porabljivcev iii proti motenju v blagovnem prometu izdelana naredba zahtevata, da se c. kr. tobačne trafike prekrstijo v c. kr. trgovine z listjem. — Na prehrani je na Hrvatskom in v Slavoniji de-settisoč otrok iz Istre, Bosne, Hercegovine in Dalmacije. — Goljufije pri pošti. Na nekem budimpeštanskem' poštnem nradn so odkrili velike goljufije s ponarejenimi Dunaj, 9. aprila. Uradno se razglaša: V Judika-riji so Italijani poskušali nepričakovano napasti; namera pa se je popolnem izjalovila. — Sef general, štaba. Berlin, 9. aprila. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Na nekaterih mestih bojne fronte se je razvil živahen artiljerilski boi. Na južnem bregu Olse so četo generalov pl. Schoeber in Wichura sovražnika znova napadle. Med Olso In Folembrayem so prodrle preko Ailette do kanala Oise-Aisne. V krajevnih bojih" so vzele uojzd vzhodno Cuny, katerega je sovražnUi trdovratno branil; v napadu so iztrgale sovražniku strmo pobočje višin vzhodno Concy le Chateau ter osvojile v naskoku močno utrjene sovražne pozicije. Vzeli smo Quincy in Ladricourt. Po srditem boju je padla danes zjutraj tudi utrdba Concy le Chateau. Tekom meseca marca smo na zapadnem bojišču uničili 28 privezanih balonov in 340 letal; izgubili pa smo 11 privezanih balonov in 81 letal. Z ostalih bojišč nič novega. -Ludendorff. Berlin, 9. aprila- zvečer. Severno kanala La Bas-see so naše čete vdrle v angleške in portugalske pozicije. Na bojni fronti ob obeh straneh Somme ljut topniški ogenj. Na južnem bregu Oise smo vrgli sovražnika tudi med Concy le Chateau in Brancourtom čez kanal Oise-Aisne nazaj. Boji južno Oise. Nemške čete so v zadnjih dveh dneh izvršile močan sunek južno Oise, prekoračile Ailetto ter vzele v drznih napadih več krajev, na južnem bregu tega potoka. Po prvih uspehih je naletel nemški napad na žilav odpor. Položaj v rečnem kotu Oise-Ailette stoječih francoskih bojnih sil je postal zelo težaven, ker so izpostavljeni napadom z boka. Na glavnih frontah so se artiljerijski boji poostrili. Pričakovati je zopet velikih podjetij. V zadnjih dneh je dospelo v Francijo nekaj novih angleških divizij; ameriške čete se v kratkem pričakujejo. O zadnjih bojnih akcijah so došla naslednja poročila: Angleško vojno poročilo. London,. 9. aprila. Vojno poročilo danes zjutraj: Že navsezgodaj je razvila sovražna artiljerija močan ogenj na prostoru od La Bassče-Canala pa do južno Ar-mentiera. Sicer na angleškem bojišču ni nič posebnega omeniti, razen da obstreljuje sovražnik Villers-Breton-neux, Bericourt in L’ Abbaye. Zadnje vesti. Angleška neodvisna delavska stranka za sko rajšen sporazumen mir. A m s t e r d ara, 8. aprila. Letnuo zboro-varuje neodvisne delavske stranke v Leiicestni je 'Sprejeto v svoiii zadnji seji resolucijo, kii pravi, da more le skorajšnji, demokratični, ne agresivni mir obvarovati narode pred popolnim medsebojnim uničenjem, ruinom in bankrotom. Mirovna pogajanja z Rumunijo. Berlin, 9. aprila. Državni tajrak dr. pl. Kiihlmann je odpotoval v Bukarest, kjer se dne 11. aprila pri ono končna pogajanja o imiiravni potgodbi. »Rerliner Taigbfcitt« javlja, da se pogodba ne podpiše koj po dohodu zastopnikov centralnih držav; poigaiianja 'bodo marveč trajala še nekoliko dnij. Sporazumen mir izključen. B c r 1 j n, 9. aprila. Raapravijaioč o vodnem položaju izvaja »Voovart.s«: Zadnja rajava, predsednika Wilsoma ne dopušča nobenega dvoma več o situaciji, v kateri se nahauaimio. Ali se posreči, da v doglednem času končamo voiino na zapadli z vojaškim sredstvi', ailii pa imamo pred seboj temno bodočnost, ito se pravi, razveseljiva bi ne bita niiti v slučaju, če spomladanski trn poletni boni, ikaikioir vsi mparmo, prinesejo ugodno! odločitev. Bila bi i>a še mnogo neugodnejša, če ta odločitev .izostane. Nemško liiudsitvo' ne more sedaj niti trenobek po-nuišljiati, kaj moramo sedaj hoteti, po čem stre miti. Razvoj svetovne vojne je prišel sedau' v tir, na katerem bodo odtočila le matarijaLna sredstva moči. Izjava Wilsonoiva ne dapiušča dvoma o tem, da so vsi miostovti za sporazume ti mlir sedaj porušeni. Zato ima Cizerniin-Clemeui -oeanjev spor o mirovniih raizpravaih v Svlol v tem trenotkn le historičen pomen. Videmski Slovenci za zagrebško deklaracije. Dunaj, 9. aprila. Jugosfovanisikeunu klubu je poslalo 50.000 Jugoslovanov iiz videmske okolice izjavo, v kateri se zavzemajo za zagrebško deklaracijo in želijo, da bi prišli piod okritltje bodoče teffoisfovaniske države. Ljenin o ureditvi notranje organizacije. .M o s h v a, 6. aprila. V pniliodnji seji 'glav-negia izvršilnega odseka bo govoirtil Ljenifn o potrebi, da se spremene vloge dosedanjih funkcij giavnega izvršilnega -odseka, ki naš ne bo le za-Icnntodajen, ampak tudi izvršilm. Ritski odpor proti japonski. Petrograd, 8. aprila. Vlada, je proglasila vojno stanje v celi Sibiriji