Leto XVII. f Celju, dae 25. oktobra 1907. Št«T. 135. DOMOVA jtuscun^iri« oaattK.Il—Dopto.blagovoHt.trua- ■skala trikrat na teden, vaak aamMIefc.anaflalaBaaok ter va|)asa Avttrljo In Nemilta 12 bos. pol leta ■ kros. 9 meaeee S kroeo. Za Ameriko tn dnure detela toliko vei, kolikor mata potatna, namitd: Na loto 17 kron. pol Ma B kroa 60 vin. Naaočnlna ao podi|Ja upiavntttvu. platoj.se aa pmbda ad taaka peUt-vrale po 20 vtaaitar sa vaa. kokrat: sa taqa latei alMa maogokratno basriruuj. Okrajne odbore Narodne stranke edaeeao -roapode, ki ao dobili od Izvrievalnegu odkora rabila aa glasni abor atraaka r raideljeranje med aomlkljenlke r »rojih okrajih, prostato, aaj roataa iztrie arojo nalogo. Vabila se aaj r prti rrstl razdele med oae, ki getoro pridejo aa i bo ruvanje, pa tadi med drago somliljenlke. Če koma smaajka rabil, aaj se obrae aa Izvrievalal odbor. Tadi poea-mesnlkl te lakko okrnejo po rabila ta Izvrievalal odbor. Kdar je prejel rabilo, a ne more k zborovanja, naj ekoia pridobiti koga dragega In mn brodi rabilo. Homlsljmlkl, ki pridejo r Celje te r soboto »eter, nni to autnunijo Izvratvulnema odbora atranke, da preskrhl prenočišču. Stori vsnkdo srojo strankarsko dolinostl Okrajni odbori, alarail-raj te rellho adeletbo. (ULJ K, dne 25. oktobra 1H07. Vekoslav Spindler, tajnik. dr. Vekoslav Kukovec, predse dnlh. 0 slovenskem trgovstvu na Štajerskem in Koroikem. Sestati I In poročal na I. vsesloven-»kem trgovskem shodn r Ljubljani Jote Hmertnlk. (Dalje,! Lepili časi tn slovensko trgovstro na Sp. Štajerskem so napočili Se le s razvojem zadružništva. S pomočjo nuSih posojilnic smo se najbolj emuncipirali vplivov tnjega kapitala, s pomočjo slovenskih denarnih zavodov je bilo ustanovljenih nebroj slovenskih trgovin. V tem ozira je storiln marsikaj dobrega .Celjska posojilnica" kot prvi slovenski zavod nu Sp. Štajerskem, pn tudi drugi zavodi so krepko podpirali razvoj tr-govstva na Sp. Sujerskem. Žal da v tem pogledu ni bilo sistemntičnegu delu, zato tndi uspehi niso ukini, kukor bi morali biti in to je bnS ona točka. glede katere smo deloma sami krivi naSega položaja. O sedanjem ruzvojn slovenskegu trgovstvu uu Sp. Štajerskem naj govorijo sledeči podatki: Slovenskih trgovcev, od katerih napravi vsuk najmanj 50.000 do 100.000 kron prometa na leto, imumo na Spod. Sujerskem 183. Nu stroke se razdelijo te trgovine tako-le: 160 z meSanim blagom, 9 s Špecerijskim, 7 z mannfakturnim, 3 s papirjem, 1 veletrgovina z ielezniuo, 1 s steklom. 1 z galanterijskim blagom, 1 z Žganjem, 1 z zlntnino. Od teh trgovin jih odpade 1 3 uu mesto Celje in sicer: 5 Špecerijskih, 9 manufakturni. 1 s papirjem, 1 z ielezniuo, 1 s steklom. 1 z galanterijskim blagom. 1 z žganjem in 1 z zlatnino. V vseh trgovinnb uu Sp. Štajerskem je uslužbenih okoli 200 slov. trgovtkik sotrudnikov. Pojasniti pa moram, da jo v itevila 183tih trgovin niso vitete trgovine z lesom, ksterih je toliko, du mi ni bilo mogoče dobiti točnega itevila, nadalje vse one tiguvine, ki so Isst pro-ducentu, kakor n. pr. trgovine z moko iti, všteta pa tudi ni nobena kra-marija V tem število so pa zapopadene Udi trgovine, katerih letni promet aega visoko nad 100.000 5, kakor n. pr. vele-trgoviaa z železnino, trgovine a det pridelki, katerik imamo lepo SUvilo. ki dobro proepevejo. * Trgovina z lesom iua srojo polje v Goni jesa vinski dolini in v Dravski dolini. Iz Gornjesavinske doline se eks-portira nad 5000 vagonov lesa na leto. Domači, slovenski trgovci ga izvažajo poj večiai na Hrvatsko in v Srbijo, p&kusno. toda zelo malo tudi v Trst Ilalijuuaku trma Fratelli Feltrinelli, ki ima pogodbo z ljubljanskim Škofom, razpoiilja les na vse strani, med tem tndi v večji meri v Egipt. Nu naSo trgovino z lesom kzj slabo vpliva zaprta meja Srbije in je to eden izmed vzrokov, ki bo zniiali ceno lena. Lee ostune namreč ves na Hrvatskem, kjer mu je radi prevelike množine cena padla. Trgovina z lesom je vir glavnih dohodkov Gornjeeavinske doline. Sedaj je U trgovina po večini v slovenskih rokah, prej pa je bila izključno. Odkar je namreč sklenil ljubljanski Škot pogodbo s tvrdko Fratelli Feltrinelli, zadaji ne zadosuje samo les, ki ga prejema iz Škofijskih gozdov, ampak kupuje Udi veliko množine od kmetov, Uko da Izvaža ta laika trma vaaj tretjiao vaegs lesa iaGornjeaaviaak doline. Bezamjjivo je, da ao vsled tega občatao prizadeti aaii domači trgovci. Silno velike vužaotfi bi bila ta to trgovino železnica iz Rečice nn Paki rsaj do Gornjegagrada. če že ae do Kamnika, ki bi trgovino z lesom povzdignila. ker bi imeK direktno zvezo do Trata la bi mogli poatavljati blago ha trtaihi trg vsaki čaa. ne de bi mr-ali čakati povodnji, kakor aedaj in gotovo bi doaegli nu trtnikem trgu boljia cene, kakor aa Hrvatskem. Tudi U dkoličina. du so naii trgovci z lesom vezani pri ejpporta na povodenj in vržejo-ob*povudaji aaenkrnt veliko iiaotiiio blaga nn hrvataki trg, rplira neugodno nu ceno in bi Uj, kukor vobče naši trgovini omenjene ielezničnu proga gotovo mnogo koristita. ' It Dravske doline to ekspurtira na lato okoli 4400 vagonov lesa ia sicer večinoma na Ogreto; poiilja se pa lee tadi na Niijeavatrijako, na hrvatehi trg, v Reko in Trat ter deloma tndi v Italijo. Razun g. Viktorju Gluaerja, ki ima veletrgovino z letom v Rniuh, je v Uj pokrajini Se več večjih trgovcev s lesom, ki so odločno slovenskegu mišljenja; mnogo je odločnih renegatov, drugi topet niso nu tič ne mil-- (Dalja prikodoju.) Politični pregled. Ceika križu p) rešena nmpuk od-godena Nu akodu, ki je bil v torek, te je predvsem konstatirulo, da nekdanja Zveza čoikih klubov to obstoji in da ostane tako dolgo v kreposti. LISTEK. Na Bregu. (dpisal Ivaa Vrh al k.) (Dalja.) VIII. A maser djal je . . . Pred motam je tekel ■ kitaro eigaa. * Aleksandrov .Ti Pavle, zakaj ne vzumei svoje babaice tnalo v strah?" je vpraial Anže, ho sU Sla iz vasi proti deroči Drsri. .Zakaj hi jo aaj r strah jemal?" .Ti si rea pravi božji volek. Ali to pič ne vei, kako in sukaj ai brusijo l^b« po vusi jezike? Pravijo, dašulek in Netka skapaj vozita. Sevd, ti si malekduj domu in njej jo dolg čua Šulek pa je sedsj iUk zmiraj prav Miza" .Kaj praviU, ham? Ne, vi, ne mite" sel To je resna stvar. Da bi Netka — ne, to ni res To govore zlobni in obrekljivi jeziki." .Tako mi Bog pomagaj, da govorim istiao. Se hudo jezea nem bil zadnjič, ko sem to zvedel." Pavle ni dejal aičesar. Samo čatil je. da mu lusje vstajajo in da mu rili kri v obraz. Anže je to tudi tako brezobzirno povedal. Vendar pa ni mogel prvi trenatek verjeti vsega. Netki ae bi prisojal Ukega dejanju, s katerim bi ga osramotila in osmeilla pred celim svetom, osramotila njegovo hiio, ime iu poštenje . . .Mogoče je seveda, da Ijadje lažejo. Selek je zadnji čaa prišel večkrat ' k tebi, ker Je zmiruj pri Dravi in tako je nastala govorica' gaje tolažil Anle, kateremu ai agajal ta molk ia se ma je zazdejo, da jo malo preveč govoriL A želo je to zbadalo. Pavla je bilo kukor da ga je nekdo a kolom neuamiljeno udaril po glavi. Ali kakor da ae ma zgubljajo tla pod nogami in pada, pada nekam v neznune globočine . . Vso pn je stopilo v trenutku pred oči: vae one Umne alutnje pred poroko, katere so mn časih legle kakor kamen na pni.. vsej kar je sliial o njenem razmerju s Šulekom, tisti prizor pri .črnem orlu*.. .Tepec sem bil, dn sem jemal jaz lepo ženo, posebno tako, katera je imela poprej dragega.. Mislil tem pu veadar. da bom imel arečao življenje polog nje.. In uli nisem bil doslej srečen? Srečen in zadovoljen kakor koa v gaj-bici! Nikoli ma ai priilo v glavo, da bi dvomil o njej, sedaj pa —" .Laž je to, vražja laž, ham." je izbruhnilo iz njegu, a tako ailno in grozeče, da te je Anže ustraSiL Bilo mu je to žal, da Je rtakail srojo prtu v to zadevo. Da bi Pavleta potolaiU, je Jel zbijati tole: .Ne bodi no neumen, Pavle, ia ae ae .jezi, dokler ae vei zfhti Ce te koče gledati za njo, naj gleda A dohode jo tedaj, ko dete meoee v lati. Ali pa vei kaj? Potipli ma in r 'ttej enkrat rebra, ta mn za vaelej utegnejo misli na Breg. Da imeto tako vrečo krv. vi mladi: Jaz bi bil brž veaeL ko bi mi k.06.000 K. kspitel stolne eerkre St. Štefana 999.000 K. nadikof praski 69500« K. kapi tel Sr. Vita t Pragi 474.000 K, nadikof r Olomonci 609.000 K. kapitel olomonlki 964.000 K l L d. Od takih dohodhor na leto bi se Ishko plačevalo ne samo po 90»/» morda celo red Tadi ismostsal ss bogati ter imajo aamo aa Nitje Avstrij-skem po 4 iu pol milijona kron do-kedkor aa leto. Nadejamo ss, da bodo g. da Jsaas Evangeliat Krek kot pravičen mol delal aa to, da se ogromni .zaaluiki" lok d sinih pastirjev pod-vriejo primernemu obdsčenju. Taki dohodki lakko vzdrie tudi aajhujii pritisk davčnega svedra — ia to tem bolj, ker bi bili ti gospodjs ie po svojem poklica navezani na bolj preprosto ia skromno tivljenje ia ker ti dohodki sloje s njih delom v enako kričečem rasmerju, kakor plač« prej grajaaik predsednikov ia odbornikov delaiikik draib. Kaki reveti so tem daiaim pastirjem naaproti naii ministri s njih 40.000 K aa leto?! Ia vendar ima tadi misister precej dela ia odgovornosti! Nadejamo se, da bo a L. S. s vso odločaostjo zahtevala, da se v tem ozira avedejo radikalne reforme. In ie nekaj. O. dr. Krek je dejal: .Kako zabavljajo hinavski liberalci, če gre hmet v Sim ali pa v Losrd. Kmet vidi, kako ae godi po aveta Gleda z odprtimi očmi. Saj ga ne up; o v kak zaboj. — — V dalo se mi gabi U neumna liberalna drhal, ker hoče pribiti kmeta v svoj kot, da bi ne videl, kar mu koristi". Ostudni so v resnici ljudje, ki delajo z vsemi zredztvi na na to, da bi kmet ostal doma, neumen, ponilen in pokoren. Tudi jas aem za to, naj kmet potuje, naj gre po svetu iu naj gleda, kako kmetje dragod delajo in goepodarijo, ker slovenski kmet se ima v resnici ie neizmerno mnogo učiti, da se svojim nemlkim, danskim in dragim stanovskim bratom vsaj malo približa. Dvomim pa, da bi na boljih potih v Rim in Lourd ali ham drugam mogel to doseči Kar ai, bodi ves, nikdar polovičar. Polovičarsko delo nič ne velja in tadi polovičarska tobož-nost ni prida Eno je pobožnost drugo je ielo. za to in ono odmeri dober gospodar in razumen mol svoj čaa Kadar molil, posveti se ves molitvi in pobož-nosti — ho delni in se očii, posveti delu in pouku vse svoje misli, vse svoje moči. Zato prirejsjo čeiki kmetje poučna potovanja na Dansko, kjer se uče živinoreje in poljedelatva, vrtnarji hodijo v okolico Pariza, kjer je vrtnarstvo na najviiji stopinji razvoja V okolici Pariza nese vrt, ki meri 8000 kvadratnih metrov do Štiri tisoč kron čistega dobička na leto, po odbitih troikih za obdelovanje in za rodbino. Francoski vrt je pa tudi .gnojen z možgani", kakor pravi aek angleški pisatelj. Tu bi se dalo torej marsikaj učiti. No, mi Slovenci bi se lahko učili tudi na Tirolskem sadjarstva, na Čeikem živinoreje in poljedelstva. Krivo je pa in graje vredno, da si mol kakor dr. Krek. opa tako lahkomiselno govoriti o takih stvareh ter vzbujati v kmetn napačno in ikodljivo prepričanje da je zanj dovolj, da na božji poti ali na zabavnem potovanja kar mimogrede pogleda na dobro obdelan vrt. polje, travnik ali sadouosnik. da le nos vtakne v uzoren hlev in da si že s tem osvoji todi nsčela racionalnega kmetovanja. Ke, racijoaalao kmetovanje je Uko težka ia tako resna stvar, kakor kak drag poklic in sa dobrega kmeta je treba vssj toliko psmeti ia izobraženosti, kakor za dobrega duhovnika ali advokata. Božje poti pa gotovo niso primerna izobraževalna sredstva za umao gospodarstvo io aaj ia trdi dr. Krek kar hoče. To bodo tadi kmetje apozaali ia se bodo čudili kako so se dali aa Uk način za bos voditi. Slovenske novice. ilajarako. — Sloveasko gledališče v Celjn! Opozarjamo ie enkrat na gledaliiko predauvo .Tat", katero nprizorijo člani slovenskega delelnega gledaliiča v Ljubljani v nedeljo v celjskem .Narodnem domu"! — Posivi ŠUjerski delegati k zborovanju zastopnikov vsega avstrijskega nčiteljstva na Dunajo se vabijo na sestsnek dne 1. novembra t L po-poldne ob 6. nri v hotel .Zor grkaea Weiatrsube", 4. okr. Wiedeuer Haapt-straise, da ae posvetajejo gtedč .Zve-zinegs" škoda v Celja Ako bi pa večina delegatov doiU ie le z brzovla-kom ob 8 60 zvečer aa Dnaaj. določi se čaa posvetovanja istega dae nri sestanku slovsnskik in krvnikih odposlancev v imenovanem hotela Toliko v blagohotno saaaje! — .Osj. sveti* Pod tem asslo-vom aam 0č1u .Slov. Gospodar", da smo zapisali .gorostssao lai", ho smo pisali, da so poslanci dr. Ploj, Roblek ia Jetovaik ves čas počitnic pridno prirejali shode. OčiU nam U polteni list .fsrbsrijo", ds imsmo .bralec javao ss aorca" itd. PrisUvimo sledeče: G. drl poslanec Roblek Je priredil tekom drtaruozborakih počitnic, torej v dobi dveh iu pol mesecev pet shodov in sicer v Št Jurju ob Taboru, Žalen, Šmartinu, Viinji vasi in Št Jakobu pod Kalobjem. G. drl poslanec Ježov-nik je priredil tudi pet shodov: pri Sv. Duha nad Lučanami, v Mialinji Gornjemgradu, Mozirju in na Paki. G. dr. Ploj je priiel na shod v Ormol — Sedaj pa poglejmo: g. drl poelanec Koroiec jc priredil v svojem volilnem okraju cela — dva shoda: na Ponihvi in v Št Petru na M. t; g. drl posl. Roiksr tsdi mends le tri shode v svojem volilnem okrajs, aamreč v Jarenini. če se ne motimo, pri Sv. Lenartu in v Verleja Ako si JtejeU omenjena poslanca v zaslugo, da sta hodila hujskat po Savinaki dolini — prosto jima! G. dr. Ploj je bil rea le na jednem shodu — a mudil se je privatno v svojem volilnem okraju in je za njega v državnem in del zboru več storil kakor kakšen Roškar in Piiek z* svoja volilna okraja skupaj. Ta dva znata pa zato Ijodi po shodih hujskati in jim obljubljati zlate gradove — saj drazega ne znaU in tudi ne premoreU. — Toliko v odgovor listu, čegar urednik je katoliški duhovnik dr. Koroiec, ki se ne sramuje javno obrekovati in — lagati. Zato so pustil že enkrat javno in imenoma v našem listu imenovati — I a ž n i k a in obrekovalca ter ni na to reagiral. To store le ljudje, l.i imajo prav čudne pojme o osebni časti. — Ta dogodek pa naj tudi služi vsem našim prijateljem in vsem onim, ki trde. da rabimo v boju proti takim ljudem preostro orožje — v pouk, da vidijo, s kom se imamo boriti in kako nizko je, že padel nekdaj ugleden list .Slov. Gofpodar" v strastni gonji proti vsakomur, kdor noče in tudi ne more ukloniti tilnika pred njegovim urednikom. — Za alovenako gospodinjsko šolo v Celja se je nabralo že 13»6 K. Žal, da ima celo koriaUo podjetje pečat atraakantva ua sebi. — Celjaka porota" sodišče je obsodilo mesarsksga pomoiaika Jokala Stroka iz Žalca, ksr js KarU Stra-kovaika udaril a kmeljevko tako po očeaa. da ao ma vzeli v bolnitnici lečo iz ajega ia Jo oslepel, k trinsjst-mesečnemu strogemu zapora. — Dolarski zabaval večer ss vrši v soboto, dse M. t m ob 8. ari zvečer v goerilni pri divjem moia v Spodnji Hadinji. Pričaka jemo lepa ndeleihe. v — Iz St Jarja eb Jata! isL Opozarjamo Merite, ujjie paste svojih otrok v .Katoliško bralao draitvo" k raznim poaočnia pevskim in tamba-raihim vajam Saj ve ia govori sedaj celi trg ia lara, da ae Je jedno dekle le ponesrečilo. Za poiuno življenje ni treba nobene Marijine draibe! Ni treba ssmo poaluiati besed ia hujskarij kaplana Žgaakn — treba tndi pogledati na dejaaja ia sad, katerega rodi aje-govo delo. .Po ajik delih jih bodeao spoznali". > — 6eatpavelsks godba koacer-tira v nedeljo, 97. oktobra oh 7. ari zvečer aa Vranskem v gostilai gospe Šeotakove. Vabljeni ste vsi prijatelji godbe iz trga ia okolice, da ae prepričate o naiem sap redka. V programa ao moderai glasbeni proizvodi Iv. pl Zajca ia Karola Strassa — b Velenja .Slov. Gospodar" nam očita, da smo aipadli .priliab-Ijeaega slov. iapaaa" g. Skaaa (aie!) aa aearamea aatia. Ia vendar smo rabili le besede kraajsksga duhova ii-kega lisu .Slovenca". Ako ae ma zdi da je tako nspsdaaje .aesremno". ia da se s tem piie jo .seressice ia Isti" o polil, nasprotnikih — ps naj sam ali po svojih prijateljih ae napada — posebno ie ne, aho četi, da noai sam aa ustanovitvi nemike iole aa vzak naHin več krirde ko g. dri. poaiaaec Jeiovuik. Na drage aapade pa ie zadnjič nismo odgovorili in tudi dssee ne odgovnrjsmo. — Poitaa oddaja se Je ustanovila v Razboru nad Slovenjgradcem s trikratno poštno zvezo na teden s pošto v Slovenjgradcu. Za Razbor gotovo veliha dobrota. — Uspeh anvinaklk hmeljsrjer. Ministerstvo Je pred nekaj dnevi izdalo izvriilne naredbe k hmeljarski prove-nijenčni postavi .Hmeljarsko draitvo" v Žalca je glede tek isvriiluih naredb o pravem času izpregovorilo odločno beeedo vprid zsvinskim hmeljarjem in je poelalo spomenico poljedelskemu ministerstvu. G. poslanec Roblek je napel vse sile, da se savinskim hmeljarjem agodi ia se je mudil radi tega večkrat pri ministrih. Med drugim je dosegel, da se sme savinski hmelj ie nadaljnih 5 let prodajati pod imenom češkega hmelja. — .Slov. Gospodar" v it 50 seveda zopet obrekuje drl posl. Robleka Drugega U duhovniški list itak ne zna — Nagrobni spomealh tovariša Fr. Leshovarjn, blriema nadufltelja v Novi Cerkvi pri Celju! Bliža ae vseh n.rtvib dan! Bolj kakor drage-krati spominjamo se u dan onih. ki so nam bili mili in dragi v življenju. Naš tovariš še nima nagrobnega spomenika! To žrtve ue zahtevajmo od zapuščene vdove in nedoletnih otrok. V znak dejanske ljubezni do svojega tovariša in prijatelja in do našega staun mu hočemo zložiti znesek za spomenik, katerega mo slovesno postavimo morda v prvi pomladi. Doneski naj se blagovolijo pošiljati na naslov varuha Leskovarjevih nedoletnih otrok: Ivau Stukelj. nadučitelj, Frankolovo, pošta Vojnilt. — b koajUkaga akraja. Neki velečsstiti dopisa ik .Scv. Gospodarja" je pod tem naslovom .počastil" sat list z zelo piikavim odgovorom — sicer aičeaar čadaaga v dobi PHko-vega drl poalaačevstva. Velečaatitema ia resaicoljabasma doptaaika .81 G." svetujemo, aaj M prečite ie enkrat dopis .b Konjic" r .Dimilisi" it 11S in ča najde v ajsm Is besedico o Piika ia pMkavi .Kmečki zvezi* -pa smo pripravljeni verjeti da vas .Slov. Gosp." sikoli aa zlais. pardoa. .zmoti* kakor pravi asm: Kdo jo tedsj pozabljiv. velečastiti g. dopmaik ? Nadalje pa kooiUtirasHi. da aiamo očitali Piika. da aičeaar bo .dslsjs", temveč .Domovina" je ssmo prikila, da s takimi političnimi škodi, aa katerih se prodaja Piikovs gostil ai&ko-gospodarsks modrost, ljudstva ai prav aič pomagaao (.Dom." tt. 116). To po-trjajete tadi sami. Ali mislite res, da kakiea shod ia na nJem sklenjene resolscije raaničao kaj sdstaega ko-riztijo? Ako imate to mnenje, vaa ob-čadajsmo aa vali naivnosti. Zs torej le počssi gg. dahovaiihi dopisniki — uj veste ia ščite, da je utolcevsajo ia lai greh. Seveda, to velja samo u avs; dahovaihom ia ajihovim pristalem pa je v boja proti aam vae dovoljeno: Finis ssnctiflcat media! — tiatajeuvlasha ieiesalca. Pri okr. glavarstva t Celja Jo vpogled iz-gotovljsn načrt železnice Potaein-Ksmaik in lokalne železnice Reeiika vaa - Nazarje. Glede te proge Jo železa iiko miaisterstvo te odredilo ogtedorslao komisijo. — Zgornji Saviačaai nikakor niso udovoljai da bi u ta proga zgradila ssmo do Nssarjs: iael bi od aje edrao le dobiček ijabljaaski ikof. katerem a baje ie trda prede z gospo darstvom, vsi dragi lesni trgovci ia posestniki v Zg. Ssviaski doliai ps hi as bili veliko u boljiem ho poprej. Proti tema ho treba energičnega na-nastopa aaiega zaztopnika v driavnem zbora, g. Ježovnika! — b Vranskega. Občine vran-skega okraja so prosile deželni šolski svet, da bi bili iolahi otroci do Vseh avetoikov oproščeni, ker jik v jeseni kmetje doma pogreiajo. Ded. šolski svet je odredil da uj so dotičui otroci oproičeai od 2. maja do Vseh svetnikov. S tem je ngodeno stsriiem. — Mohorjeve knjige so dospele. Opozarjamo Mohorjane, nsj dsrajejo naj nekaj vinarjev naii iolski dražbi sv. Cirila ij Metoda! — b Bgjheabarga. .Gasilno draitvo" v Rajbenbnrgn je imenovalo v svoji seji dne 90. t m gospoda a Klemenčiča, posestnika v Rajheabsrgs u njegove izredne zaalage u to draitvo enoglasno svojim častnim članom. — b Ormoža. .Kletarako društvo" se sedaj že približno jedno leto bori u dosego vinotoča v Geriakovi hiši poleg sejmišča. A društvu sUvi občina ia druge oblutl vse mogoče ovire — ker je slovensko. — Gospodarakl akod v Ormoia se vrii to nedeljo, 97. okt popoldne pri Kalchbrenuerju v Ormožu. Začetek ob 3. uri popoldan. Na dnevnem redu je toliko zanimivih stvari, da dares ponovno vabimo vse napredne gospodarje od blizu in daleč, da se shoda gotovo udeleže. — To nedeljo se vrii tudi popoldan gospodarski shod v Braslovčah pri Vrankoviču. Začetek ob 3. nri popoldne. — Grad Vurberg je prevzel 29. t. m. grof Herberstein v svojo last. Ob tej priliki je daroval 500 K revežem šmartinske župnije. — Cesarjevo zdravje je zmiraj boljše. Včeraj je dan zelo dobro prebil: kaur se je zdatno polegel. — Orelg ae M Brini k>J> i« Mi« »prejeti tapaaztva Vendar pa npajo ptujski mediani, da ga bedo reoder pripravili do tega, da »pet aede na županski stolec. Je treba pai doeti mazila in iuti. da Ornig pozabi na .nezuilužno" rano. katero » mn zadali aoeijalai demokratje v deželnem zbora. — Trgatev t ormoškem okraja je bila letoa t najlepšem vremena ogravljeaa ter ae blila svojemu konen. Splošno se sliši sodba: Precej in zelo dobro. Tem, kjer jo bila toča, je nekoliko manj. a ie ni zn obupati. Skoda, da naii vinorejei še vedno noiejo sprevideli, da bi bilo najboljle za vae, da bi se organizirali. Tako pa si podkopavljejo eden dragemu kupiijo in dosegajo nojveikrat cene, ki jim še lastnih stroškov ne pokrijejo. Najboljše je za vaacega, da mošt takoj proda, dokler ie nimn mnoro posla in doli-vanja i njim. Reši ao velike skrbi. — Treba » je pa iuvati prehapcer. knteri dostikrat izvabijo posestnikom dobro kapljico ca slab denar ia delajo potem visoke dobiike. — Iz Ormeia Propagando za .Kmečki zvezo* delajo nekateri i. g. dekani posebno zuupno in tujno z tem, dn taka vabila ia pojasnila poiiljajo v uradnih kuvertih poitnine prosto. Videlo w je nekje blizu Ormoia Uko vabilo, ki je bilo strogo zaupno poslano za neko Ujno zborovanje v septembra. Ako se bode to .ilučajno" veikrat pripetilo » bode ime istega i. g. brez usmiljenje naznanilo. Na-daljao kolportaio prevzamejo poUm meinarji in nekateri cerkveni kljniarji ki ljudi pri cerkvi nndlegojojo. — Iz Trbovelj. Zadnjo soboto je zmeikalo radarju Zulokarju obe nogi, ko je hotel skoiiti na radniiki premogovni voz. Prepeljali ao ga v celjsko bolniiaico, kjer pa mu bodo morali najbri odrezati obe nogi. — Novi Tleski zakon u je proglasil 31. avgusU in stopi v veljavo dae 1. decembra. Izvršilne naredbe ie niso izgotovljene. V smislu zukono ae vinu in moitu ne bo smelo primešavati alkohola, sladkor pa lo z dovoljeajem politiine oblasti Vaak prestop w bo kaznoval z globo 1000 kron in vei ter z zaporom. — Iz Sevnice ob Savi poroia nekdo zadnjemu .Slov. Gosp.*, dn » nalovili nemiknUi^i letos v svojo tri-rnzrednico okrog 150 otrok. Z drugimi izvajunji se strinjamo, treba bi bilo aamo, da bi kdo ljudstvu tudi z živo besedo naslikal, koliko ikode trpe otroci v nemški šoli. Cehi » letos agitirali od hiše do hiše proti nemikim iolam. priobievali u imena onih Itn-rišev, ki ao poslali svoje otroke v nemike iolo itd. Tndi mi se bodemo morali lotiti krepkejiih sredstev ko M čaaniike pritožbe. — Dodatek k II. izkaza durov zn .Sokola" v St Jnrjn ob Jntnl ieleznlel. Vsled porodita izkazov vri-niiu se nam je neljube pomoU in namreč, opustili sU » dve dnrovalki in sicer: gospica Itarica Šoti v Celjn darovala 5 kron in gospica Milčka B. 1 krono, darovale obe po gosp. Ivanu Kristanu. Vrlim darovalknin ae odbor .Sokola" aajprisrčoejle zahvaljuje. Vekeelav Reeelj, t č. Ujnik. — Iz I ari bora. Zadnji torek je utogita v Dravi osemletna deklica Angela Šparavec. Sedela je na bregu in si umivala čevlje, pri tem pa ji je tpoddrenilo in je padla v vodo. — Delavec A. Puhlin je plačeval v gostilni dvema dragoncema pijačo. V zahvalo .u ga potem napadla in težko ranila a sabljami na glavi in na hrbtu. — Iz Muriborn. Vsled odloka dri. sodiiča glede slov. ngpisov v Celjn je izobesila tiskanfe sv. Cirila in Metoda zopet svojo ublo s slov. nspisom. katero je avoj čas snela policija vsled neposUvnega sklepa msriborskega obč. sveta. — V mariborski ohr. sestop so izvoljeni iz velepose&tvs: gg. V. Bachler v Racah. F. Baumgartner v Jarenini, Ford. Jagritseh v Selnici ob Dr. dr. Kornfeld v Mariboru, Ang. Loschnig v Št Lovrencu, U Petz v Špičniku, pl. Rossmauit v Radvini, dr. Scbmiderer, mariborski inpan. F. Urbantsckitach v Vilkoma — vsi veleposestniki in Nemci. v Kaj je z volltvuml v mariborski okrajni sustopt Ko so hoteli svoj čss nsprednjaki spraviti agitacijo za volitve z županskim sestankom v tir, jib je .Slov Gospodar" snrovo zavrnil. Vso stvar je vzel v roke g. državni poslanec Piiek. Cndno! .Slov. Gospodsr" pa molči seilsj kakor grob. Komaj da je ie pred tedni naznanil volitve — o kakih pripravah; o kaki agitaciji molči kakor grob. Res, da se potom osebne agiUeije največ doseže — a okraj je zelo velik in kako čas-nlško obvestilo bi bilo na mesto. Nam se zdi cela stvar zelo, zelo sumljiva. . Gosp. drl poslanec Pišek, na Vaa in pa na .Slov. Gosp." s .Kmečko zvezo* vred pade krivda, ako Slovenci zopet ne bodemo imeli nobenih zastopnikov v okr. zastopa mariborskem, ako bodo nem-škutarji še nndnlje nemoteno gospodarili s slovenskim denarjem Opozarjamo, da M vrše volitve zastopnikov iz kmečkih občin v četrtek, 31. oktobra ob 10. nri dopoldne v prostorih okr. zastopa. Koroške ulice 26. Dolinost je vaeh slovenskih volilcev, da gredo oa voliiče! — Premog. Na Vratnem blizu Vinice ua Hrvatskem eno uro od Ormoža, saaledili so močno žilo premoga, ki je bolji od onega v Ivaucu. Združili so ae neknteri interesenti domsči in g. Tolaži v Ormožu, da ga spravljajo aa dan in bodo imeli, kukor se kaže precej dobičke Tukaj bi bilo treba tudi železniške zveze Grmož-Ljntomer. Na noge tedaj! — Razstava obrtne tehniko nn Dunaju. Služba za povzdigo obrti pri e. kr. trgovinskem ministerstvn na Danaju IX. Severingnsse je odprla zelo zunimivo razstavo obrtne tehnike. Kskor porote služba za povzdigo obrti jo oblak te razstave posebno važen zn peke, slaičičarje, izdelovalce aodovke, knjigoveze, rokovičarje, krznarje, pa-sarje, elektro - instalaterje, cizelerje. ključavničarje, kovače, mizarje, koUrje in tesarje Trgovinsko ministerstvo je pripravljeno podeliti nekoliko štipendij za obisk te razsUve po onih načetih. U so veljavne za stalne razstave strojev. Proinje s prilogami treba vložiti najdlje do 1. novembra 1907 pri c. kr. slažbi za povzdigo obrti na Dunaju. Štipendije se bodo delile samo onim obrtnikom, kateri hočejo v svoji obrti uvesti ali spopolniti izdelovsnjc s stroji, ali pa funkcijonarji obrtnih zadreg, kateri hočejo prevzeti osno-vanje uli spopolnenje zadružnih delavnic. — Shod hljnčnvnlterjev. V nedeljo, dne 20. oktobra t I. se je vršil nn Dunaju shod ključavničarjev, katerega so se ndeležili zastopniki ključavničarskih zadrug iz cele Avstrije. Zastopnik trg. ministerstvo dr. Gstet-ner je povedal v svojem govora, da m trgovinsko ministerstvo ravpokar pripravlja, da bi položilo zaključni kamen na obrtne organizacije s tem. da osnnje obrtni svet Člane obrtnega sveta bodo volile deloma trgovsko zbornice, deloma obrtne zadruge. Ni pu mogoče priznati volilne pravice vsem zadrugam, ker jih je preveč, zato bodo vršile volilno pravico SME 11 organizacije viijega reda t. j. zadraine zveze. Obrt. katera ne bode organizirana v veliki zvezi, bode pač manj številno zastopana. Zato je točka dnev-negu roda o ustroju organizacije najvažnejša točka vseh razprav tega shode lzvrševalneun odbora shodu je bilo naloieno, naj stori potrebne korake, da se izvede strokovna sadrniua organizacija, otivotvorenfn deželnih zvez in skupne državne zveze. Krmmjmkm. — Drobne novlee. Nadkomissr Klein iz Litije je v sredo skočil v Vo-loski v morje, da bi se utopil. Nek čolnar ga je pa reiil in spravili so ga ie nazaj v Litijo. — V Ribnici so dogradili novo dvonudstropno šolo. — C. kr. kmet. drniba kranjska jo dobila od vlade 8000 kron podpora za govedorejo, 2000 kron za svinjorojo in rajo malih domačih iivaiL — Polhov je letos na Kranjskem prav malo. Polhovhe bodo drage! — Veteranski kor ljubljanski vpelje prihodnje leto slovensko poveljevanje. — Za .zaslage" se zopet bori .Slovenec", tn sicer za .zaaluge" dr. Šosteršiča pri podržavljanju idrijske realke. — Ali se bori U čedni list tudi .zasluge" duhovniške Ljudske posojilnico v Ljubljuni, ki na ŠUjerskem prodaja slovensko zemljo Nemcem V — V Mokronogu so usunuvili novo pevsko društvo. Predsednik je g. okrajni sodnik. — Legar se pojavlja v Št Vidu-Zatičini. — V Kranja se jo v nedeljo podrl del nove tovarne gosp. Pollaku. — Nu Gliajah se je vriil v nedeljo, dne 80. t m. ustanovni občni zbor nove raiffeisenske posojilnice za Borovlje in okolico. .Zadrožno zvezo" v Celjn je zastopal ujnik mariborske posojilnice, g. Reicher, ki je obrazložil navzočim zadragarjem glinjske posojilnice bistro in razvoj raiSeisenskih posojilnic. Novoustanovljena posojilnica, ki je nekaka sestra glinjske posojilnice, je v narodno-gospodurskem ozira za Borovlje zelo velikega pomena. Tla za novi denarni zavod v Borovljah so tem bolj pripravljena in ugodna, ker se govorijo med ljudstvom o Janihovi nemčurski posojilnici v Borovljah zelo sumljive in čndne reči. Novi posojilnici želimo mnogo vspeha. V odbor so izvoljeni sledeči ogledni rodoljubi: načelnikom g. Lndovik Borovnik. namestnikom pa g. Anton Stangl. oba pn&ar-ska dobavitelja v Borovljah, nadalje g. Janez Fric. posestnik r Glinjah, g. Miha Turk, posestnik v Resnici in g Andrej Vidman. posestnik in žnpan na Loki. — Koroški Slovenci v službi fanatičnih jeznvltov. Zanimive so novotsrije. katere objavlja celoviki .Mir" v listnici štev. 43. Veselic, kjer se pleše, za naprej ne bo več naznanjal, čei. .da uredništvo ne jemlje nase odgovornost, vabiti Ijndi na priložnost v greh*. Ne vemo, ali sedanji gospodje okoli .Mira" razmer ne poznajo, ali pa hočejo z glavo skoz steno. Sodbo o tem, ali je v deželi običajno, .mora-lično pogubno navadno plesanje" v n ravnem oziru ljudstvs res tako škodljivo, kakor piše g. Podgorc, prepuščamo z mirnim srcem vsem trezno mislečim Ijndem. ki vedo. da se v nekaterih deželah tudi duhovniki udeležniejo Ukih veselic. — Slovenske posojilnlee v Celovca. Galiciji, Globasnici, Kazozah in Škofičsh ter .Gospodarska zadruga v Sinčivasi* so članice nemškoklerikalne zveze. Tako piše .narodni" msgr. Podgorc v 43. it .Mira". Taki so Ijndje, katerim je narodnost — poganstvo. Niti kaj takega se ne sramujejo, ampak se s tem celo ponotajo. Žalostna 1 venska Koroška, katera prehaja t^l pod Podgorc-Rhriichovem vodstvom kiioko .verskega prepričanja" v es^m tabor. — Med nemihonurodnlml pas* jllalrami je prezrl g. Podgorc a^, ikuUrsko posojilnico v Borovljah Morda smatra Borovlje ie popolao^ nemikim. ali pa jih je izbrisal iz sv*, jega delokroga. Borovljancem ne bet tal po tem osrečevalca! — U. Vet. Podgorc piie v svoji« članku .Kaj hočemo?" sledeče: .Th^ logike ne umetno, ki pravi: .du » uril Ijndje le narodni, potem bodo tog verni!'" Tako Podgorc. Mi pa ttai logike ne moremo razumeti, ki pravi; .Da so naši ljudje le verni, potem bodi tadi nurodni." Poznamo namreč strsslaa nemškutarje in socialdemokrate, ki m zjutraj v cerkvi, popoldne pa na vsa. nemških shodih in veselicah. Tahia ji na Koroškem menda 60%. Tako ji poročal nekoč .celovški Mir". Kikt torej te ljudi dobiti v sloveniki tabor? Po Podgorčevem recepta je tudi pii teh ljudeh pogoj k narodnosti že daa, a narodni pa vendar še niso? Priaoaraka. — Med Trstom In Opatijo nameravajo upeljati avtomobilno vožnjo i Iz Trsu bi se prišlo v Opatijo z avto- 1 raobiiom v 2 in pol nrah. Ceste so pri- t pravne, trebalo bi le tointam popravila. — Kupčija s hmeljem. Uradno poročilo pravi, da se v Žsteckem okraji hmelj pridno prodaja. Prodsoo je is 85'/, vsegu letošnjega pridelka. Nakupovanja so se udeležile glavno iuozeinske tvrdke iu pivovari. Plačevalo se je po kakovosti in kraju, v katerem je hmelj zrastel za 50 kg 76 do 120 kron. V vzhodni Galiciji je bila letinu na ne-katerih krajih jako dobra tet je presegala za oholo 20'/» srednjo letino; v nekaterih krajih je bila pa letina manj ugodna, cene so bile za 50 kg samo 4» do 6» K. — Letošnja letlaa je bila, kakor poljedelsko ministerstvo uradno poroča, srednje dobra. Največ je letoa orodil oves. potem ječtnon, nsto pšenica ia končno rž. Kakovost zrna je splok boljša nego lansko leto. Pridelek koruze jo na sploh povoljen. krompirja pa iM)|Hjluoma povoljen. Pridelek jabolk in hrušk je, kar ae kakovosti tiče, dober. Otava in detelja sU se na sploh dobro obnesli, košnja se je zvršiU v ugodnem vremenn. — Davek na avtomobile. V anketi o npeljavi državnega davka aa avtomobile je izjavil laančni minister, da se mn ne zdi nujno upeljuti deželni davek na avtomobile, kateri bi avtomobilsko obrt zelo oškodoval; postalo Js najno potrebno, da se tem sep&rističnhB načinom obdačenja postavi nasproti državni zakon o davkih na avtomobile Na to je mmiater prosil zvedence, naj podajo svoja strokovna poročile — Davčna reforma ua Ogrskem. Ministerski predsednik Wekerle je predložil parlamenta zakoniki načrt o davčni reformi. Reforma se bode raztezala aa davke na kapiule, obresti in rente, na hišne davke, splošne pridobninske davke, davke na dohodke od podjetij, podvrženih javnemu polaganju računov, reformo katantr. zemljiškega davke Novi davčni zakoni določajo, da se podvrže celotni dohodek progresivnemu davku, to je čim večji je celotni dohodek davkoplačevalca tem večji (percentualni) davek naj se na ta dohodek naloži Eksistenčni minimum je po tej davčni reformi določen na 600 kron. kar je ■ ozirom nu današnje gospodar*'-"* razmere zelo trds določba. Dr. \\ t-kerlfl sicer pravi, da se je držal nnčela, da se mora veliki kapiui podvreči tndi velikemu davkn in du treba naloiin velike davke posebno nn one dohodke, ki gredo iz dežele. Vendar oi lahko verjeti, da bode U načela tndi v res* niči izvedel kajti Ogrsko je navezan® ua tuj kapital, tega pa nikakor nn morc dobiti, če navali prevelike davke naaj. Za Madžare bode v tem oziru neu- Mane koristi koaeeaija. ki jia jo daje uts aagodba s Avstrijo, po kateri ss agrski drtsrni pspirji t Avstriji prosti restnlne. S tea jia bode oasogočeao pokrivati svoje denarne potrebe s avstrijskim deasrjea is so bodo toliko asvesssi ns isvsnnvstrijski denarni trf. T rine cene u svetovne« trgu. Plenica tisska 79—81 kg K 1S'60 do 1310, nova 1805 do li'60 slovalkd nova 1170 do 12'20, banatsks 11JS do 1236. ri alovaika 72-76 kg 11 — do 1160 iz peitsnskegs kraja 71—74 kg H'dOdoll.75KJeimea monvski K1040 ds 10*60, oves ogrski srednji K 8 30 do 8'56. koron ograkn stara K 7'66 do 7.80. Sladkor ieiki K 2125 do illl. Sladkor trtaiki pil« K 27'/» do 28'/i, Špirit (s kromplria) v Pragi K 68 — do 58'50, nekontigent K 36 60 do 37'—. Mast (svinjskn) v Bsdiapešti K 152 — namizna slanina K 198'—. Kava Haabsrg. rio K 30— do 31'—, ordinarna K 33'— do 36'—, lobra ordinarnn K 36 — do 37 — bmt jsjc: Veletrgovine s jsjci M. Medsk bunsj XVI/S Neolcrcheafelderstrssse 6 porois: 17 do 31 jsjc u 2 K V zabojih k 1440 koaadov poavetljnih K 89, sortiranib K »O, neserti ranih K 88. I bolgarska K 94, n bolgarska K 8«, galiika K 86 do 88. maka K 87 do 93, roška srednja K 8« raskn mala K 74. — Sn L vsenlovenaki ahod pe-ntalnnrjev r Ljekljsul priglasilo se jo ia tnznih krajer ie ved odličnih ndeleiencer in bi bilo torej resnično teleti, dn bi biln tndi sata Štajerska s prav odličnim itevilom sdeleleseer sn tem shodn tsstopsns, is to tea bolje, ko se pri nss večina Ijodstra bsvi s perotninarztvom, katere pridelke pa nsjrcč oddajs nsiemn narodnemn sorratnikn. Poset toga shoda bode tedaj n naa Štajerce največjega pomena in koriati. Na noge torej, ter prihitite dne «7. Lav belo Ljob-ljano, ki Vam nndi s tem shodom topet lep in velevsien napredek, katerega bodete lahko t največjim vspe-hnm vporabljali narodn in sebi v korist, kakor tndi napram taji grabežljivosti. Shod se vrii v dvonni .Mestnega doma" ter se prične točno ob 10. ari dopoldne. Druge slovanske deiele. -LE. ^jepla, slavni raski slikar, je nepričakovano odložil svoje mesto profesorja na ruski akademiji umetnosti v Petrogradu. Ruzmere na tem zavoda so take, du je vsakemu pravemu umetniku nemogoča vzdržati ter se dati vpreči v te preživele in okamenele predpise, kateri so kakor nalašč, da zatrejo vsako iskrico v resnici umetniškega duba v profesorjih in dijakih. RJtyin se preseli stalno v Pariz, sedaj pa je v Jasni Poljani, kjer slika Leva Tolstega in njegovo ženo. To bode prva slika, na kateri bo Tolstoj s svojo ženo. — Za zašla g«. „Sloboda~ poroča, da je vlada imenovala učiteljem rneni-&kega prava na trgovski ioli v Splitu vladnega konc. Oberthara, kateri sicer m na hrvatski (n vendar poninjo nn hrvatski ioli), ki M je pn pri ndajik drla vnos bo rskik volitvah v splitskem okrajs posebno t tsdi odlikoval, ds js zaprečil izvolitev demokrata dr. Saod-lsks. Zn to mesto bi bila vlada lakko iskrnln kakega hrvatskega sdvstnikn sli sodnika, ksterik je v Splitn dovolj — pn ne! G Obertksr je Nemec, ne mn ktvataki, se jO .odlikoval" v volilni borbi — u vse te zasluge ga je treba nagraditi. — Kakor pri naa! — čeiki arhitekti, ki so člani ametniikega draitra .Manee" v Pragi, so osnovali avoj poseben odsek, kp.teri M bode bavil ne samo s stanovskimi in stnvbinskimi vpraianji, ampak tndi t tegolaciio in raztirjcajem mest Znano je, da se skoro povsod ss sveta pri ttguliriaju mest delajo največji grehi proti dohrems nknn in zdravi pameti, ker M prepnitsjo taka velika dela v reiitev nestrokovnjsfc«, kateri po navadi pokvarijo indiridnalsi značaj mesta. Proti tema n bodo čeiki arhitekti borili in dn bode njih sspeinejia, zdrniili so m odsek, ki bode izdajal tsdi possbsn — Vniklnov rokopis. Nsdsvno to ntili v Moskvi literaren dokument nlikegs pomenu. Nek moskovski trgovec je kupil v Jamesi (v guberniji Kolega) mnogo starega papirja Ko je te atsre papirje arejeval, naletel je *k rokopis, aoeeč datnm in L 1827. Ko jo rokopis nstsniuejie pregledal, je spoznal, da je to rokopis Paikinove .Pol-tave". Neael ga je nato prot. Cvetajevn, da ga prouči — tn se je pokazalo, da je najdeni rokopis izvirnik .PolUn'. Ukor ga je Puškin sam napiaal. V izvirniku Je mnogo dosedaj ie neznanik Svetovne vesti. — Mesto Idrije Je dobilo 6000 K driavne podporo za vzdrievanje slovenske mestne realke. Zavod preide v državno oskrbo. — Nemci na Gorenjskem. Savo pri Jesenicah, kjer stoje tovarne kranjske industrijske draibe. so prekrstili Nemci prav sVojevoljno v .Assling-HUtte" in to novo, povsem neopravičeno ime je poitnu nprava takoj sprejels. Na slovensko ime se ni oziralo. 1 — Tragedija na iesenlenk se bliia srojemn koncu. Ker so udnje obč. volitve razveljavljene, so se izvršile v 1. razredn nuve volitve, vsled kstere bodo imeli Nemci toliko glasov kakor slov. klerikalci. Slovenski duhovnik Zabnkovec je izjavil, da so mu ljubic nemike katoliške Jesenice kot- liberalne slovenske. Zato bodo zagospodovali na Jesenicah Nemci in zloglasni Pongratz bo tupau. Tudi poglavje k .rodoljubu" slovenske duhovščine! — V Trstu se je ustanovilo .Katoliško tiskovno društvo". Namestnija je to odobrila pravila. Sedaj razpošilja po Trstu in okolici pripravljalni odbor vabila, s katerimi vabi k pristopu, da drnitve začne prejkoprej poslovati Mislijo si ustanoviti tiskarno in usta- noviti poHtiiki list S tem ie je klerikalne stranka agnjesdila tndi v Trata. — Potopila m je pri Danakea ladija .Alfred Erlaadaea". Vseh 16 mornarjev se jo potopilo. - Stradea aa ptjaaea. V Alandu psd Dunajem ja priM nek »enhtuaer pljik doma. Z leno au M taMa kregati, ia kar jo Naakiaaer agraoil petrolejko in jo vrgel sa leno. Petrolej n je MtHL vnele to tb pottelje, v katerih to spali otroci in zgorele t pijanim oietom ter t otrad vred. Ostala js Is iaaa, katera js pa tadi Moči« — Velik poiar. Nn Orrskem ;je pogorelo ros SspsUskobfslrs. Zgorelo jo 148 hU t vsemi gospodarskimi poslopji. — Dar. V Veiksrsdorfs klin Daaaja js uaoril izdeloratelj vHnjevih cevi Zsntoaisifd n pipe tvojo leno t sekiro, pokril potea mrtiia s svetimi podobami in nupiul 7 strani dolg testament, v katerem nstsnino opisuje svojo krvavo dejanje. Sel Je na to v blaznico in se Um oboril — Umetni diamanti. V seji akademije inanotti v Ptrizu jo predloiil dae 31. oktobra 11. en član akademije nekoliko kriztalov, katera je izdelal kemik Charatte na sisktro^saičen način. Vri ti kristali to imeli Isstnoati pravih diamantov. Akademija je izročila U umetne diamante nekaterim tvojim činom, dn je kemično in mino-ralogičso preiičejo in analizirajo — Velik psdar js izbrahnU v driavnih in občinskik gozdovih okroc Tar jas ca aa Ogrskem Vn dda s največ im odporom dn bi Io Ogeaj omejil. — Trgovca s Scklmsks to prijeli ia uprli v Bieden-koppe u Nemškem. Hotel jo ravao odpeljati dvojo deklet It dokraUie.dk bi js oddal v javno kilo. Društvene vesti. - Ljsdska k nji talca v Soitsnju ims izrsnrsdai občni tbor dne 4. liato-psds ob 8. sri zvečer r hotelo .Av-atrijs v ŠotUnju. Duevni red: t. Popolnitev odbora. >. Posvetovanje o premestitvi ksjitnice v ioltko prostore. 3. Poročilo v delovsnju kujiisice. 4. Spremembe pravil. 6. Predsvanja in nasveti. Odhsr. — Čebelarska podrete!ca prt Mali Nedelji ima svoi reiai občai tbor v nedeljo, dne 27. oktobra 1907. po veieraicnh v prostorih g. Hantala. K obilni ndelelbi vabi nikar. Štajerski detelni odbor je sklenil prirediti tsdi Ms 1908 atalne risi-čarsfce tečaje, da m vzgoje teanljito izobrateui. vikičnrji iu vsorni delavci v amerikanskih vinogradih, v drevesnicah in v gojenju sadonocaikov, in sicer priredi te tečaje 1.) na detelni viuičarski ioli v Silberbergu pri Lipnici, 5.) na deielni sadje- in vinorejski ioli v .Burgtvsldu" pri Mariboru. s.) na deielni viuičanM ioli v Zg. Radgoni. 4.) ua deielni viuičarski šoli v Ljutomera in 6.) ns deielni viničsrski Ioli v Skalcah pri Konjicah. Ti tečaji se pričaejo dne 16. februarja in se končajo dne 1. decembra 1908. V .Bnrgvaldu" pri Mariboru se sprejme L 1908 — 14. v Silbevgu pri Lipnici L 1908 — »4. v Zg. Radgoni L 1908 - 16. v Ljutomera L 1908 — 12 in v Skalcah pri Konjicah L 1908 — 12 posestniških in vioičurskik sinov. Ti dobivajo na naštetih uvodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno pličo po 8 kron. Izobrazba v teh knrzih je v prvi vrsti praktična: teoretiču je le v toliko, kolikor je to potrebno u vzorne in umostojne viničarja. Ns kokca tečaja dobi vsak sdeleienec spričevalo o svoji porabnoati. Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vlotiti koleka proste prošnje najkasneje do 1. Jaaatrja 1908 na šuj. deielni odbor. V Uj prošnji ae mora izrecno povedati, v katero naštetih šol teli prosilec vstb^iti in je trebu priloiiti: 1.) dokaz, da je prosilec sUr 16 let, 2.) spričevalo poštenega obnašanja, katero potrdi inpnik, 3.) zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni. 4.) šolsko odpustnieo iz Ijndske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da osunejo od 16. februarja do 1. decembra 1908 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo ndevajoče naredbo det. strokovnjakov. V 9MADCU, due 8. oktobra 1907. Od štajerskega deželnega odbora. .Ottonan' tukaj, .Ottotnaa' tam, povsod me iščejo, povsod me ljubijo. uuuu crw o u u uouuuuuu eru uuu i^guuu uuuuuobuuuuu — Kmetsko bralno drnitvo t Hogoznlcl pri Ptuja Tibi ■> gledališko predstavo ialoigre r petih dejanjih .Klinar in njegovo k«", ki bode dne 87. vinotoka 1907 r pruetorih .Narod-nega doma" v Ptnjn. Začetek ob d. nri popoldan. Vstopnina: sedeti 1. In 1. vrste 1 K. 3. in d. vrste 80 v. ostali aedefi 50 v. stojišča 30 v. Preplačiia se v korist društvene knjiiniee hvtlelno sprejemajo. K obilni udeleibi vabi na}-nljudneje odbor. — Akad. tehn. drnitvo .Triglav* v Gradca ima svoj V. redni občni sbor oktobra 1907 ob 8. ari zvečer v draitveoih prostorih s sledečim vsporodom: 1. Citanje zapisnika. » Poročilo odborovo. 3. Poročilo upravitelju, d. Poročilo revizorjev. 5. Slučajnosti. Slo-vsnski gostje dobrodolii! — Akad. tehn. drnitvo .Tabor" r Gradcu priredi svoj I. redni občni zbor v z. t v soboto, dne 1«. oktobru 1607. Začetek ob 8. uri zvečer; kruj: restavracija .Bierjsckl". — Drnitvo svobodomiselnih sle-venshlh akademikov »Sava" nu Dn-ngju naznanja, da se vrti prvi rodni občni zbor »6. L m. v p.-stotih Kraat-stodove restavracij«, I. Universitlits-strusse 9. ob 7. ari svečer s sledečim sporedom: 1. Citanje zapiznika. 1. Poročilo odborovo. 3. Glavno poročilo odborovo. d. Poročilo preglednikov. 5. Poročilo legitimacijakega odseks. 6. Sprejemanje novih članov. 7. Vnlitve. 8. Slučsjnosti. Svobodomiselni slovsnski gostje dobrodo-li! — Ak. drnitvo slov. ugronoaiev .Kras" nn Dunaju priredi svoj prvi redni občni zbor »8. t. m. ob 7. uri s sledečim vsporedom: 1. Ciunje tupis-nika; 1. poročilo odbora; 3. volitve; 4. samostojni predlogi; 5. slučajnosti. Lokal: R Holzer,XVIII..Tttrkenschanz-strasse 1». Slovanski gostje in prijs-jutelji drnStva dobrodoili! — Slovensko akad. drnitvo .Slovenija* nn I)a naj a si je nu svojem I. rednem ebčnem sbnru dne 19. t m. izvolilo za zimski tečaj sledeči odbor: predsednik tov. pkil. Josip Bercd; podpredsednik tov. eaud. iur. Iv. Debenjak; tajnik tnv. stud. iur. Badovan Krivic; blngujnik tov. cand. iur. Jurij Jnn; knjižničar tov. stnd. iur. Guin Stojkovič; arhivar tov. stud. med. F.rnest Vidic; gospodar t cand. agr. Alb. Vedetnjak* namestnika: tor. stud. med. Boiidsr K&ssel iu tov. stud. med. Zulokur: pregledniki: tov. pkil. Fr. Kudunec, tnv. phil. Fr. Hruvljuk in tov. cand. iur. AL Hočevar. — Slov. ukd. draitvo .Illrtiu" v Prugl imu svoj V. redni občni zbur dne »5. t. m. ob 8. nri zvečer v prostorih .D Pokornjck" Ječnu uL Slovanski gostje dobrodošli! Izkaz draitvene „Stsv. trsevaktfa irsitvs v CtiK'- V alatko ae aprejme: t poalovodja. 2kljl-govodja in korvapondeata. t potnik aa milo. 4 pomočniki metana atroke. 1 pomoCnik apecerijake atroke. 3 pomočniki mannfak-tarae atroke. t poaaoC. telezalnanke atroke. 3 poaaoenika modne ln galantortjake atroke. t koauriatinjn. I blagajnifarka. « prodajalke. 12 aCeneev. Slalbe UCejo: 3 koatoviatl. IS pomoCniko, mrtanr stroke. T pomočnikov apecerijake atroke. b pomočnikov naautaktara. atroke. •2 pomočnika teleaalnarake atroke. S pomočnika modne in galanterijake atroke. 17 kyn-toriattaj. ti blagnjnlCark. B prodajalk In Poaredovalolca delajo aa delodajalce brra-placno. delojemalce prod mali odlkodaloi. V življenja nikdar yeč 1 kramo poxla(«ii preciz. ara s 3 letni* jamstvom. 1 moderna svilena kravata u gospode. 9 fina žepna robca, 1 prstan ta goapotle s i ait. biserom. I elegantna broia (novost) 1 par gnmbov t i mit briljanti. 1 žepno zrcalo. I denarnica. 1 par manftetnih gnmbov. 8 naprsni gamM. vse doable zlato ■ patentirano zapono. 1 albnm 10 najlepših slik iveta, S ialjivi predmeti, velika veselost za sUre in mlade. 1 nikelnasti tintnik. 90 vatnih dopiso-valnih predmetov in de 500 raznih predmetov za dom neobhodno potrebnih. Vse skupaj z aro. ki je sama vredna tega denarja, velja uko (M. l-ts. Poiilja proti povzetja, ali fe sc denar naprej poAlje. IM1 9-1 kLuispiiftUtalMia Kar ae agaja. ae zamenja. Stanovanje. Dve lepi sobi, kuklnju, oddelek kleti In podatreiju ter drvurnlease takoj pa eenl odda. Mt 3-1 Klklavika cesta it. d, novu 18. 12*50 K Ml vaakdti kram remontalr žepne ar« glerla-arebro, avstem Reakopf, patentirano anker-keleaje, K ar aataatae Ideča ■ |w Blateno, primerno verižico. Vae lo za 2*M K|I S komadi z verižicami 7 kron. Poillja pr»,tl pofttaema povzetja TotaraHka utaa« «aloa rakih ar S. UMJLON, Krakov it. ti. Parajte dražbi sV. ^irilj is /Aetoda i Trgovina z mairafaktnmim in mešanim blagom Urši« & Lipej v Brežicah ob Savi sprejme takoj učenca z primerno šolsko izobrazbo. — Po-nndba se naj pošlje lastnoročno pisana. ms s-i FaaaaLoa am saaalnMa aaata SPKNK D 2Hpe KCN katero telijo Jevnt. osirom talko kot > kot kra-glavai aaatopniki, ali trajaš atkl pri prvo vratni avatrijikl MS Hiša lir, žago, ametalm mllaom la a pekarijo žlvakaem kraji, cena Jo IMN gld., p*g« zrlo ngodnl. Natančneje Iva« ~ * ttahrrjr M. 1«4 (Atajerakol. Trgovci in slikarji Lepo in čisto (Grnndkreide) prodajani 100 klg j» 4 krone, pri odvzemi večje množine še ceneje. Frane Klaaimr, posestnik mi Petrovfe. a-s QMTNIKZAPATTO I mata TEMRtKA pismm mM I zavarovalni družbi katera ae pote t vsemi vatnejAimi panogami, aaj blagovolijo vposlati ponadbe pod žtevilk*-lpMIB* Urade«, poste rcstante 19. 999 36-97 Češko posteljno perje ^^ po aiiki eeal. r. k* aovo. £ protlBovrs^lla In 1 Benedikt Sacbtel cvldoroo KeooU.llarK l. kelo. pavolaoaorkkn, o> ----- K -.M ta K • aavžaobrlo, iia\iiln"iut-hko. očIMrao K - so ta K - s*. Pndilja ar fraakn po no-T«»tjn. Zamena ta vračilo ta portoetmdkov diivol|t>na. 347, p. PlIZU, CcSkB. POZOR! 3kq Repič, Polzela ■iunka delanica s stroji priporoča avojo veliko aatogs popolnoma Izgotovljealk •hem, v velikosti do 1-M, 1S0, 1-70, 1-80, 1-a la 1 m po koaka-reačalk eeaab. Vrata latotako UgotsvIJeaa v velikost od 2. 2*20, ra, 2-40 m. V zalogi je izgo-tovljeno pohištvo Zajaatra* aolldaa la toCnn po-ttretka. Načrte za okaa la .-. vrste pošiljam ta ogled. .-. Strtim M snrttafk /pt%mPMn eeb pniaa aiunVb pmmM(H. POZOR! Prlatne snovi za napravo domaČo pijačo dobita v popolnoma pravi In zdravju popolnoma noikodljivi sestavi lo todaj Co ima vaaj le oden dol mojih enovl, zgoraj stoječo, postavno zavarovano varetveno znamko. Moje anovi ao bilo te večkrat zadnjič dne 23. februarja 1907 preizkuiene od o. kr. prelzkuftevalnlce hranil v Gradcu glede njih nelkodljlvoatl; valed spričeval, katera Imam v rokah pd omenjene preizkulevalnico, nimajo v sebi nikoklh zdravju Škodljivih tvarin, valed čeaar ao v moji aeatavi najbolj pripravne za napravo v reanici zdrave In najbolj okuane domačo pijače, Valed toga prosim vaaaega, da pazi v avojo laatno korist, poaebno na zgoraj atoječe, reglatrovano znamko, da ae tako varuje pred manj vrednimi ponapraljenimi izdelki. Kmetovalci •ta Opozarjamo vae kmetovalce in goapodarje na avoje po vaem Kranjakem, štajerskem, Koroikem, Hrvatskem, Ogrskem, Dol. In Gor. Avatrljakem znane anovi za napravo domače pijače z vinskim hru-ftkovim in jabolčnim okuaom ter vaeh vrat 2ganja in ruma, 89"l» ocet-nega cveta itd. Snovi ac naravni pridelek in valed tega popolnoma neikodljive. Z njimi lahko melate vino in aadni moftt ter delate pijačo na tropino in droži ali tudi na aamo vodo. Ker je moja trgovina tako raziirjena, aem v prijetnem položaju, da dajem za nizko cono najboljte blagot Vaak ki je enkrat polzkuail, poatal je moj stalni naročnik. Proaim, pazite natanko na mojo tvrdko, ki obatojl te več kot 16 let In valed tega le ona aama more oddajati vae po dolgo Izkulenlh receptih! Na zahtevo polljem cenike zaatonj. Z odličnim apoltovanjem udani ANDREJ POLLAK &Z2*?. .Prt črnem pen" Gradec, Annenatraaa it dS fiPNSHmi n n risahn nfa prodaja c. kr. S0M& knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, Mišk dl! priporoča kanceHjtkl, koN6ftni, pitmtai, ii barvaai papir stiatiiki Uatafti 0 v tauar^t ^^eve^t ptrm tallkt ptmill(i fiMct raiirt« raialifo-Inateah, eoboeapa pcaaadovaaja ao proaodovaa|o la spiob aokoalh Kraaeklh atraikov Mj pni. ilkl aoproatarol, varal, vnMii tuM: vazlievaaksMtel. Hranil Hatnlta aa|M|ia. Pa|aaallaSa)e h k __||. aradala -a----1 ---a---Ta. Kana H IUII |M*ai iiiivpM •i Maaat, Llabl|aaa ■ka a. n« MM h laiaeomir Ako trpite aa ustavljanju krvi ia eaakih boleznih. pilete F. Zierva*. Kalk »Ui bel K&ln na 1'orenskem. — Nekatera aahvalaa pisma izmed stoterih: (topa B. v W. pile: .Hvala lepa. vaJe sredstvo je pomagalo te v 5 dnevih. Ootpa L. t M. pUe: .Vale izvratao •redstvo bodem »»»komur priporočala ia ari ga ne *me zmanjkati". Arhitek S. v M. pile: Za iiborno In točno postretbo pri Boji leni •e Van najtopleje zahvaljujem. Že po Udnevai porabi je vplivalo in je bres bolečin poteklo. roti poli I j i »lijem knji pollj« . _ Lewl«a. Proipekt zastonj. poštnino. K 20 v (tadi v znamkah) Motenja perijode" od dr. ved. 1'roiim ta potratno 4J7 68-19 M ako Vam za""^* Vaa ozdravi P- Ziervag, Kak pri UkM it 265. Gospa G. r H. piSe. .Vate sredstvo je nuglo pomagalo". Prosi ae, da priloiite znamko za odgovor. (71) 6MS Suhe gobe, brusnice, maline, želod, jabolke, hruške, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Koleno, trgovec v Celju Narodni dom In Gra*ka cesta manammssmm Hnre-Den M Francoske prekmorske druibe. Edina aajkrajia trta (ea ItidpFiizJiRvM. VtliCVM VB0M IMi Is plifit pljunili daj* 'mm ED. ŠMAHDfl, oblistiao potrjeni potonlu pilim v Ljubljani, Dunajska eeaU 18 v nori hiti .Kaotska posojilnic" na.prMiiaaas (9) zostilao pri .Figovca". 59-48 la dahalal iu 59—33 IVAN RAVNIKAR, Celje, Graškaul kMdsl^J uL2lJ Pokop, vinogradniki S Vaa aaevi ia aarejaaj« vsakevrstaih pijač kakor jabelkovca. kralovca. viaa a Izvrstnim vinskim ekasom dobivate vedao v moji tvrdkl i a zategadelj Vaa ai treba teh saovi aaretevati pri t«jih tifovdh. Slavnemn oočiastra meeta la akalke priporočam tadi vrakovrstae snovi ta aarejaaj« Igaaja. rama. alivovka. vinskega Igaaja la rasnih likerjev. Navodila m daj«je iiImii Kanujem voaek. sah« gobe. orehe, ovee, plenico, proao. ječmea ia ve drago poljske pridelke. tal Dmpt^jte drulbi av. Clpila in Mmtotim, Molitvenike vrstnejtlh vozavai mti I nmnlinnA papirnato Itd. priporoča ■aa«Mil|MJWlM» na dobolo In drobno ivCmtju BJkSBL (Svlea) Ceatnlkakapbtz tU P sprejema potnike aa liaijo tez Parts-Bavra po aajaltjik cenah; — votnja nn morja le 6 do 7 dni; odhod parahrodov redno vaako soboto — Za rečjo gotovost da ee potaiki vkrcajo, opremlja jik edea aradaikov do Mavre. — Govori in ptie ee v veek jezikih. Kdor hode potovati, naj se pismeao obrne aaaeaijivo na naa ia sprejel bode brezplačno najboljta pojasnila 15» -st ftffljiftzizb mamJa po Kneippoveni sistemu VRI v Krapini lastnina slob. In kr. trga Krapine. Mjrti ii t iiji 11 Hnrifi Zmerno blago podnebja, trg ja okroien od odraelkov itajereklh planin, bogato nadarjen z dhmtmi naravnimi kraaotaml in nudi gledalcu bajne prizora V mrzlici ao bolnikom na razpolago tople, amrakove in kopelji z ogljikovo klellno, maaata, električno zdravljonjonjo I. t d. Sedaj atoji zdravilitče pod upravo eku-ienlh zdravnikov bydropatov, kateri eo tudi proučili Kneippovo metodo ekoz dalje čaaa v eamem W Orla Kolenu. Oskrba je poceni, atanovanj dovolj. Olede teh ee je treba obrnili do kopallike uprava CELJE NARODNI DOM KAROL VANIČ NARODNI DON CEDE Velika trgovina modnega, suknenega in manufakturnega blnga na drobno in debelo Za jesensko In zimsko dobo doftle novosti v modnem In »uknenem blagu za obleke v velikanski izberi. Velika zaloga preprog, garnitur nuknenib In čipkastih zaves in Stores po mtJnUJih renah. JttžnoSajerska hranilnica V Celjn n katero jamčijo okraji: Barnlt|ra<| lnatea, laitaai, imarje pri Jaliak, Vramks za popolno varnost vlog in za njihovo, po pravilih določeno obrestovanjc do neomejeno visokosti, ima sedaj hranilnih vlog 4,000.000 K. Hranilnica posluje s strankami vsak tartk in piltk dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt Mah tem ob nnvadnih nrulnih urah. Hraailn* (loga obrestuje ps 4 odatotke in pripisuje obresti polletno h kapitalu tor plačuje hranilnica fgatal fatak aaaia in ga ne odtegne vlagateljem, tako. dn dobe iste popolnoma nad 4 odntotka abraati. Izposojuje pa na zentijitko varnost p* B adllatha>| občinam in korporacijam navedenih petih okrajev po 4 tri Četrt ■s otelotka« obresti. »i-u ~ paiprimmiii M B pMt tm M. n- Meti SlVatnf stroji L tftiki «r»j Im rotirat nato. | >tp„tll|jlj| •lnganjatrl Uralal atnojt so nn največjih svetovnih nssUvsh odlikovani s asjvsčjhai priznanji Sto Ct. Mtiki Mi SMM stntaf CELJE, K«1o4vm ka aUca Mar. S. u u u SVARILO Svarim vstakegn v lastno korist, ' kateri bi iel za letošnjo jesen Lam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiii munnfnktiiriiegn in modnega bls:ja nn drobno in na debelo R. Stavki, c založnik c. k. dri), nrndnlkov. Zzloga velikanska. Cene čudovito nizko. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi .'na »se strani zastonj. is SfrM POSOJILNICA U CELJU POSOJILNICA V OGLJU, ki je bils leta 1881 g neomejeno zarezo ns ulovljena, Šteje sedaj nad 4tM zadružnikov, kateri imajo nega nad BBrOBO K vplačanih deiehev ter ima sedaj nad 6'/s milijona kron hnnOnih vlog in ogd repervneg* zaklad*. y lastni hiši Narodni dom 3 S Posojilnica ura-dige vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne raznn nedelje in premike- Hranilne vloge sprejeaia od nagega, ako tndi ni član zadruge ter jih obrestuje po posojilnica plačuje paatai dlavok sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na oeobni ali hipotekami kredit proti B 1,f, in B% obre-stovanjn. 14 ea-tt M«»: fmmčl m ,0»t¥Tm' T*k #0*» »Zvezna tisksrna' r Cslja Odgovorni urednik in izdajatelj Ljndevit Furlaai