List 49.
Politiški oddelek.
Badeni — Gautsch.
Dobrih štirinajst dnij je tega, kar je grof Badeni, povodom časnikarskih poročil, da je njegovo stališče omajano, v poslanski zbornici z veliko samzavestjo naznanil, da kar nič ne misli na odstop. Teden dnij po tej izjavi je bil premagan in je moral odstopiti.
Kakor svetal meteor se je pojavil na političnem obzorju in slovanski narodi so sega oklenili z vso ljubeznijo, pričakuje, da jim pomore do njihovih pravic Ta ljubezen se je kmalu ohladila in se premenila v veliko ne-zaupnost. Morda se ni še nikdar politična nezrelost Slovanov pokazala tako eklatantna, kakor prav v tem nasprotovanju Badeniju, kajti samo politična nezrelost more zahtevati, naj se v nekaterih mesecih predrugači vse to, kar se je tekom stoletij ukore/rinilo. Badeni je imel dobro voljo, pomoči slovanskim narodom do njihovih pravic in gotovo bi bil tudi za nas Slovence kaj storil, da smo imel bolje zastopnike.
Razmera, visoki uplivi, nemška birokracija, gene-raliteta, dvorni krogi, zunanjepolitični uplivi — vse to je oviralo Badenija, da ni mogel izvršiti svojega programa, in kdor podcenja te uplive, ni resen politik.
Toda vzlic tej nezaupnosti Slovanov bi bil Badeni morda premagal vse ovire, s katerimi se mu je bilo boriti, da ga v najodločnejšem trenotku niso zapustili nekateri, na njegovo politično smrt prežeči ministerski tovariši in da mu krščanski-socijalisti niso podstavili noge. Badeni je padel nepričakovano. Prav v trenotku, ko je hotel dogovorno z desnico udariti po opoziciji in jo z jednim mahom uničiti, prav tedaj je izpodrsnil in padel.
Slike Badenije\ega značaja danes še ni možno narediti, ali se menda ne motimo, ako porečemo, da je bila velika napaka, da so mu razne slovanske stranke po ne-
potrebnem delala sitnosti in mu s tem onemogočile, zadobiti trdna tla, koder Slovani nimajo prijateljev, v tistih višjih krogih, katerim je nemški veleizdajalec Schonererjevega ali Wolfovega kroja ljubši, kakor najpatrijotičnejši človek, kateri ima na sebi neizbrisni madež slovanskega rojstva.
Badenijev naslednik je dosedanji naučni minister baron Gautsch, kateri je zbral okrog sebe zgol uradnike, kateri pa so po svojem mišljenji vsi sami nemški liberalci, vsi nasprotniki slovanskih narodov, vsi nasprotniki narodne ravnopravnosti, nasprotniki kulturnih prizadevanj slovanskih narodov in celo nasprotniki njih gospodarskih potreb. Najhujši mej njimi pa je sam ministerski predsednik baron Gautsch.
Gautsch je izšel iz šole Schmerlingove, iz šole tistega krutega germanizatorja, kateri je izumil volilno geometrijo ter ž njo hotel nemškemu narodu za vselej zagotoviti gospodstvo v državi. Že kot jako mlad mož je baron Gautsch vsled posebne protekcije postal naučni minister v Taaffejevem kabinetu. Slovenski poslanci so takrat z vso požrtvovalnosto podpirali grofa Taaffaja, baron Gautsch pa je za to zapiral slovenske šole. V znamenitem, nam Slovencem nepozabnem govoru leta 1892. o koroških ljudskih šolah razkril svoje nazore o narodnih pravicah Slovencev. Baron Gautsch se je takrat z vso odločnostjo in z neko nezaslišano srditostjo izrekel, da koroški Slovenec nima pravice do slovenskih ljudskih šol. ampak da se mora potopiti v nemškem morju.
Taaffe je takrat Gautscha prisilil, da je Slovencem dal neko zadoščenje, ali Goutsch s tem ni premenil svojega mišljenja, ostal je zvest sam sebi in svojim nazorom. Leta so ga sicer naučila reserviranost in previdnosti, ali vsak njegov čin svedoči, da je še vedno tisti, kakor pred leti, da je še vedno stari Gautsch in stari nasprotnik Slovencev.
Parlamentarna večina ni vesela Gautschevega mi-nisterstva. Pozdravila je Gautscha jako hladno, nasprotno pa sklenila, da ostane jedina in solidarna v vseh slučajih. Desnica je s tem pokazala, da Gautscha ne mara, da ne mara  njegovega nemškega   ministerstva, ampak da hoče
476
ministerstvo, katero priznava načela desnice in je pripravljeno, voditi državno upravo po teh načelih.
Prva naloga Gautscheva je, dognati nagodbeni provizorij in budgetni provizorij. V ta namen skliče državni zbor. Toda proti volji desnice ne dobi niti jednega, niti druzega in za to se bode moral z desnico porazumeti. Doslej ni Gautsch še nič storil, da se zjedini z desnico, pač pa se je približal levfci in sicer tako, da ga desnica najbrž ne bo mogla podpirati.
Prvo, kar je storii Gautsch, je bila to, da je dal izpustiti vse radi hudodelstva javnega nasilstva na Dunaji in v Gradcu zaprte, osebe na čelu jim poslanca Wolfa. Potem je začel siliti, naj se umakne sedanje predsedstvo poslanske zbornice in naj se volita dva Nemca in jeden Slovan v predsedništvo, naposled pa začel agitovati, da se sestavi nova večina, v kateri bi Nemci nosili zvonec.
Vse to je navdalo vse slovanske poslance, posebno pa Čehe in Slovence, s skrajno nezaupnostjo in izdali so glas: Pripraviti se nam je na vse slučaje, eventuvalno tudi na najstrožjo večletno opozicijo, da, tudi na ob-strukcijo.
Sosebno Slovenci moramo biti skrajno oprezni proti Gautschu in z vsemi močmi siliti na to, da pove jasno in določno, kake namene da ima. Prilika za to bode pri nagodbenem provizoriju. Vseslovenski shod je formuliral naše zahteve in dokler baron Gautsch ne izpolni vseh teh zahtev, kar jih ie možno izpolniti administrativnim potom, vseh od prve do zadnje, dotlej pač noben slovenski poslanec ne bo smel glasovati za nagodbeni provizorij. Slovenski poslanci so stavili ta pogoj grofu Badeniju, kateri je bil naš prijatalj, toliko bolj ga morajo staviti našemu nasprotniku baronu Gautschu.