Udeležite se svečane proslave padlih partizanov
in koncerta pevskih
Obnovljena izdaja-Leto XVIII.-Štev. 17 (681) - Trst -16. sepie irbis 40 lir SFedi2--in fbb-
post. Giuppo II
Elementi za debato o združitvi socialistov s socialdemokrati
zborov v Trebčah
V nedeljo 18. septembra ob 15. uri bo v Trebčah svečana proslava padlih. Prireditev soupada z 20. obletnico postavitve spomenika na vaškem trgu. Po komemoraciji pred spomenikom bo na vrtu Ljudskega doma pevski koncert. Sodelovali bodo :	zbori iz
Trebč, Padrič, Doline, Križa, Saleža-Zgonika, Doberdoba in Srečko Kosovel in Ajdovščine ; recitatorji Slovenskega gledališča in godba iz Trebč.
OoousjOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOuOOOOOOOOOOO
Proces socialdemokratske združitve se čedalje bolj kaže kot operacija z razbij aškimi nameni, podrejena KD, njeni konservativni in korupcijski politiki (za zgled naj služi primer Agrigenta!). Ta-kozvana «združitev» se v resnici pripravlja v vzdušju involucije politike levega centra tako na področju mednarodnih odnosov kot v notranji in gospodarski politiki. V najboljšem primeru odgovarja vlada z molkom na ote-žitev položaja v Vietnamu zaradi ameriškega «stopnjevanja», namesto da bi prispevala k nehanju imperialistične agresije. Na neo- j nacistično ofenzivo na Južnem Ti- ! rolskem, ki ima svoje navdihoval- ! ce in pokrovitelje v Nemški zvezni republiki in ne samo v Avstriji, Moro odgovarja, govoreč o «zavezniški» Nemčiji, namesto da bi močno obsodil nemški revanšizem in militarizem. Gre za tisto Nemčijo, da si bomo na jasnem, v kateri se zbirajo fašisti, ustaši in slični zločinci, ki morijo, funkcio-marje in državljane socialistične Jugoslavije, prepričani, da jih ne bo nihče zasledoval.
Kar se tiče gospodarske politike, je dovolj citirati en sam primer: soglasje PLI (stranke Con-findustrie) z zadnjo verzijo načrta Pieraccini, tistega načrta, ki — kot je znano — obsoja na smrt tržaško laidjedelniško industrijo
V	Trstu, kjer je bilo pogostoma rečeno, da takozvani proces združitve med PSI in PSDI ne bi bil smel imeti značaja odločitve na vrhovih, pač pa bi se bil moral uresničiti na podlagi široke in demokratične razprave na bazi, se dogodki naglo razvijajo. Socialisti in socialdemokrat j e so hoteli anticipirati vse. So že sklenili, da bodo predložili skupno listo za pokrajinske in občinske volitve (potem, ko so zahtevali, če so nekatere vesti resnične, odložitev volitev za 15 dni, da bi lahko imeli čas za... združitev).
Govorili so o vsem, računajoč na isto število glasov, ne pa o programu, kar je, zgleda, drugorazrednega značaja v vzdušju degeneracije demokratičnega režima, ki je značilen za levi center. Tajnik federacije PSI je res dejal, da vsa vprašanja še niso rešena, a je zagotovil, da bo vse v redu. O razpravi na bazi in med liudskimi množicami se ne govori več : ni več časa.
V	resnici pa bi bilo zelo težko ?a «združevalce» začeti takšno razpravo. Vsi vedo, da bodo v Trstu imeli v rokah «novo» stran-ko socialdemokratje, zavezniki in najzvestejši hlapci KD v vseh teh letih, saj je sam tržaški socialdemokratski tajnik dejal o sebi in o svojih kolegih, da so «kimovci» Krščanske demokracije.
Kaj lahko povedo torej tržaškim volivcem? In kaj lahko še
Ob novem šolskem letu
posebej povedo Slovencem spričo neizpolnjenih obljub v zvezi z narodnimi pravicami naše skupnosti?
V zadnjem času se je zvedelo za izjavo ministra Tolloya, ki je, zamenjajoč zunanjo trgovino s politiko, vladno vlogo s strankarsko propagando, skušal prepričati o «pozitivnem mnenju» tov. Tita v zvezi s socialdemokratsko združitvijo,
Minister Tolloy je vajen takšnega obnašanja. Slovenci se še vedno spominjajo nekega njegovega govora v Parlamentu, ko je trdil, da je mirna asimilacija najboljša politika za Slovence v Italiji. Tr-
žačani se spominjajo njegovih izjav za prosto cono, čemur so sledile izjave proti takšnemu ukrepu. Njegova zadnja «nesrečna poteza» pa bo prešla v zgodovino (prav gotovo ne v zgodovino resnih dogodkov ) : na otvoritvi tržaškega velesejma je g. minister za zunanjo trgovino prišel k nam, da bi nam govoril o politiki o-krepitve ladjedelnic. Naslednji dan je predsednik IRI uradno sporočil na tiskovni konferenci načrt, ki predvideva likvidacijo ladjedelnice Sv. Marka. S takimi precedensi minister Tolloy prav gotovo ne more biti glasnik dru-(Nadaìjev'inie na 4. strani)
Čez dva tedna se bo začelo novo šolsko leto. Pred starše, pred učečo se mladino in pred vzgojitelje se postavljajo nove skrbi in tudi težave.
Vpisovanje v šole vseh vrst in stopenj je v polnem teku. Slovenski starši so dolžni, da opravijo svojo narodno dolžnost, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo.
Slovenska šola je povsem enakopravna. Zato je izgovor nekaterih, ki menijo, da je halje ako
svoje otroke vpišejo v italijansko šolo, povsem neutemeljeno in zgrešeno. Tudi izgovor, da absolvent slovenske šole težko najde zaposlitev, je neutemeljeno. Dejstva jasno govore.
Res je, da v slovenski šoli srečujemo težave. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da podobne težave srečujemo tudi v italijanski šoli. Jasno nam mora biti, da bo slovenska šola postala boljša, da bodo lažje odstranjene težave če bo tudi številčno močna.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOO
Deželni komite KP! o nalogah komun/slov
Okrepitev pobud za popolno
narodno enakopravnost Slovencev
Obsodba atentatov v Gornjem Poadižju
Deželni komite KPI je na svoji zadnji seji, razpravljal o sedanjem političnem položaju in o nalogah komunistov v boju za mir in za gospodarsko - socialni razvoj Furlanije - Julijske krajine. Sprejel je tudi stališče osrednjega vodstva KPI ter podčrtal, da ponavljanje zločinskih napadov ob meji na Bren-nerju, ki jih izvajajo teroristi, katere podpirajo, oborožujejo in hrabrijo pangermanski krogi, militaristične organizacije in SS v Avstriji in v bonnski Nemčiji, ogražajo evropsko varnost in mir. Ti napadi so sad politike, ki jo izvaja vodilni razred «atlantske» Nemčije, s podporo svojih ameriških in evropskih zaveznikov, med katerimi se odlikujejo demokristjani, socialdemokrati in vlade, ki so si sledile v zadnjih letih v Italiji.
Vladna politika v Gornjem Poadižju je bila nesposobna zagotoviti enakopravnost med državljani in z dejansko uveljavitvijo principov avtonomije in popolne zaščite pravic nemške narodne manjšine v Italiji.
Gre za dve plati položaja, ki za-skrbuje prebivalstvo naše dežele, ki je toliko pretrpelo zaradi nacionalizma, nacifašizma in vojne, čigar posledice Furlanija - Julijska krajina še vedno čuti.
Komunisti Furlanije-Julijske krajine, spominjajoč se velikega deleža v skupni protifašistični borbi in odporništvu, pozivajo vse demokratične laične in katoliške sile, k učvrstitvi boja proti pangermanske-mu revanšizmu, za nedotakljivost evropskih meja in za mir ter za najširšo protifašistično enotnost.
S tem bojem so neločljivo povezane tudi akcije za zaščito enakopravnosti državljanov različnih narodnosti, ki je predpogoj in podlaga za miroljubno sožitje. V tej zvezi prihaja do izraza neznosen položaj v naši deželi, kjer Slovenci še ne uživajo svojih narodnih pravic, se ne spoštujejo določila memoranduma o soglasju iz leta 1954, ne določila republiške ustave in na določila posebnega statuta Furlanije-Julijske krajine, kateri se celo zanika pristojnost za probleme, etničnih manjšin.
Resna stvar je dejstvo, da kršitev avtonomije sprejema večina levega centra v deželi, ki pozablja ne le na temeljne principe demokracije temveč tudi na prispevek, ki ga je dalo slovensko prebivalstvo za stvar svobode narodov in v borbi za ustanovitev avtonomne dežele, ki je dobila posebni statut prav zaradi obstoja etnične manjšine na njenem ozemlju.
Deželni komite KPI se obvezuje, da bo še bolj razvil iniciative in akcije za popolno enakopravnost Slovencev v okviru boja za mir, demokratično obnovo in za razvoj avtonomije.
približno hrvatski. Pravimo približno hrvatski. župan je naenkrat postal NAČELNIK, ki poziva MOMCE tega in tega CE TVEROMESECJA pred naborno komisij'. Vse to bi bilo smešno, da ni žalostno in za nas Slovence žaljivo. Tudi ta kozla-rija potrjuje, da na tržaškem županstvu ne izvajajo niti tistega bednega do'-ogorr o prevajanju, ki so ga toliko opevali.
Ob vstopu v novo šolsko leto mislimo na tiste male maturante, ki so letos zapustili enotno nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom in ki nimajo namena nadaljevati študija na licejih, višjem trgovskem zavodu ali učiteljiščih. Zakon za slovensko šolo, ki je bil sprejet pred uvedbo splošne šolske reforme ne predvideva nobene take šole, na kateri bi se slovenska mladina v svojem materinem jeziku lahko usposobila za bodoči poklic.
Pristojne oblasti vedo kakšne so naše zahteve. Ne vemo še kaj mislijo o teh zahtevah. In zaradi tega smo upravičeno zaskrbljeni.
Toda to ni dovolj. Zahteve moramo podkrepiti. In če bo slovenska šola številčno močna bo lažje izbojevati pravico, ki nam pripada. Tudi zato še enkrat poudarjamo, da Slovenec spada v slovensko šolo!
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Zgrešena politika kitajskih voditeljev
„ TrojezičnosV'
V gornji tržaški okolici so nalepili razglase nabornega urada. Pisani so v italijanskem in slovenskem jeziku. Pod njimi je nalepljen še razglas, ki ga je podpisal tržaški župan Franzil. Toda namesto slovenskega je tokrat prevod
Takoimenovana «kulturna revolucija», ki so jo pred nekaj tedni sprožili v LR Kitajski, se je popolnoma spridila ter spremenila v grobo protisovjetsko gonjo. Tiskovne a-gencije poročajo, da je med «rdečimi gardisti» prišlo tudi do medsebojnih obračunavanj. Protisovjetske demonstracije, ki so bile v Pekingu, je ves napredni svet obsodil kot provokacijo, naperjeno proti prvi socialistični državi in proti enotnosti mednarodnega delavskega gibanja. Delavske in komunistične partije raznih dežel so obsodile politiko, ki jo vodijo na Kitajskem. Tudi KPI je obsodila to politiko. V sporočilu, ki ga je objavilo vodstvo v Rimu je med drugim rečeno:
«Združene države Amerike ogražajo mir v svetu. Po vseh delih sveta so posejale vojaška oporišča. Narodom hočejo vsiliti svojo voljo. Proti narodu, ki zahteva svobodo in
neodvisnost so sprožile napad. Proti Kitajski vodijo sovražno politiko. Hočejo razširiti vojno v Aziji. Zelo zgrešeno bi bilo, če demokratične sile ne bi tega upoštevale. Danes je poglavitna naloga osamiti vojnohujskaško skupnino, ki vodi politiko ZDA, n< praviti konec vojni v Vietnamu, Okrepiti stvar miroljubnega sožitja in svobode narodov.
KPI je ostro kritizirala voditelje KP Kitajske zaradi razbijanja enotnosti socialističnih dežel in mednarodnega delavskega gibanja. Nesmiselno in zelo škodljivo je zavračati predloge, ki so jih postavile sovjetska in druge partije glede skupne fronte proti imperializmu, izvajati razbijaštvo, napadati Sovjetsko zvezo. Metode, katerih se poslužujejo voditelji kitajske partije, so obsodbe vredne. KPI poziva KP Kitajske, naj propravi hude napake. Tako je poudarjeno v sporočilu.
2 • DELO
16.9.1966
Odnos PSI do Jugoslavije
se je v zadnjem času spremenil
Značilno pisanje
Komemoracija v Bazovici
Dva in pol meseca je že, od kar je IV. plenum CK ZKJ nakazal nekatere zelo resne pomanjkljivosti pri delovanju avantgardne organizacije delavskega gibanja v Jugoslaviji, in še danes je zanimivo prebirati komentarje zahodnega tiska v tej zvezi. Težko 'je reči, da je ta tisk zadel v bistvo IV. plenuma, ker se predvsem zaustavlja na vprašanju odkritja resnih ilegalnih metod politične policije ali pa se sprašuje, kako in kdaj se bo Jugoslavija spremenila v «buržoazno demokracijo», ali pa po drugi strani jemlje vso zadevo tako, kot da je v teku navadno obračunavanje med osebnostmi v jugoslovanski socialistični družbi.
Vsekakor pa je tudi zelo zanimivo, kako isti zahodni tisk obravnava primer zadrskega profesorja Mi-hajlova, ki se je odločil, da «demokratizira» jugoslovansko družbo s tem, da ustanovi v nasprotju z ZKJ svojo lastno politično-kulturno organizacijo, ki naj bi «res» demokratizirala jugoslovansko življenje. Ni nič čudnega, da je Mihajlov postal «junak» buržoaznega tiska, kot je pred leti bil njegov «junak» Milovan Djilas, kot so bili še prej (in ponekod še danes) njegovi «junaki» Mihajlovič, Pavelič, Nedič, Rupnik, -Stepinac, Rožman itd. Zato pa smo se tembolj začudili, kako si tolmačijo vprašanje IV. plenuma in «primera» Mihajlova socialisti od PSI. Do sedaj smo opažali, da je njihovo glasilo «TAvanti» s precejšnjo dobrohotnostjo in simpatijo sledilo dogajanju v Jugoslaviji. Res je, da je pri tem zelo pogostoma skušalo prikazovati to dogajanje kot nekako jugoslovansko verzijo politike PSI po letu 1956 (prej ne, saj je bilo vodstvo popolnoma «stalinistično» in po sekcijah in federacijah PSI si našel poleg slik italijanskih socialističnih voditeljev tudi portrete Lenina in Stalina!) in predsednika Tita kot nekakšnega jugoslovanskega Nennija. Kljub temu, pravimo, je bilo nedvomno, da je «TAvanti» (in to kot glasilo PSI, poudarjamo) skušal poročati o Jugoslaviji in komentirati dogodke z dobrohotno simpatijo.
«Nenadoma» pa te dobrohotnosti in simpatije ni več. Kot dokaz te spremembe v liniji lista «TAvanti» naj nam služi članek njegovega beograjskega dopisnika z dne 6. t. m. Ko poroča o govoru Tita v Murski Soboti, v katerem so precizirana nekatera stališča o organizaciji in vlogi ZKJ v perspektivi, naletimo na komentar, ki je vse prej kot dobrohoten, saj se dopisnik sprašuje, kakšen naj bo pomen Titovih izjav o večji vlogi ZKJ, ko pa se toliko govori o večji vlogi ljudstva, češ da je to v veliki medsebojni kontradikciji in zaključuje članek s temi besedami: «... ni pa specifiziral na podlagi kakšnih mehanizmov se bo lahko povečala vloga Zveze, če pa se mora odreči vsem tistim oblikam oblasti, ki so značilne za tota-
oooooooooooooooooooooooooooo
Obveznosti «Autovie Venete»
V zadnji številki smo na prvi strani lista pod naslovom «Obveznosti Autovie Venete» zapisali, da je podvoz na cesti Selce-Doberdob še vedno neasfaltiran in skoro v neprehodnem stanju. Ko je bil list že natiskan, smo izvedeli, je bil ta del poti asfaltiran. Prosimo bralce, naj to upoštevajo. Vse druge neizpolnjene obveznosti družbe, o katerih smo že pisali, pa so še o-stale. Tudi s podvozom ni vse v redu, ker se ob vsaki plohi vsipa na cesto kamenje in obstoja nevarnost, da se bo kdaj vsul kak večji plaz.
glasila „l’Avanti"
litarne režime.» (Podčrtali mi, op.
ur).
Prav zaradi tega zaključnega komentarja z dne 6. t. m. ne moremo več mimo nepodpisanega uvodnika «TAvanti» z dne 12. avgusta t. 1. (pomanjkanje podpisa v italijanskih listih pomeni uradno stališče lista, ker pa je list glasilo PSI, to pomanjkanje podpisa pomeni u-radno stališče stranke. Op. uredn.) pod naslovom «Od Rankoviča do Mihajlova». V tem uvodniku se pravi, da «primer Mihajlova» postavlja v Jugoslaviji vprašanje« sistema», njegovih mej, njegovega obrabljanja in izvojevanj ter bankrotov, težkoč in vzrokov krize komunizma pri izgradnji socialistične družbe. Zaradi tega in drugega je za «TAvanti» «primer manifestacija globoke krize preveč zastarelega sistema, da bi lahko mogel vsebovati v svoji sredi razvojne poti jugoslovanske družbe. «TAvanti» v zaključku pravi, da gre za binomijo «socializem-svo-boda», ker je «politični instrument obrabljen : star sod ne more več biti napolnjen z novim vinom». Zato se list «zavzema» za sprostitev avtonomističnih klic.
Če, torej, primerjamo besede tega uvodnika s komentarjem njegovega beograjskega dopisnika v zvezi s Titovim govorom v Murski Soboti, prihajamo do zaključka, da se je nekaj moralo zgoditi za to, da je glasilo PSI opustilo svojo dobrohotno simpatijo do Jugoslavije (kar pa prav gotovo ni veljalo v nobenem primeru za druge socialistične dežele. Op. uredn.) in začelo uporabljati tudi do nje izrazoslovje najbolj konservativnega buržoaznega tiska do vseh socialističnih dežel in predvsem izraz o «totalitarnih deželah», ki je bil, če se ne motimo, karakterističen za fašistične dežele.
Menimo, da se je tudi odnos PSI do Jugoslavije spremenil v zadnjem času predvsem zaradi novega dejstva, ki se je pojavilo na italijanski politični pozornici. Desničarski voditelji PSI so sklenili, da se bodo združili s PSDI in da bodo osnovali v najkrajšem času PSI-PSDIU (tako naj bi se namreč imenovala nova stranka). Ker bo nova stranka postala članica socialdemokratske internacionale in bo sprejela «frankfurtsko listino», je jasno, da so voditelji morali sprejeti tudi gledanja socialdemokratske internacionale. Torej, ne samo kompromisne zahteve zaradi nadaljnega obstoja vlade levega centra narekujejo voditeljem PSI, da sprejemajo «zahodno civilizacijo» kot višek «demokracije in svobode», ameriško agresijo na Vietnam, antikomunizem in boj proti socialističnemu delu sveta, pač pa tudi in predvsem vključitev med socialdemokratske stranke veleva, da socialisti od PSI sprejmejo «načela» socialdemokratske internacionale, med katerimi je najvažnejše prav boj proti komunizmu v kakršni koli obliki in kakršne koli specifične poti. Torej ne samo boj in ostra kritika proti Sovjetski zvezi in drugim socialističnim deželam, pač pa tudi proti socialistični Jugoslaviji, ki «noče spoznati», da je «zahodna demokracija» edini način, kako je treba «graditi socializem». Zato pa tudi za PSI, kot za vse socialdemokrate, so «socialistične» samo kraljevine Švedska, Norveška, Danska, Velika Britanija; Sovjetska zveza, ljudske demokracije, socialistična Jugoslavija so le «totalitarni režimi», kot pravi «TAvanti».
Nočemo reči, da bi bila vsaka kritika proti socialističnim režimom in deželam neumestna. Nasprotno, tudi kritika je dolžnost socialistično usmerjenega človeka, ker ne sme nam biti vseeno, kakšne so socia-
listične dežele. A bistvo je, da ta kritika mora biti «znotraj» socialističnega gibanja, ne pa «zunanja». PSI in njeno glasilo pa se je v tej zvezi, kot že v vsaki drugi zvezi postavil «od zunaj». To po našem je zgrešeno, kot je popolnoma zgreše- j no dogmatično mnenje, da je demo- ( kratična in svobodna le tista de- ! žela, ki v svoji rasti uporablja si- . stem parlamentarne in večstrankar- | ske demokracije. Vsekakor pa tak j način obravnavanja socializma v Ju. j goslaviji in kjer koli drugje je že v j svojem bistvu nedemokratičen in nesocialističen, ker ne dopušča nobene druge možnosti kot pa sheme «socializma» takega tipa kot ga pojmuje PSIPSDIU!
Franc Jožef Strauss, je eden izmed «najvidnejših» osebnosti Zahodne Nemčije in «najmočnejši človek na Bavarskem, že leta velja za «sporno osebo št. 1». O njem se mnogo govori in piše tudi zadnje čase. Nekdo je o njem med drugim zapisal tudi naslednje:
«Povprečni zahodni Nemec ima o njem kaj raznoliko mnenje, od komplimentov pa do najgrših vzdevkov. Navzlic vsem aferam je «neuničljiv.»
V političnem življenju je imel dve veliki vlogi. Prvo, kot obrambni minister, je končal razmeroma neslavno.
Nekoč je dejal sam o sebi, da se mu je kot obrambnemu ministru v šestih letih posrečilo spremeniti peščico uniformiranih ljudi v najmodernejšo armado v Evropi in drugo po moči v Atlantskem paktu. To je bilo zlato razdobje njegove kariere.
Časopisje je pisalo, da hrani državno tožilstvo nič manj in nič več kot petindvajset tožb zoper Straussa. Vse poudarjajo eno, namreč, da je minister zlorabil svoj položaj. Decembra leta 1963 mu je Bundestag odvzel poslansko imuniteto, da bi lahko sodni preiskovalni organi začeli ustrezni postopek. Ven-
Preteklo nedeljo je bila na strelišču pri Bazovici tradicionalna komemoracija štirih slovenskih mučenikov, Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so jih tam fašisti u strelih. Komemoracijo je priredil odbor, v katerem so zastopane tudi odporniške organizacije, ki delujejo na Tržaškem, med njimi tudi ANPI. Predsedoval je bazovski rojak inž. Stane Grgič, govorili pa so Albin Bubnič, Elvio Guagnini, dr. Igor Kosmina in predsednik ANPI Arturo Calabria. Sodeloval je tudi pevski zbor iz Padrič, ki ga vodi prof. Sveto Grgič.
Iz govora Albina Bubniča povzemamo naslednje :
«Pred 36 leti so na tem kraju darovali svoje življenje za ideale svo-
ciar pa je Strauss še nadalje ostal poslanec v Bundestagu in prvak bavarskih demokristjanov.
Od vseh mogočih tožba so zdaj pomembne samo še tri. V eni hamburški tednik «Der Spiegel» toži Straussa, v drugih dveh pa Strauss toži «Spiegel».
Afera «Spiegel» je nastala leta 1963. Takrat je tednik objavil nekaj podatkov o Bundeswehru in Strauss kot obrambni minister je te podatke označil kot razkritje državnih skrivnosti in kot izdajo države.
Proti založniku «Spiegla» Augstei-nu, njegovemu namestniku Ahler-su ter sodelavcu Martinu (nekdanjemu polkovniku Bundeswehra) je bila vložena obtožnica, ki je vsebovala 73 strani, sodni, postopek pa so vnaprej razglasili za tajnega. Vendar pa do njega sploh ni prišlo.
Podobno je tudi s Spieglovo tožbo zoper Straussa. Tednik je namreč nekdanjega ministra obtožil, češ da j-e protizakonito ravnal v zvezi z aretacijo Ahlersa (aretirali so ga v Španiji) in da je sodeloval s Francovo policijo. Strauss je gluh za vse pozive tožilstva in se vsakokrat izgovori s «prezaposlenostjo. In še nadalje zavzema visok položaj. Vodi nemške demokristjane.
bode in pravice štirje slovenski fantje. Vsak si je sam služil kruh. Lah ko bi si ga še služili, ustvarili si svoj dom in mirno živeli. Hoteli so živeti, saj so bili polni mladostne sile in načrtov, a morali so umreti, ker so se uprli fašističnemu terorju, ker so hoteli, da bi slovenskemu narodu zasijalo sonce svobode....
Culi so se odmevi še drugih strelov tam na Opčinah in vedno več je bilo strelov. Borili so se in padali junaške smrti fantje, možje in dekleta. V gorečih domačijah in v krematoriju so umirali naši očetje, bratje in sestre.
Dolgi so seznami padlih in žrtev iz vseh krajev od Miljskih hribov do Matajurja. Dolg je seznam slovenskih priimkov v knjihi «Aula IV.», dolg je bil seznam iz registrov vseh fašističnih zaporov in nacistič nih taborišč.
Krvavo smo si priborili pravico do življenja, do svobode. Zato tu, na tem svetem mestu poudarjamo naše pravice in obnavljamo obljubo, da bomo nadaljevali borbo za priznanje in uveljavljanje vseh naših nacionalnih pravic ter ohranili časten spomin naših padlih in naših žrtev.
Imamo demokratično ustavo, i-mamo mednarodne dogovore, imamo obljube najvišjih predstavnikov oblasti in strank. Nekatere obljube so se uresničile, nastalo je boljše vzdušje, toda marsikatera obljuba in dogovor, marsikatera pra vica tiči v predalu....
Mi ne pozabljamo! Ne smemo pozabljati tudi zaradi naših padlih, zaradi žrtev, da ne zatajimo svoje krvi. Tudi na drugi strani ne bi smeli pozabljati, da je tudi naša borba proti fašizmu prispevala svoj delež, da ima Italija demokratično ustavo».
Tovariš Calabria je v svojem govoru med drugim podčrtal, da se ob takih proslavah spominjamo na žrtve, da pa ne smemo pozabiti, da se nadaljuje in se mora nadaljevati boj proti ostankom fašizma, za popolno uveljavitev demokracije, za socialni napredek, za sožitje in popolno spoštovanje pravic narodnih manjšin.
Mi nismo bivši, borci, je poudaril govornik, ki samo obujajo spomine, ampak smo borci, ki nadaljujemo boj, da doprinesemo svoj delež v vsakdanji demokratični borbi, ta-r ko da vrednote postanejo družbena j stvarnost, da bodo odpravljene diskriminacije, da bodo tudi narodne manjšine imele svoje mesto, ki jim pripada, z vsemi dolžnostmi in pravicami!
Tovarna Meblo pri Sovodnjah?
Časopisi so poročali, da bo industrijsko podjetje Meblo iz Nove Gorice zgradilo na področju go riške pokrajine (torej na ozemlju, ki pripada Italiji) tovarno pohištva. Ni še znano, kje naj bi stala omenjena tovarna. Govori se o področju občine z manj kot 10.000 prebivalci in v bližini državne meje. To bi lahko bilo področje sovodenjske občine, v bližini mejnega bloka pri Mirnu.
Delovna sila, ki našla zaposlitev v novi tovarni — v njej bi montirali dele pohištva, ki bi jih izgotovila centrala v Novi Gorici — naj bi bila iz jugoslovanskega obmejnega pasa.
Vsekakor gre za nenavaden primer. Tudi zato je ta vest zbudila precejšnje zanimanje v Gorici. Med drugim se govori o tem, da naj bi bila postavitev te tovarne nekakšna zamena za italijanske tovarne, ki naj bi jih zgradili na jugoslovanski strani.
Ameriški agresorji navkljub protestom vsega miroljubnega sveta bombardirajo Severni Vietnam, uničuj ejo vasi, mesta in tovarne, morijo civilno prebivalstvo. Toda vietnamsko ljudstvo nadaljuje vztrajno in pogumno svoj pravičen boj za svobodo in neodvisnost.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Vodja nemških demokristjanov sporna oseba št. 1
16.9.1966
DELO • 3
Trebče se pripravljajo na nedeljsko proslavo
Trebče se pripravljajo na svoj veliki praznik. V nedeljo popoldne se bodo poklonile spominu žrtev fašizma. Letošnja proslava, ki soupada z dvajseto obletnico postavitve spomenika na vaškem trgu, bo izredno slovesna. Po komemoraciji pred spomenikom bo na vrtu Ljudskega doma koncert, kakršnega v Trebčah še niso imeli. Nastopili bodo skoraj vsi zbori s Tržaškega, zbor iz Doberdoba in zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine, ki bo imel samostojni koncert. Pričakujemo, da bo ta izredna prireditev priva bila v Trebče veliko množico iz bližnjih pa tudi oddaljenejših krajev
Da je v vasi nekaj novega, sem zvedel že prvi večer, ko me je pot zanesla v Trebče.
Ko greš mimo trebenskega Ljudskega doma se moraš ustaviti: pokramljaš s tovariši, ki jih je vedno nekaj, spiješ oranžado ali kozarec vina, nato pa narej. Skromen je ta Ljudski dom, toda prevzame te domače vzdušje in to pomeni več •od vseh marmornatih stebmv, ki so mrzli....
No, tistega večera je iz doma donelo petje zbora....
«Kdo pa so dekleta mlada,
puške imajo na ramah...»
Od čistih dekliških, mimo fantovskih do zrelih moških glasov: Trebče pojo. Tudi moja katinarska duša je zapela, ko sem vstopil. Veste, kaj pomeni človeku, ki v lastni vasi vidi zbranih trideset pevcev le ob večjih pogrebih, če vidi na vaji skoraj sedemdeset članov zbora, ki se resno in požrtvovalno pripravljajo na nastop?
Zlobnež bi rekel, da je to le muha enodnevnica, toda petje in prosveta gresta v Trebčah po starem ljudskem običaju tiho skozi vas, redkokdaj odjekne ni ih odmev v mestnem središču, kjer sede kulturni birokrati....
Trebenski zbor poznajo še iz nastopov pred nekaj leti : mogočen zbor, ponosen v svojih rdečih o-vratnicah in z borbeno nesmijo na ustih. Iz pripovedovani a pa sem zvedel, da sega pevska tradicija v 'Trebčah se v leta črne more 1928.... 'Prioravliaio se leta bazoviških junakov, v farovžu pa vadi cerkveni
pevski zbor, ki pa mu večkrat «uide» narodna, fantovska, borbena pesem, ki bo bodrila srca, v vaških gostilnah, miliciji in karabinjerjem v brk.
In tako vse do današnjih dni, s kratkimi premori.
Tokrat je bila povod za poživitev zbora proslava dvajsetletnice postavitve spomenika trebenskim partizanom. Iz Lonjerja se je priklatil povsod pričujoči Oskar Kjuder, in tako se je začelo.
Dovolite mi, da odprem oklepaj : vprašali so me, kaj pomeni izraz, ki ga večkrat rabimo; organski izobraženec, borec za kulturo.... Odgovarjal sem, da je to tisti izobraženec, ki se postavlja v službo delavskega razreda in ga v kulturni in politični dejavnosti organizira in vodi. Take delavski sloj daje večkrat iz svoje srede, marsikdaj pa izhajajo tudi iz tako imenovanih samostojnih izobraženskih vrst. Toda samostojen izobraženec lahko životari ob narodni ali družbeni skupnosti, toda tako jo le ošibi. Treba se je tudi odreči visokosti besed, ako niso ustrezne, in si, če je treba, trgati rokave na hrapavih deskah prosvetnih društev (ali ob-
činskih svetov), sekcij. Le tako lahko da izobraženec svojemu ljudstvu, razredu, ki mu služi, potrebne samozavesti, miselnega orožja za boj in zmago.
Poglejte tedaj, vi, osamljeni pisatelji, pesniki in filozofi, ki ne vidite dlje od male dvoranice. Kulturnega doma, Oskarja Kjudra, Luciana Padovana. Glasbenik in občinski svetovalec, zborovodja in politični organizator....
~ Od dirigentskega podstavka do zaprašenega klavirja: poskusil sem a-kord in opazil, da nekaj tipk sploh ne daje glasu od sebe. Še enkrat, in spet isto.
«Kako moreš igrati in dirigirati s takim klavirjem?»
«Nič ni lažjega, ko pritisnem tipko, ki je nema, noto zapojem.» «Predavanj bi še bilo treba, šport pa se ugodno razvija, mladina dela...» pravi Lucian.
Spet je zaživelo prosvetno društvo slovenske vasi. Ljudstvo je na naši zemlji kovač svoje kulture. Kdor hoče slediti tej kulturni, naj se ji ukloni. Dobro srečo tudi vam, trebenski tovariši....
STOJAN SPETIČ
Koncert v Kulturnem domu
Slovenska prosvetna zveza priredi v soboto 24. t.m. v Kulturnem domu v Trstu koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane. Zbor bo izvajal umetne in narodne pesmi. Vstopnice bodo tri dni pred koncertom v Tržaški knjigarni in uro pred pričetkom pri b^gajni Kulturnega doma. Vstopnina 500 lir. Pevci in dijaki imajo popust.
OOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOlOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoO
Zbor „Srečko Kosovel"
Nova sezona Slovenskega gledališča
13. oktobra 1966 ob 21. uri bo Slovensko gledališče v Trstu otvorilo novo sezono z veliko dramo Maksima Gorkega «Na dnu». Poleg Gorkega so na programu dela klasičnega slovenskega gledališča, kot sta to Novačanov «Herman Celjski» in pa «Ta sveti dan veseli dan» v Hartmanovi priredbi Drabosnjakovega primitivnega ljudskega teatra; sem spada tudi Večer posvečen slovenskemu humorju. Moderno gledališče ie zastopano s Pirandellovo znamenito dramo «Nocoj improviziramo» (Questa sera si recita a soggetto), sodobno pa s slovensko noviteto domačega avtorja. z Mrožkovimi enodejankami in pa z enodejankami — povestìcami T. Williamsa, ki je dal dramaturško obliko čudovitim črnskim bluesom. O-troke bo tokrat zabaval Grimmov «Obuti maček» v priredbi E. Martmuzzija. Namesto komedije ie uprava Slovenskega gledališča sklenila ugo-kti občinstvu z Lebarjevo o-nereto «Zemlja smehliaia» in to kliub velikim tehničnim in finančnim težavam, ki so povezane z uprizoritvijo te zahtevne gledališke zvrsti.
Izreden gost na nedeljskem koncertu v Trebčah bo moški pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine. Ta zbor je bil ustanovljen v začetku leta 1946. Ustanovili so ga člani kolektiva, delavci in uslužbenci. Lesno industrijskega podjetja Ajdovščina-LIPA, ter s tem prevzeli pomembno nalogo nadaljevanja pevske tradicije in posredovanja prelepe slovenske pesmi najširšim množicam.
Težka in odgovorna je bila ta naloga, saj je bilo mnogokrat potrebno dosti osebnega odpovedovanja in požrtvovalnosti, bodisi za to, da je zbor ostal vseskozi aktiven, bodisi za to, da je svoj repertoar | večal tako številčno kot kvalitetno, j
Z vztrajnostjo je zboru uspelo na- j študirati precejšnje število partizanskih, umetnih in narodnih pesmi, tako da je lahko prirejal koncerte
v raznih krajih ožje domovine in izven nje.
Poleg številnih nastopov ob raznih proslavah in odkritjih spomenikov padlim v NOB, se je zbor dvakrat udeležil tudi mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Gorici, kjer je v močni konkurenci zasedel drugo, oziroma tretje mesto.
Zbor je sodeloval tudi na mednarodni prireditvi «Canzoniere internazionale dei ribelli» v Bologni in v Reggio Emilii, spomladi letos pa je bil na daljši turneji po Hrvatski in Sloveniji. Vsi koncerti so lepo uspeli, bili so dobro obiskani in kritika je bila vselej pozitivna.
Pred devmi leti se je zbor preimenovali v pevski zbor «Srečko Kosovel» ter je tako prevzel tradicijo svetovno znanega partizanskega zbora, ki je širil slovensko pesem v prvem povojnem obdobju.
70-ieiiiica prosvetnega Mva .stavec" v mcmaniih
Prosvetno društvo «Slavec» i v Ricmanjih bo v nedeljo 9. oktobra slovesno proslavilo 70-letnico svoje ustanovitve. Vaščani v Ricmanjih se že pripravljajo na ta izredni praznik. Pevski zbor se marijivo vadi. Vodi ga pevovodja Vlado Švara. Proslava bo združena z velikim koncertom pevskih zborov in godbe.
Prosvetno društvo «Slavec» je bilo ustanovljeno v podobnih Okoliščinah kot druga slovenska prosvetna društva na Tržaškem. Mnogo obetajočemu razmahu v prvih letih svojega življenja so sledila tragična leta prve svetovne vojne, ki so društveno delovanje popolnoma ohromela.
Po končani vojni je tudi to društvo ponovno zaživelo, toda. žal, le za krajšo dobo. Nastopil je fašizem, ki je najprej onemogočil sleherno dejavnost, nato pa društvo nasilno razpustil ter uničil njegovo imovino. Slovenska beseda in pesem sta morali za dve desetletji utihniti.
Po osvoboditvi leta 1945, za katero so tudi prebivalci Ric-manj dali velik doprinos, je društvena dejavnost ponovno zaživela in že leta 1946 je bila v Ricmanjih svečana proslava 50-letniee prosvetnega društva. Tudi 604etndco je društvo slovesno proslavilo.
Na gornji sliki: pevski zbor «Slavec» pred 12. leti.
Naša književnost v prevodih
V	reteromanskem listu «Casetta Romontscha», ki izhaja v Mustéru (Grison-Graubuenden) v Švici in šteje že 110. letnik, je začel aprila letos izhajati kot podlistek Jurčičev roman «Jurij Kozjak». Naslov romana v reteromanskem prevodu se glasi: «Zagrenders Gianitscbars e Gieri Kozjak, roman historic da Giusep Jurčič.
Jurčičeva dela so doslej prevedena v 46 jezikov.
Sarajevska založba «Svjetlost» je izdala Prežihovo «Jamnico». Do delo je bilo že pred več leti prevedeno v srbohrvaščino.
Beograjska založba «Prosveta» prapravlja celotno izdajo Prežihovega zbranega déla v srbohrvaščini.
V	New Yorku je izšla pri založbi «The Yanguard Press» antologija sodobne jugoslovanske proze. V knjigi je zastopanih deset avtorjev, med katerimi, žal, ni nobenega predstavnika makedonske književnosti. Od Slovencev sta v antologiji zastonana le dva: Prežihov Vo-ranc in Ciril Kosmač.
Pri beograjski založbi «Kultura» je izšla Kardeljeva knjiga «Beležke o naši družbeni kritiki». Knjiga je seveda pisana v srbohrvaščini. To delo je še prej izšlo v slovenščini. Izdala ga je Državna založba Slo-I veni je.
Pesmi
Slovenske Benečije
Prosvetno društvo «Ivan Trinko» v Čedadu je izdalo knjigo z naslovom «Oj, Božime». V njej so objav Ijene slovenske beneške narodne pesmi in pesmi Ivana Trinka, Antona Birtiča, Petra Podreke, Izidorja Predana, Staneta Jamnikarja in drugih beneških avtorjev. Knjigo je uredil Anton Birtič, vodja znanega ansambla «Beneški fantje».
France Bevk je v spremni besedi tako-Ie zapisal: «Dlje’ ko pesmi prebiram, bolj toplo mi je pri srcu. Narodne pesmi, ki me oplajajo s svojim bogastvom in lepoto. Pesmi Petra Podreke in Ivana Trinka so mi kot dobri stari znanci. In nato vsi tisti, ki danes hodijo po poti Ivana Trinka in pojejo v njegovem duhu. Preproste so te pesmi, nastale iz ljubezni do materinega jezika, domače, lahko dostopne razumevanju in srcu. Kadar jih slišim peti (mnoge pesmi so namreč u-glasbene in jih poje ansambel «Beneški fantje». Op. uredn.) se mi zdijo živ odmev lepih sončnih dolin in bregov Beneške Slovenije».
Cena knjige v starih časih
Statistike kažejo, da knjige najbolj krčevito kljubujejo tendencam višjih cen. In kljub temu je knjiga ceneno blago. Seveda gre za to, kaj hoče kupec od knjige. Ce gre le za knjigo, ki naj bravcu prežene dolg čas, ga «rahlo pretrese» ali celo «razbremeni» vsakodnevnih napetosti (četudi z vsebino, ki je podobna razpetemu dežniku), tedaj je skorajda škoda denarja za knjigo. Toda ko gre za tako knjigo, ki se ob branju zasidra v dušo, živi v bravcu, ga še dolgo vznemirja, drami ali navduši, da jo znova bere, razmišlja in govori o njej, tedaj je taka knjiga «blago», ki je kljub visoki ceni še vedno poceni.
Zgodovina nam pove, da je bila povprečna cena knjige v času, ko smo tudi Slovenci dobili prve knjige, eden do dva goldinarja. Goldinar je štel 60 krajcarjev. Dnevni zaslužek zidarja ali mizarja za 10-12 urno delo je dosegel 6 krajcarjev. Torej je bila knjiga tedaj zelo drago blago. To vidimo tudi iz naslednje primerjave :
Letni zaslužki oziroma prejemki so dosegli v tem času: zdravnik 16 goldinarjev, pek 12, učitelj 3 in pol, dekla samo poldrugi goldinar in nekaj «nagrade» v naturalijah. Naturah j e so imele naslednje cene: za 1 in pol goldinarja se je dobilo 59 kg govejega mesa (brez kosti), ali dve teleti, ali 15 mladih prašičkov, ali 26 gosi, ali 1500 jajc. Za knjigo «Novi Testament», ki je izšla leta 1534 in ki je stala 2 goldinarja in 8 krajcarjev, je kupec moral plačati toliko kot za pol kvintala zvežega masla.
4 • DELO -----------------
Gorica
Občinska uprava naj se izreče proti postavitvi spomenika D’Ànnunziu na goriškem gradu
Na goriškem gradu nameravajo postaviti kip D'Anuunzia. Ta vest je povzročila nezadovoljstvo med demokratičnim prebivalstvom. To je povsem razumljivo. Poveličevanje človeka, ki ga je zgodovina obsodila je tembolj neumestno danes, ko se veliko govori o miroljubnemu sožitju zlasti na obmejnem področju.
Kot je znano je pred leti sklep, da postavijo spomenik omenjenemu v Ronkih, povzročil hudo ogorče nje. Tedaj so se vse levičarske sile postavile proti postavitvi spomenika na ozemlju, ki spada pod omenjeno občino. Zato so ga kasneje zgradili na področju tržiške občine.
Proti postavitvi spomenika D’An. nunziu v Ronlkih so se izrekle tudi vidne osebnosti s področja kulture. Med podpisniki izjave, ki je nasprotovala spomeniku, je bil tudi znani pesnik Biagio Marin.
Postavlja se vprašanje : Ali bo sedanja uprava levega centra v Gorici, v kateri so tudi slovenski predstavniki, odobrila pobudo kripto-fašistične desnice?
Goriški občinski odbor je sicer zavrnil prošnjo za prispevek 100.000 lir v ta namen. In to je pozitivno, toda ni še dovolj. Občinska upra va mora zavrniti tudi prošnjo za dodelitev prostora, na katerem bi stal D’Annunziev kip.
Občinska uprava naj torej posnema vzgled, ki ga je že pred leti dala občinska uprava v Ronkih!
O gradnji nove avtoceste
Načrti za avtocesto Villese-Gorica-Nova Gorica-Ljubljana so, kot kaže, na pravi poti. Komisija, ki jo sestavljajo upravljavci in tehniki iz Gorice in Nove Gorice, je skupaj s strokovnjaki iz tržaške in ljubljanske univerze obiskala mejno področje, po katerem bi bila speljana avtocesta. Doseženo je bilo soglasje glede kraja, kjer bi avtocesta prečkala državno mejo. Ustanovlje na je bila tudi posebna mešana komisija, ki ima nalogo, da prouči še nekatera vprašanja v zvezi z gradnjo avtoceste. Na jugoslovanski strani naglo napreduje izdelava podrobnejših načrtov za odsek med Gorico in Ljubljano.
Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine je za začetna dela na italijanski strani nakazala 2 milijardi lir. Sedaj gre za to, da omenjeni znesek tudi izplačajo.
Deželni svetovalci KP1 Bergomas, Jarc in Pellegrini so predložili zadevni zakonski načrt.
1’pati je torej, da bo ta pomemb na cesta, ki jo imenujejo tudi «cesta miru», čimprej postala stvarnost.
Odbor za pomoč
vietnamskim
partizanom
V Gorici so ustanovili odbor, ki bo v slovenskih krajih goriške pokrajine vodil nabiralno akcijo za nabavo zdravil za vietnamske partizane. Nabiralna akcija se bo začela v prihodnjih dneh. Novoustanovljeni odbor je objavil poziv, ki vabi slovenske prebivalce goriške pokrajine, naj izkažejo svojo solidarnost z vietnamskim ljudstvom.
Godbeni tečaj v Doberdobu
Odbor doberdobške godbe na pihala je te dni razpisal tečaj, ki se bo začel prihodnji mesec. Vršil se bo dvakrat tedensko po dve uri v prostorih prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu in bo trajal devet mesecev. Pri teoretičnem in
praktičnem poučevanju bo sodeloval tudi Silvan Križmančič, profesor Glasbene matice v Gorici. Tečaj je brezplačen in se ga lahko udeležijo mladinci tudi iz drugih vasi. Do sedaj je že prijavljenih nad dvajset novih članov in je še prostora za vse tiste, ki jim ta zvrst godbe ugaja.
Namen odbora je predvsem pritegniti mlade člane in s tem ojačiti domačo godbo, ki je zadnje čase številčno precej ošibela ter se mora posluževati tudi godbenikov iz Ronk in drugih furlanskih vasi, kar povzroča včasih hude preglavice ker morajo odborniki tekati s kraja v kraj preden sporočijo vsem članom datum vaje ali nastopa.
Organiziranje tečaja je omogočilo državno združenje godb na pihala, ki je v ta namen nakazalo 50.000 lir. Seveda je to skromna vsota denarja, toda če pomislimo, da je to prva materialna pomoč, ki jo je do sedaj dobila domača godba s strani državnih ustanov, je to že nekaj. Do sedaj razen pomoči doberdobške uprave ni prejela še ničesar, čeprav deluje že dvajset let in je že nešteto krat nastopila na Goriškem in izven naše pokrajine. Z ozirom na to, da je edina slovenska godba na pihala na Goriškem, bi morala biti deležna podpore tudi s strani slovenskih kulturnih in prosvetnih organizacij. Upajmo, da se bo v bodoče to pomanjkljivost odpravilo.
4. septembra letos je naša godba sodelovala na vsedržavni prireditvd pihalnih godb v Veroni. Na prireditvi, ki je bila v znameniti Areni, je sodelovalo 82 skupin. Godba iz Doberdoba je izvajala odlomek iz znane opere «Tosca». Prireditelji so ji v znak priznanja za sodelovanje na tej prireditvi podelili spominski pokal.
K uspehu, ki so ga dosegli jim tudi mi iskreno čestitamo.
Občinski konzorcij Doberdob-Zagraj
Pretekli teden se je doberdobska občinska uprava začela pogajati z * občinsko upravo v Zagraju glede ustanovitve skupnega občinskega konzorcija. Razpravljali so predvsem o finančnih zadevah, med drugim o višini deleža prispevka za plačo tajniku, ki bo prevzel obe občinski upravi. Konzorcij bo v interesu obeh občin, saj se bodo tako občinski stroški občutno zmanjšali.
Na sestanku so razpravljali tudi o drugih problemih, npr. : o občinskih in turističnih cestah, javnih delih, prevozu srednjčšolcev in o-snovšolcev v šolo ter najmlajših v otroški vrtec, pobiranju smeti itd. Na podlagi razgovorov, ki so bili do sedaj, sta se obe upravi pozitivno izrekli in je že skoro gotovo, da bo prišlo do ustanovitve konzorcija.
Omeniti moramo, da se je v preteklosti doberdobska uprava potegovala za vstop v konzorcij skupno s Sovodnjami. To pa ni bilo mogoče, ■ ker sovodenjski občinski tajnik u. pravlja že dve občini.
Na teh srečanjih se je govorilo tudi o problemih slovenske narodne manjšine. Občina Zagraj, v kateri prebivajo pretežno Italijani, je zagotovila, da se v probleme dober-dobske občine, ki se tičejo narodnoobrambnega značaja, ne bo vtikala.
Števerjan :
Praznik grozdja
Preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek je bil v Števerjanu praznik grozdja, ki so ga organizirali člani domačega prosvetnega društva «Briški grič». V soboto večer je bilo tekmovanje v briškoli. Prvo nagrado, dva hladilnika, je dobil par Al-
bert Gravner in Leopold Maraž iz Števerjana, drugo nagrado, dva pršuta, pa sta dobila Bruno Ožbot iz Rubij in Ivan Tomšič iz Sovodenj. Tretje in četrto mesto pa sta osvojila para iz Tržiča oziroma Bruno Gravner in Alojz Gravner iz Šte verjana. V nedeljo popoldne pa je bil nastop kotalkarjrv iz Tržiča, ki so med drugim imeli na sporedu tudi en ruski ples, ki je zelo navdušil občinstvo.
V ponedeljek zvečer pa je bila izvolitev lepotic Briškega griča. Izvoljene so bile domačinike Alda Knez, Adrijana Klanjšček in Branka Koren. Za konec praznika pa je bila še «prosta trgatev», to je, da si je občinstvo lahko brezplačno trgalo grozdje, ki je bilo razobeše-no okrog kioskov in plesišča.
■oooooooooooooooooooooooooooo
Trst
Nove razlastitve v dolinski občini
Ustanova industrijskega pristanišča v Trstu namerava zopet razla-ščati obširna področja. Tokrat pri Dolini in pri Orehu v miljski občini. Razlastila naj bi okrog 2,5 milijona kvadratnih metrov površine. Na tej površini naj bi zgradili razna manjša industrijska podjetja. Ne gre za novoustanovljena podjetja temveč za tista, ki že obstajajo in ki jih nameravajo iz mesta prenesti na področje industrijskega pristanišča.
Če se bodo načrti vodstva Ustanove industrijskega pristanišča u-resničili, bo mnogo kmetov iz dolinske in miljske občine ob zemljo. Zopet bo nastalo vprašanje odkupa zemljišč.
Krivice, ki so se dogajale že pri prvih in vseh nadaljnjih razlaščanjih so v živem spominu. Zato je povsem razumljiva zaskrbljenost prizadetih kmetov.
V Dragi se je prve dni septembra vršil seminar slovenskih katoliških izobražencev s Tržaške, Goriške in Koroške. V bistvu je bilo to zbo-1 rovanje političnih voditeljev katoliških skupin, ki so si izmenjali izkušnje (ki so še kar različne) in mnenja o nadaljnem delu med manjšino. Problem na dnevnem redu je bila vloga katoliškega izobraženca in njegov odnos do sveta, kar je pomenilo odločati tudi o odnosu slovenskih katoliških skupin do naprednih gibanj, do «tujerodnih» strank ipd.
Tako smo izvedeli, da dr. Poštavati (voditelj katoliškega krila trža-škre Slov. liste) noče vstopiti v Krščansko demokracijo. Prvič se tako izve, da obstaja tendenca vključevanja v KD! (Verjetno pa ima o tem drugačno mnenje goričan Kacin, saj so goriški liparji bili vedno zvesta volilna opora KD.
Tako nasprotovanje pa vzbuja sum. Je iskreno, tako nasprotovanje, do svoje najtesnejše zaveznice, do KD? (Nabrežina uči).
Verjetno je dr. Poštovan hotel le ponovno zabrenkati na struno samostojnosti Slovenske liste, ker se zaveda, da je med mlajšim rodom še precejšnje nezadovoljstvo pri ocenjevanju dela sedanjih oblasti (levega centra!) in KD. Volitve se bližajo in v notranjem kaosu Slovenske liste je treba paziti, saj njen voditelj nikoli ne ve, kdaj mu bo najbližji kolega zabodel nož v hrbet. Zato je tudi dr. Poštovanu ljubše, ako ima hrbet vsaj delno zavarovan.
Najzanimivejše pa je bilo, ko se je govorilo o možnostih sodelovanja Z drugimi silami, ki delajo na manjšinskem področju. Mlajši rod se je začel načelno postavljati, da je potrebno iskanje novih odnosov med slovenskimi katoličani in drugimi
Sestanek deželnih svetovalcev KPI
V torek se je v Trs-tu sestala skupina deželnih svetovalcev KPI. Razpravljala je bodočem delu v deželnem svetu. V razpravi so svetovalci ugotovili, da je na dnevnem redu mnogo vprašanj, ki jih bo treba čimprej rešiti in ki izhajajo iz zapletenega položaja in iz potrebe po takojšnji akciji, da se dežela konkretno vključi v vsedržavno načrtovanje, ki je do sedaj zaradi državne in deželne politike ostala popolnoma ob strani.
Openski tramvaj
Openski tramvaj bo zopet redno vozil tudi v večernih urah. Svojčas so namreč uvedli zvečer avtobusno službo namesto tramvajske. To pa je sprožilo val protestov prebivalcev Škorklje in Kolon j e. Vodstvo tramvajske službe je najprej naredilo majhen korak nazaj. Podaljšalo je tramvajske vožnje za eno uro. Sedaj je naredilo daljši korak nazaj. Razveljavilo je svoj prvotni sklep. Tramvaj bo vozil, kot rečeno, do 0,40 po polnoči.
Vpisovanje v občinske otroške vrtce
Vpisovanje v občinske otroške vrtce v Trstu se začne 19. septembra. Vpišejo se lahko otroci, ki so ali bodo do 30. septembra izpolnili | tretje leto.	i
Slovence vabimo, naj vpišejo svo- j je otročiče v slovenske vrtce.
Josipina Brezovec od Sv. Jakoba ; v Trstu daruje 500 lir za «Delo».
Elementi za debato
(Nadaljevanje s 1. strani)
gih in ne more zahtevati, da mu ljudje verjamejo.
Če se ne motimo, je lani vsedržavni kongres PSI v zvezi s
silami, tudi levo opozicijo, ki načelno brani pravice slovenske manjšine. Mlajši utemeljujejo svoje prepričanje z načeli koncila in odprtosti italijanskega katoliškega sveta po Janezu XXIII. Okostenelost nasprotnih tez sedanjih voditeljev katoliškega tabora pa je tem ostrejša, v kolikor se zavedajo, da ;o teze mladih pravilne. Toda ti gospodje se ne morejo rešiti starega protikomunističnega besa, ki izhaja še iz starih izbir za časa NOB
Potrditev take «forme mentis» sedanjih voditeljev kat. gibanja pri nas, je bila tudi prisotnost predstavnikov zloglasnih muenchenskih krogov «Svobodne Slovenije», ostankov iz stare belogardistične ropotarnice. Kaj je bilo teh ljudi treba na sestanku izobražencev slovenske manjšine? Ti ljudje ne pripadajo več slovenskemu narodu, že davno ne! Izpljunil jih je že leta 1945!
Kljub tem zapletljajev pa je tak seminar bistvene važnosti, zanima pa nas, če je iz njega izšlo kaj delovnih in političnih zaključkov. Mar ne bo tudi za izobražence rešitev vsega le v narodni gorečnosti (in so-ielovanju s KD)?
Tem bi, mislimo, moralo biti že lasno, da pa je le neka povezava med družbeno in narodnostno problematiko in da je zato treba načeti vprašanje političnega stališča slovenskega izobraženstva do različnih pojavov asimilacije, ki so plod nekega natančno določenega družbenega stanja, ki se politično zrcali v sistemu levega centra.
Toda to bi morali razpravljati vsi slovenski izobraženci, ne samo katoliški. In če se tega ne bole, bi to lahko bila ena izmed prvih nalog v sedanji politični sezoni.
Primerjava mnenj nikoli ne škodi tistim, ki so dobrih namenov.
ooooooooooooooooooooooooooot ooooooooooooooooooooooooooooooo
O seminarju v Dragi
--------------- 16.9.1966
slovensko narodno manjšino sprejel resolucijo, s katero je sporočal javnosti dober, čeprav zapoznel namen, da bodo zadevo proučili in za to tudi ustanovili posebno komisijo. Takratni sklep smo pozdravili kot znak dobre volje, ker še ni bilo, kot ga še ni, uradnega dokumenta vsedržavnega vodstva PSI o vprašanju Slovencev v Italiji. Tedaj smo tudi trdili, da za PSI, ki je že bila na vladi, ni bilo važno proučevati, pač pa uresničiti potrebne ukrepe, ki naj bi uveljavili popolno enakost med Italijani in Slovenci. Sredstva za to obstajajo : ustava, priloga Memoranduma, statut dežele Furlanije - Julijske krajine.
Teh pravnih sredstev ne spoštujejo... in tudi dokumenta, ki so ga obljubili na kongresu PSI nismo videli. V tem trenutku pa prihaja fuzija s socialno demokracijo, ki ima v Trstu v svoji sredi najlepše primerke nacionalizma, dobro situirane profesio-niste takozvane «obrambe itali-janstva», kot smo dokazali, ko smo ponatisnili cheque za 40 milijonov lir s podpisi «dobitnikov»,, med katerimi je blestel podpis prof. Dulcija.
Mnenja smo, da ti ljudje niso zagovorniki pravičnih zahtev Slovencev, prav tako mislimo, da to, kar niso napravili po kongresu PSI, ne bodo mogli napraviti na kongresu socialdemokratske združitve. Ne moremo si zamisliti Dulcija, Di Gioio (!ki se hvali za zasluge v borbi proti Slovencem leta 1945 pri Sv. Ani), Zucallija (ki hoče s svojim zakonskim osnutkom spremeniti člane protislovenskih škvader na Goriškem v «domoljube») v vlogi internacio-nalistov, zagovornikov narodnih pravic Slovencev.
Resnica je ta, da se socialdemokratska fuzija uresničuje brez nobenega konkretnega dejstva v zvezi z vsebino pravic naše skupnosti, kljub vsem obljubam in lepim besedam in nekega formalnega vstopa na Magistrat. Dovolj je, da vidimo, kako je s slovensko šolo, z dvojezičnostjo, s slovenskim jezikom v javnih uradih, s podporo slovenskim prosvetnim, družbenim, rekreacijskim ustanovam itd.
Te popolnoma nezadovoljive situacije ne moremo rešiti s popolno podreditvijo levemu centru, v katerem dominira KD, z delom za nadaljnjo delitev slovenske skupnosti, z diskriminacijami proti njenemu najbolj borbenemu in najštevilnejšemu delu, ki sledi naši partiji, z ustvarjanjem iluzije, da bo vse bolje... z vključitvijo v socialdemokratsko stran-šo, ki je bolj «vladna» in večja prijateljica KD (saj je v njeni službi bila veliko let!).
Nasprotno, danes bolj kot kdaj koli je potrebna enotnost Slovencem na podlagi skupnih zahtev, na podlagi skupne platforme, ki jo lahko iščemo z iskreno in konstruktivno razpravo. Da lahko to dosežemo, pa moramo odtsraniti oviro 'levega centra, antikomunizma, diskriminacije in razbija-štva, ki je v interesu nasprotnikov demokracije, sovražnikov mirnega sožitja med Slovenci in Italijani, in ne temelji na obrobnih in paternalističnih koncesijah, pač pa na popolni enakopravnosti. To je argument, ki ga predlagamo in ga bomo predložili prihodnje dni volivcem.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava: Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046; 444)47
Tisk: Tip. Riva - Trst - UL Torrebianca 12