Loto VI.
Szombatholy, 2. decembra 1917.
Štev. 48.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
Omm Novin Jo na leto voakoml na njegov notar 6 L flklpee v edoe faro .......... 4 K.
Cena Novi« v Ameriko jo em Me . .... 12 K.
Cena ednoga droboa je doma S Šterov.
VKEBtflK:
KLEKL JOŽEF
vp pleb. v Črensovcih, 8SERFSL9, Zabzmogye.
K temi to mora peš8ati naročalag i vsi dopial, nej pa v Ukkaraa.
Vsi naročniki tak domoči kak amerikanske dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin list* i na konci leta „ Kalendar Src* Jesušovoga“
Na znanje.
t. Ki šče Novine dobivafe' k leti, naj se oglasi pri mojem braiand, vlč. g. Klekl Jožefi pleb. v Dolenoi, Magydolány, Vasm. Njem se naj počila tudi nova naročnina.
A. VojoM, spremenilo svojih naslovov, ali novo nnročUev odsehmao v Dolence na znanje!.
S. Stara naročnina i podpora naj se i nadale v Črensovce k meni posla.
4. Kalendar je Srca Jezusovoga se zdaj začno vezatí. Do novoga leta, če do boBja volo, do gotovi. Vsi ki so meli Novine tak domači kak vojoki, je dobijo brezplačno. Ki si je pa küpiti šče, dobi je za 1 kor. v Dolnjoj Lendavi — Alsólendva Zolam. pr g. BaÜtánefi Ernesti. Tü si je naj vsaki naroči i plača. Treinik.
Vekivečne misli.
Človek, ti čüdno stvorjenje! Boli te trplenje, pa je li nad máš. Troj ze-melski žita k je pun trplenja, pa se li tak jako držiš za njega. Či bi vmro, ki se rešo vsega trplenja, pa se li bo-jiš vmreti. Po skuznoj dolini hodiš, pa H rad hodiš po njoj. Kak trepečeé, či te kakši beteg zgrábi, ar se hpjiš, ka hafl me. ga o povrčti zemelsko trplenje i vOiti z čte skuzne dolžne.
Zakaj je te, kak je to? Veseliti bi se mogao smrti, ár te ona odslobodi vsega trplenja, ve te spéla z čte skuzne deline, odpré ti vráta belčcga, vekiveč-nega žitka, gor te podigne v nebésa. Sveti Paveo apoštoI je stanovito jako moder človek bio, stanovito je dosta znáo od vekivečnosti, od našega pri-šestnoga žitka, záto je ne trepetae od hojaznosti smrti, nego eto je pisao: »Što me reši od etoga mrtelnoga tela t Želem se razvézati i s Kristušom bivše*.* — Zakaj pa ti ne žeáeč vmreti
i v nebésa priti? Premalc misliö na vekivečnost, nemaš čütenja, znanja za vekivečnost, záto je ne žcleš.
Glej, kak nero!en je zemelski 2itek. Keliko skuz, belečin, siromaštva, novo-ščencsti i krivice vidíš 1 Vsi se ležijo, vsi so nezadevelni t ednok je sobe, drügoč je mokre, ednok vroće, drügoč mrzla. Pa se li nečieš teh nevol rešiti t Gor v nebésa, gor v nebésa človek I Tam nega nikše nevele, tam nikdár ne beš jokao, nikaj te ne bode bslelo, ne boš siromaštva, aevo8denosti i krivice vide. .
. Moder pegan, Seneko više, ka či bi človek naprej zna#, kakši je svet, pa bi si tldi lehko naprej edlode 2itek, tak se ni eden člevek ne bi šteo na svet naroditi na to vnogo navelo; to je Sreča, ka človek brez svojega znánja dobi svoj žitek. Istine má té čeden pcgan: za volo toga nevolnoga sveta se zaiatino nikoini ne bi bilo vredno narediti. Ali mi krščeniki zname, ka se ne narodimo za volo etega zemel-skega sveta, nego za volo vekivečnoga neleeskoga sveta. Zemelski 2itek je samo priprávlanje k právomi 2itki, je pota-vanje vu vekivečni žitek. Zakaj se pa té tak rad müdi6 vu priprávlanji, Zakaj želeš tak dugo potüvati ? Srečen si, či priprávlanje hitre oprávi6, čl ½itre prideš na konec tvojega potüvanja, ár tak prlé doségneš vekivečni 2itek, prlé pride# domo. — Da, domo prideš, k oči prideš; več ti nede trbelo med tovajami, razbojnikami, zapeláveami, pijane« mi potüvati, nego mir boš vživao med do-brimi bratami i sestra mi, med vernimi prijátelmi, svetnikami i angelmi.
Kaj naši vojaki želejo od nas?
Ne skoro hiže, štera ne bi meIa kega na bojnem pelji, ali v bolnišniei ali pa za frontcv v vojaške j slüžbi. Se eelo takče hiže, ed šterih je več
einov moglo oditi, pa tüdl oča z njimi. Znamo, ka dokeč se človeki ta ▼ živ-lenji dobro godi, se ne hriga rad za druge, ar se njemi tak vidi, ka je sam sebi zadcsta. Gda je zdrav, ne išče zdravnika, gda je v dobro!! in obil-nosti, ne proti pomoči od soseda, gda je v veselji in »reči ne iéče tolat-nikov.
Iz Novin in pisem pa od samih ve-jako?, ki že edno, dve ali tri leta hodijo svojo križne pot, dobro zname, ka si človek né more zmisliti trplenja, ne dnevnoga pa ne televeega, šteroga tojakom ne bi tr½ele prenaáati na froíti. Pomislite, vi ki dena pod stre-hev na toplom ta pri kolači krüba se-düe, na sveje drage, tam ma deli, vetri, v snegi, večkrat lačne kak si te, v smrtnoj nevarnosti, ar krugle trdijo na vse kraje nad njimi. Brügi znova morejo trpeti v tej mi, v jetaištvi, tretji ra njeni v bolni6uici. Vse to se televue bolečine. Toda Znamo, ka se navadno düševne bolečine težejše kak telovne. Kakše düševne bolečine pa trpije naši vejaki t Teh bolečin je preveč dosta.
Je ne strašua dftševna bolečina za vojaka, mialiti na svoje domače, na svoje stariče, ženo, dece, brate, sestre, rodbine i vrednost ali imaujef KoIiko-krat si misli; jaz sam ti, Bog zna kak je kaj doma, so ešče moj stari šče,, moj a oslablena mati živi ? Je moja žena poštena, skrbi za vzgojo dece, ma v radi domače siromaštvo t
Takée iu druge spodobne misli zba-dajo noč in den vojakovo srce in pri tom se njemi eedijo vrečc suze po tužnom lici. Kolikrat si misli pri svojih telovnih bolečinah: rad trpim glad, zimo, vročino, trüd, rane in vse drüge nevole, da bi samo ednok mogeo priti domo. Da, telo?no trplenje se raj pre-naša kak dü8evno. Pitajte jih, či je ne tak, pa vam povejo, ešče več vam povejo, kajti človeško srce jo velika skriv
NOVIN*
191' decem bra ¾
ne št, ali rajši pravi ma, te ka se v njem vse gedi, je ne mogoče popisati.
V tem ½ridkotn etani, kan se naj cleračaje naši vojaki za pomoč in telo žbeT Smrtna vtipsti, ka ee v svojoj aočnoj veri najraj obračajo preti nebi ín zovejo eamoga Bega na pemoč, ki jim tüdi zaistino naj bele pomaga. Ven-dar od nas, ki smo doma, čakajo jako dosta pomoči i to!ažbe.
Edni mislijo, ka svojim najvekša veselja spravijo s tem, da jim pake pošlemo. Tüdi tomi se veseli siroraaček gladen vojak, nego s tem njemi ne vti-8arao teh najvekša bolečin, namreé düševnih. Kak zato moremo tolažíti vojake? S pisanjom. Mi komaj čakamo kakše pismo od njih, oni pa ešče bole težko čakajo od nas. Pa kak ne bi, ve gde je človeški kinč, tam je tüdi njegovo srce. Kihč našega vojaka je pa rejstni kraj, rejstna hiža, njegevi do* mati. Zgodi se, da vojak po štiri in petkrat pa ešče več, prečita pismo od doma. Te se tiste rainote v šterih pozabi na vse drügo trplenje, niti ne za-pazi, da je daleč od doma, ar se njemi tak vidi, kak či bi govorio z očo« in materjov ali z ženov, kak či bi božao svojo dečico, štera se njemi sladko smejejo, kak či bi glado svojo živinico. Takši vtis njemi je napravilo pismo, ka še v noči ma lepe s*nje od doma-dih iti po več dni se čüti veselejšega.
Je pa te vsikdar tak? Ne. Včasi je ravno naopak. Krivi so domači, ki drago ne vejo pisali kak samo svoje nevole, nesreče pri živini, od süšave, od povodni, od teče, od slabo letine itd. Jeli s tem ne trgaje Še bole voja-kove rane? Siromačék! Več mesecov je znabiti ne dobo pisma od doma, zdaj je prišIo, pa bi bole bilo da ne bi. To se pri ništernih ves čas vejske godi, da samo takša ječeča pisma znajo pisali. Nevole so bile vsikdar po celom sveti in tüdi bodo, ar človeško živlenje na zemli je boj. Ne je zato potrebno vojakom vsako malo reč pisati, Štera Znamo, ka bi ga samo žalostila.
Ja, pa vojaki radi zvedavajo, kak doma kaj ide, Zakaj bi jim pa skri-vali? Istina, vojaki se brigajo za svoj dom, iti mi jim tüdi radi Povemo kak je. Ne je pa potrebno vsako najmenšo stvar razglašati in od toga ešče več praviti kak je. Naša pisma pa ne smejo nikdar meti samo toga cila, da vojakom potežimo svoje težave, nego da jim pokažemo lübezen, spravimo veselje i vüpanje, da jih tolažimo in nagnemo k potrpežlivomi prenašanji vseh nevol. Na konci vsega toga si pa zapomnimo te dvoje:
1. Či mamo dema kakšo srečo, na
pr. da smo zdravi, da se deca vtla, da smo to pa to podkrmiH in za toliko »dali, da smo *jive v red djali itd., to radi povejmo našim vojakom, ar jim spravila# veselje. Posebno pa naša pisma naj bode puna tolažbe, od štere čteme v kniga! in čüjento pri predgi, kak namreč moreme prenašati vse križe, v Boga se vüpati, dosta mo-liti in graha se egibati. To je tolažba in veselje za trpečega vojaka.
2. Pišima bole pogesci pa tüdi več. Edni nikdar ne morejo toliko časa dobili, da bi vojakem edno kartice ali pismo napisali, dragi pravijo, ka jim ne vejo dobro pisati, tretjim je po.6ta daleč, štrtim se milije tisti flleri. Oh, či bi znali, kak težko čakajo vejaki pisma od doma, ne bi tak delali. Pi-šimo najmenje vse na dva tjedna ednok.
So tüdi, ki večkrat pišejo na bojne karte ali pismo, ne povejo pa skoro nikaj. Da polovice popiéejo samo v sta-rim in dugim pozdravom: ,Hvaljen bodi Jezuš Kristusl To je naš te prvi glas, šteroga pošIemo pred Ivoj obraz.* Zakaj to t Pozdrav: ,Hvaljen bodi Jezuš Kristus”, je lepo či napišemo in te se tüdi lehke na kratko etak piše: H. B. J. Kr. Drugo je pa nikak ne potrebno. Pötem začnimo lepo razumlivo in po redi praviti ka ščemo, vmes tü pa tam ali pa na konci ne pozabimo kaj le-poga povedali, s kera Znamo, ka raz-veselimo vojaka in njemi obtídime v srci velike vüpanje v Boga, ar je v trplenji to najbole hasnovito.	fr—)
Edno- pa drügo.
Naše »Novine*.
„Sziv“ poroča: Na Francuškom vu* varaši Lyon so spravišče meli. Kardinal Negre je gučo od važnosti tiska (štamp). Ponovo je reči Benédek papa XV., da dober tisk, šteri je najnoveša forma apoštolske delavnosti, med vsemi apoštolskimi delami prvo mesto po-zajimle.
Apoštolje se zovejo Kristušovi vuče-niki, ki so ž njim hodili tri leta, čüli njegove reči i vidili njegova dela. Njim je bila dana zapoved, naj idejo po ce-lcm sveti i naj včije lüdi. Šli so pa so včili. Kak? S rečjov. Zato pa sv. Pavel pravi, da vera pride iz poslühšanja. I na dale pravi: Kak do pa poslühšali reč božjo, či se njim ne de predgala.
Živa reč je velka moč. Vu njoj grmi oblast zmožnoga velikaša, vu njoj tre-peče slabost starčeka, vu njoj sija lu-bezen matere, vu njoj odegreva i gori gorečnost apoštola.
Vu Matericerkvi zdaj itak je na prvom mesti reč. S rečjov se vči deca vu šoli,
s rečjov se naprej dava ½ežja red vu cerkvi.
K živoj reči postavlen^ pijane reč.
Pisana red je že ed apoltolskih Mešov po zna na vu Materieerkvi. 1vauge-listje so spisali JezuSovo živlenje, ape-štolje so pisali krščanski™ občinana, kda so ne mogli nazoči biti. I kršde-niki so apoštolska pisma vu cerkvi gori čteli.
To se apoštolska dela; širi!! navuk Jezusa Kristuša, lüdi včiti.
Med apoštolska dela je vzeti dober tisk, dober štamp, ar dobra kniga, dobre novine širijo navuk Jezuša Kristuša, lüdi vČijo.
Sčes potem dober krščenik biti tveje držine, tvojih prijatlov, — vči ni, ka ti popišem.
1. Naroči si dobre novine, plaéaj na nje.
2. Bobre novine drflgim prepora¼j. Širi je.
3. Daj nikda-nikda ništerni fltar na nje na podporo.
4. Na lagoje, neverne novine ni eden filer ne daj.
Pri nas na góričkom so se n i kše magjarske socialdemokratne novine spra-vile med 1jüdet?e. Ti, kmet, ščei ti tvoje trüde, tveje prišparanje s drügimi deliti? Ti krščeuik želes brez verno šole t Želeš ti, da bi tvojo stara vero|_ tveje štere navada zametavali! Či ne šče*, Zakaj pa te ^prijateli pomagaš?
Tü smo mi, zavržene i siromaáke Novine! Po vašem jeziki pišemo. S vami se veselimo i jočeme. Ma domačih tlah rastemo, naše srce s vami plopoče, po-znamo vaše žele.
Ne mislite Bi, da se Novine za sobe jočejo. Iz Novin se obogatiti nišie ne more. Iz 4 koron, ka plačöjete, 2 ke-roni spadneta na Novine, iz te dveh koron samo na pošto odide 52 mera. Ka pa te drügi stroškill
Leto se že nagiblje. Glaste se še zdaj, da mo znali, kelko vas k leti bode.
Jas znovič prevdarjam, da se plaiilo, naročnina more povekšati. Verni naročniki za razločka ništernih koron ne smejo Novine zavržti.
Svetek reformacije.
Naši vojaki drüge vere, e?angeličan-skoga vadlüvanja, kak lüdje pravijo, — luteranje so 4. novembra velke slo-vesnoeti meli vu svojih cerkvah.
Znano je, da Luther Marton je 31. okt. 1517. na dveri cerkvi vu Vitten-berg 95 thesišov vövdaro, vu šterih je razlagao odpüstke brezi toga, da bi je tajio. Mali začetek je pelao na velke dogodke: nova vera je nastanola. To
1917 dseem½n 9.
neso«
s.
se pravi roÍsrmaája. — Ben SI. ekL hsteranje slevesne ohkajajo i zovejo za svetek reformaeije. Posehne so o½¼a-jali letos — štiriatilet*iee.
Ob tej priliki je na Nemškom ½rar LOurentraul Aleaander knige vödao pod ímenem ,Ohdinska sveta eerkev.*
Ve toj knigi Sarar geri pozove lute-rane, naj nazaj etopijo vu katoličausko eerkev.
Razlaga pe vedili sv. Pisma verno jedinost.
Za podlago zjedinjenja povdarja, naj luteranje spoznajo pape, naj spoznaje navuk od purgatoriuma, od sv. meše i od svecov. Iz drügoga kraja usj njim katoličanske eerkev depOati ništerne navada.
Farar razlaga, da med katetičanami i tuteranaai me ga tak velkoga raz-lečka, da bi se ne mogli sgediuitL
Na dale piše, da je katoličanske cerkev prava božja cerkev, da je papeštvo od Kristuša nastavleao ladanje, da je katoličanski katekizmuš dosta holjši od Luterovoga, da so odpüstki zveličavna -dela, da navuk cd purgatoriuma podlago vu sv. Pismi ma.
Na konci piše, da med miljon Ime-ranev je samo jezere vemikov, med miljon katoličanev je pa samo jezere nevernikov. Goreče žele, da bi prišlo vremen, kda lnteranje nazaj stopijc vu katoličansko eerkev.
Ne ščem se jae boriti, štrilati. (Okoli Sebete štritati, v Daleucih streickati.) Nikdar se ne plača trüd, ešče se po-¾ttjša delo. Nego kak sam šteo i čüo, tak sam popisae. Vse drüge je pa vu božjih rekah.
Edno zamučati ne moremc, Zakaj se je te zgodilo, da red, ves, narod je raztrgani, eden vu edne cerkev, drügi pa vu drago cerkev ide Boga molit
7. vejne posojilo.
Ne je uovo dela. Že eedmokrat pred vas stopi dežela, da naprej prinesete shranjene peneze. Ravno te shranjene peneze žele dežela. Šče, naj bi šli na svojo pol, od rok do rok.
Pa ka te doma delaii s velkimi pa-nezamil Küpiti se dosta tak ne da sa uje.
Dajte je ta, dober žoj, intereš vam prinesejo vu šparkasaj se že tak na 3, na 3 Vi procente ponižali žoj.
Ništerhi pravijo, da tem duže de bojna trpela. Ne verte. Mi bojne gori staviti ne moremo. Dežela jezere pa jezere prilik ma, da si peneze spravi, či je vi ne dale. Ve pa ona ma oblast banke — papirnate peneze vödati. Vö jih lehko da, kelko njoj je potrebno, vaáe pa lehko doma pisnivijo.
■dne sama dam valati, da za te peneze ne megcče včasi segieti, samo za ništerne leta se nazaj dobijo. Ka je pravi«, le ne smemo zamučati. Istina, da se papir lehko eda, da pa to je našemi paverskomi tioveki že velko delo.
O ščete vojno pesojile podpisati, zglaste se pri vašem dflthcvniki. Oni vam v red pestavijo.
Taljaai vsaki štapaj zemle žilave kričijo. — Velka bitje ea Flandrškam.
1S. nov. Pri Piave pred benežkimi lagunami so hcnvedski oddelki pri oči-ščevalnom deli iztrgali Taljanom ozemlje.
Ma Flandrskom se je strelanje povi-šalo. Franccike napade so Nemei s pro* tisčinkom nazaj vrgli.
17. nov. Vu gorab pri Feltre se v snegi i mrazi močno bijeje. Naši so premagali žila?en odpor Taljanov. Vlo-vili smo 50 častnikev i 750 mežov.
Na Flandrskom strelanje s topevi.
18. nov. Pri Asiago se Taljani s proti napadom šteli nazaj vzeti zgübljene postojanke. Pri Piave tepevski toj.
19. nev. Pozajeli smo ves Quere, vlevili 1100 Taljanov.
Na Flandrskom topevski boj.
20. nov. Na bregi Mente Tomba velki boj. Taljanje ščejo nazaj vzeti zgübljene postojanke. Biti se bili.
Na Flandrskom velki boji pri gošči Houthoulster. pri vesi Paschandaele.
21. nov. Taljaneki front. Pri potoki Piave Taljanski štttki svoje vesaice vse vküp zostrelajo*
Na Flandrskom pri gošči Houtheul-ster se oživlja boj. Posebno pri Pa-schandaele. Pri Cambraj so šteli Aa-gluši prek vdarci. Posrečilo se je njim prostor zadobiti. Nemške reserve so sunek gori vzele. Giüacurt i Marcaing so vu Angluških rokab, tak i vu po-stojanke cimprana vojna materija je zgübljena.
Aagluši i Francozi znovič močno napadajo.
Ruska revolucija.
Na Ruskom ešče itak vse vre. Eden glas za drügim pride. Poležaj ešče spo-znati ne moremo.
Pravijo, da se je Kerenski vu glavo strélo.
Maximalisti spoznajo pravo, da na Ruskom vsaka narodnost samostalnost dobi.
Bolševiki se veselijo, da naši i Nemški socialisti ž njimi čütijo.
Glasi se, da katoličanska maticerkev sloboščino dobi. Dönok eden dober sad
revolu6ije. De zdaj je kateliSanska mati-eerkev vu veri ga ½ bila v Ruuskom.
Najnov*Si glasi poročajo, da je revo-lucija Zmagala. Vlada žele, da kak naj prvle, se začne pogajanje mirovno.
Ka pa Ruski vojaki delajo na Srenti t Vse je mirovno.
Rusi vu svojih postojankab bele za-stave vö e½ešavajo i se približavaja k našim postojankam. Takše hipe zve-dijo od naših takše giase, štere pred njimi zamučijo.
Kral na vrti Sv. Gabrijela.
Kral je pogledno mesto, štere bi Taljani tak radi meli, Pripeto če je iz Qe-riee, med Sveto? Gorov i sv. Gabrijelom. Vdrtine, štere so kruglje izkopale, se pune s vodov. Podobne so vctkitn mla-kam. Ostanki zadnjih borb, na milijone jih je, pokrivajo strašno i žalostno pfi-ščavo. Tam je več ka vero, edna posebno vrešna spominanja. Komaj na 1S stepajov je bila za Taljanskimi četami. Sovražnik je sploh na njeni vhed metao ročne graaate, valio bombe. Kda je scvratoik poizkušao prodirati proti Banjški planoti, so naši iz kaverne streljali iz strojnih pušk za hrbtom na Taljane. Na vrhi sv. Gabrijela spominja vse na velke boritev. Naši branilci so tam več tjednov bili vu ognji bomb i min. Naši so svoje mrtva ne mogli pokopati, ar je sovražnik pc noči raz-svetljavao vrh. Ešče zdaj itak so tam mrtvi pokepaai s kaunenjom, noge, roke njim ve gledajo, Kral se je edkrio glavo i globoko genjeni molo je za peko] düš onih, ki so tam spadnoli.
Junakom, ki se na vrhi Sv. Gabrijela izkrvavili, moremc biti hvaležm, ar so oni Taljana zadržali i pol pripravleni našim zmagam.
Papa i mir.
Listi pišejo, da Rimski Papa se zno-vič obrne k vladam se vejsküvajočim. Njegovo mirovno peslanst?o de novo dela zadržavalo.
Prošnja židovev de Rimskoga Papa.
Zdaj, kak se glasi, da se Angluši približavaja k Jeruzalemi. Židovje prosijo Rimskoga Papo, da bi posredttvo pri Törskom sultani, naj se Jeruzalem i njegova kiajina do 30 kilometrov oglasi, za neutralno, nestransko, da se tak reši mesto od vojne skruoitve.
Dom i svet — Glási.
Naš Vrednik se slabo čüti. More en čas pofrati. Ništerne posle sam jae prek vzeo. Vojake i vse druge opominam, da spremembe atresov (naslov) meni javijo.
Klekl Jožef, plebanoš v Dolencih
(Nagydolány). Kda zgorela. V Musnjakovci — fara sv. Sebeščan — je tri let stara Ida, hči Obal Mihalá s pajdašami krave pasla. Deca si je ogeaj naložila i pri njem se je segrevala. Obleč male Ide se je vužgo i je sirota takše rane dobila, da je za ništerne vöe mrla.
4,
NOVINE
1917. decembra 8.
Tali V Ssl0V6Í. Se notri vdarilli vu edue ¼aute i blago spokradaeli. Vu drago na mesti so k okni! vkrndneli, glave njim v kraj zosekali.
Kradne!i se. Na Redlč-i pri Tóth Jožtd se okno Vi zvigali, vkradneli se 4.000 kor. getovih penez i 4.000 k ar. vojnega posojila.
0mejanje k!aaja eviej i cena braske-ga m eaa. PoIeg ukazn svinjo, štera je od 40 kil ne žmetnešn, na občineke prehrane zaklati ne slo½edno. Svinjo samo na dve vaga slcbodno odati. Svinjo pred edavanjom 12 vOr ne elo-bedno nakrmiti i napojiti. Za tičue svinje se računa od 90 kil žmetneša. Cena od 60 do 90 kil na šivo vago. Že k nieden je 7 kor. Na zabadanje od 40 do 115 kil 6 kor. 50 61., od 125 do 150 kil 6 kor. 60 fil. Od 150 kil više ü kor. 80 fil. Ta tej onni so zra-dznani vsi stroški de ielezniee. Speh, hmsko neso se od rojovea — meter-cent S50 keren — više kipiti ne sme. Veeke peglavarttve v te biti — pri
zovoj votitvi — se je ne dosta spremenilo. Lainiéek Jožef je odehvani med veške zastopnike, na njegovo mesto za namestnoga župana je zvoljeaž fiškališ dr. Sömen Lajos.
Rebervja za ve!e vlaaih. Na Nemikem se je zgodila vu ehčini Rttdiinghausen. Nikak je znae pripovidavati, da trije policaji so šli vu šolo, da bi dekličkam v kraj zrezalí vlaee, da bi 2 njih spleii re*euje na mašine. žene se vorvalo, napadnoIe so na telo, da vlase svojih hčeok rešije. Med tem vöra bila dva-najset, priftle so dekli*ke i šegavo Me s dugirai vlasamL
Kave i tehak. Od vas je zdaj pesem, kave ha½je pitje i to½ak... ne morem te zadosta dičiti. Kave je prišla iz T0r* ste Arabije. Te nesta i nji stanomiki so zdaj vu plači Anglušov. Ta kave k nam me more priti. Kave pride iz Branlije, nego, kda smo okoli zapreti, k nam priti ne more. Fali nam Cgev sad i mkorija. Po hojai mo mogii Sparati s peneeami, ne me je smeli lehko mičled na tíhinske ietele dati — gvüfi*o je zato, da. po hejni de zva-2anje kave menše, pravijo, deseti del do*dajšnje. Zato pa de½ro de se aava-diti k kavi iz repo. — Tak je s te½a-kom. Na Hellandskih kolenijah — pre-selitvih je vnogo tobaka, vu vrednosti ste miljone v Hellandskih razškib. Nego se na merji [ne more domo spravili. Po mali ne de cigarov. Nindri ne. Na Angleškom tüdi ne. Či te najprestejši tobak fal cigarov pride za odevanje najdragših cigarov — te hvala lepa na vfivsnji. Ste de te kadie? Ešče naj-½eljče Vi pridejo, ki eigarete kadije. Te dohan obilne raste v Bosai, v Dal-maeijr, na Bu!garskem i na Törskom. Nego ka de s pipovt Vse je poizkušene za dohan: renevo listje, krumpičova nad, liitje izabele. Eden moj poznanec je to izabelovo kadio, več vreč si je Spravo na zimo. Nego ednok je ta ni-hao. ,Ka pa več ne te kadili“. .Me* — je odgovoro. »Zakaj ne. Ve ste pa prvle tak hvalili.* „ Istina je, da sam hvale, je edgovarjo, nege betežen sam
od njega g zato. Tak nika tutega se ja eedilo iz eevi.“ „Te tak, Zakaj ste listje ne ½elje pes*hšili.* — Nemd erejove, austrijanci pa ½0keve listje dajo brati, naj samo li doide tobak.
Bradinji. Bradinje raste na mokrem i kaže na kisilino vu semli. Vodo trbe dolipustiti. Bradinje s branev vöpovlačiti.
Teple, svetle itale. Vu »mi živiuo na top!em moremo meti. Tem menje krme trbe. Pod žirinov sobo more biti. I s tem prilparamo pri krmi. Nego zato ne trbe vse deli zahiti i eatek-noti — i živina petre¼ttje zrak i sve-tlost. Kak nemški prigever pravi: ko-ma ne pride svetlost, pride vračitel.
Okepajte ekeli drevja. Cele zhao ma te čas. Kem širncjše se skope, tem beljie. Ništerni tak velka leibe, tanjer akopaje, kak daleč jo veje. Na te način pride mokrina do kerenja. Dobre je s edno? potjor gnoj podkepati. Dre-vje de teda he¾e redilo.
Tatje Vi eerkvl. Ta eerkvi sv. Mar-tina se tali iz oltará vkraduoli leuove prle. Zgornji pokrovec se nazaj gori potegnoli.
Pol klle cukra oa on mesec. Mini-sterski predsednik 1fekerle javi, da vu miruom časi smo pridelali 40 miljon metereentov eukra, zdaj pa samo 11 miljonov. Menje ctikra de½ime. De zdaj smo po vesnieah 50, zgodilo se je de-stakrat, 40 dek dobili. Ka pa te zdaj še t Ne ga vageaev. Vegrska Vlada se vednako k krali eíeneela, da se edstra-nijo nevole za vele pomonkanja vagenev.
Rekvirlracje. Minister za ebčinsko prehrane je ne ealavdleu s delom ke-mičije, štera silje vkllp piše i prek jemle. Ne prinesejo telko vklper, kelko je potreben na petre½liue armade i si-vilnega prehivalištva. Komičije, prej, preveč po mali délaje, eden den kemaj ništerne hišo sprav¾e v red. Ma dale ketnišije pri odpirauji gotevoga silja i pri računanji domače petrebčiue ne delaje s onev sigurnov točneetjev, štera bi petrebua bila, da cilj desag-neje. Minister je že odredo, naj financje, grauiéka peliaaja, žandarje iščeje skrita, gori ne edpreta gotovčiue silja. Takie getovčine se zarobijo.
Od malega Franeeka. Že smo se vu Novinah spomenejo od malega Franeeka. Na dale so nam javili: Stariše vu Ameriki ma. Nevesta ga je k sebi vzela, kda je eden let star bio. Rade ga je mela. — S ednim vekšim poj-bom sta sia vu goŠčo. Sledi ga je te vekši nazaj poslo, pokaže njemi pot. Mali Francek je pa ne zuao domo, iz Ritkarovske gošče je prifio na Goreaji Sinik. Tam ga je več lüdih vidlo, nego čte bi si mislo, da je eablodo. Domača hiča je poleg gošče, vu ves je malo kda prifio med dece, bojo se je lüdi. Več lüdih ga je pitalo: Cidin si. Pravo je, da je Sečkarski. Več pa ne šteo praviti, da je zablodo. Samo je dale leežo. Potem je šo po cesti na Doleaji Sinik. Ešče Ritkarovčarje so ga srečali. Joko se je. Poznali so ga ne, da je nikdar ne vu ves bodo. Samo to je znao praviti, da ga je tam nibao vu gošči. Tak je dale pri šo v Slovensko
ves vu goédo proti Slevanovei. Tam ne daleč od čarnih MI a k, kda je pred nisternimi letami že eden zmrzne, se maloga Franeeka mrtvoga naiáli. Glave je meo na roko pošteno, ve drügo j roki« pa pune listja vkftp stišnjene. Mali Franaek pri gošči si gori rase, navajen si bio njenoga 6ümenja. Lüdih si se bojo, k hišara si ne vtpao iti. Ti si se li vtpao vu gosti, za njego-vim stmenjom si šo pa si tam smrt naišeo.
Živlenje.
(Sama zemle mzti meja, ti si me rodile, zibala v naroči svojem,
•krbno me gojila.
Leta moje mlada dcbe s evetjom si pokrito, dttšc moje širuib misli vse si v lasti bila.
Tvoje vse eo laž c½Itbe. dnes to vidim jasuo, led, pepel je lfthav tvoja, zdaj to čltim strašno.
čarna zemle, kruta mati, te si me vigojila, düše moje 8iruih misli, vsa si v lasti bila.
Meš mi 2ilo je prercaec, ti si krv mi spilt!... mala grttda tvoje ohlo*7 zdaj me bo pokrila....
jo. r„.
*) Obla je krugia aale zemle.
Pošta.
Klekl Treza. Peteaei. Rekši Fereee, SI. dbe., rojen na Petanaih 1. INO. jo leten* apr. Si. junalke meri prctrpo. — Hári Matjaš. Kralli 17. Hári Aatoa, rojen v Kreiiih 1. 1801., poiak 85. pp. je letos jilija 10. vmro sadet v glavo. Pokepaa jo t Zločovi v mesto# pekopefišče nad verniki oddelek.— Bodi ajina vsníjjone Srce feea-oovel PetolaliU se donaéil — 1»t a 1 a n i 4 *ih. Kraj na. Kühar Jožef je ranjon zgrahljen. Eahaja so vRanfi v K a r s k i, Evakuatiensspital Ne 74.
vkrepčevaine, téé-ne in žeje gaeéče si more vaaki sam napraviti za mnale stroške. V zalogi so: anaaas, jaboka, gre-nadina, nutline, muškatelka, mela, pomaranée strainica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po sini pa vreča namesto nima. Snovi z natenčnim aavedilom atanejo K 12 poti-nine proste proti povzetji. Za kroetijstva, vekša hišna gospodarstva, dela vničo, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednost, ker se delavei s tov pijaéov ekrepóajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavakoj znožnomdi
Jaaez Grelích, dregerlja »pri aagelju* Brae Štev. 05. Moravsko.