I Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ©fc \ jAaCA, «o mesto Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tek. račun pri Komunalni ba nki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24 Štev. 11 (365) Leto VIII. NOVO MESTO, 14. MARCA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gnšnik. Naslov uredništva ln uprave: Novo mesto, Cesta komandan ta Staneta 30. Pošt. pred. Ntfvo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. ^level FRANC PIRKOVIČ, predsednik okrajnega ljudskega odbora N«fi o mesto« Citn bliže k proizva V procesu demokratizacije Selimo prenesti čimveč družbenega upravljanja čim bliže k proizvajalcem: k delavcem, kmetom, skratka k vsem delovnim ljudem. Že v prejšnjih letih smo videli, da so se povsod tam, kjer smo dajali materialna sredstva krajevnim (vaškim) odborom, ta sredstva bogato obrestovala in vračala. OLO in njegovi organi so zato v razpravljanju o osnutku družbenega plana za 1957 zastopali stališče, da bi letos ta sredstva do kar največje mere prenesli na občine. Smatramo, da .je tako s političnega kot gospodarskega stališča ta stvar že zrela in da ob tem nimamo nnbencura strahu. S trm bomo dali občinam tisto vlogo, ki smo si jo lamislili že ob začetku ustvarjanja novega komunalnega sijema. Pri tem pa OLO misli, da samo s prenosom sredstev na občine stvar še ni zaključena. Nasprotno, občina naj vsa sredstva, ki jih bo Imela, prenaša naprej — na svoje krajevne odbore, ki morajo dobiti sredstva za najpotrebnejše komunalne, prosvetne in ostale zadeve. Pri razdeljevanju sredstev občina seveda ne sme izpustiti nobenega krajevnega odbora. Pred tem naj bi pogledala v statut, kako velike pristojnosti ima krajevni odbor oz. za kaj vse mora ta odbor skrbeti. Vse napisane stvari bodo pa mrtve, če krajevni odbor ne bo imel sredstev, da bi z njimi upravljal. Več sredstev za negospodarske investicije, ki bodo razdeljene za trenutno najbolj pereče potrebe Gornje načelo velja predvsem za proračunska sredstva. Iz osnutka družbenega plana je pa razvidno, da bo letos na razpolago nekoliko več sredstev za negospodarske investi- Pred sprejetjem okrajnega družbenega plana in proračuna za 2957 smo zaprosili še predsednika OLO tov. Franca Pirkoviča, da bi bralcem našega lista obrazložil, kakšna načela so vodila OLO in njegove organe pri sestavljanju osnutka družbenega plana in kako bo treba delati, da bomo s proračunskimi in ostalimi sredstvi dosegli kar največje uspehe m nadaljnji napredek. Ker bo težišče uresničevanja nalog družbenega plana letos še posebej na občinah, krajevnih odborih, na vseh volivcih im političnih organizacijah je prav, da ta načela spoznajo vsi prebivalci okraja. ctje, zlasti za prosveto in komunalne zadeve. Dobile jih bodo vse občine po svojih trenutnih najnujnejših potrebah. Vendar tudi ta sredstva (namenjena za popravilo in dograditev šol, morda tudi za nekatere nove šolske objekte, za elektrifikacijo, za melioracije, za razne vodovode in poti.) ne bodo smela biti razdeljena kar tako. Ko jih bo razdeljeval, bo okrajni ljudski odbor storil to s pridržkom. DoločenJ okoliš (občina, kraj), lahko črpa dodeljena sredstva, če izpolni tele pogoje: krajevni odbor na področju, kjer bodo taka javna dela, bo moral prevzeti na^ skrb, da bo delo nadzoroval, da bo organiziral samoprispevke državljanov in sploh skrbel, da se sredstva ne bodo po nepotrebnem trošila. Za melioracijska, elektrifikacijska ali vodovodna dela bo poleg tega potrebno iz vrst interesentov tMfcUt»v|tl skupnost državljanov, ki bodo te naprave ali objekte Uporabljali Skupnost mora imeti svo.i odbor, ki bo skrbel /a združitev vseh domačih sil takega področja, da Ivo objekt čimprej in kar najbolje zgrajen, po končanih delih bo pa skupnost tudi skrbela za p:avilno izkoriščanje in vzdrževanje objekta. C'e taki pogoji za delo ne bodo zagotovljeni, bo OLO verjetno smatral, da v tem primeru sredstev ni treba dodeliti. Ce pa bomo gornje načelo upoštevali, bomo imeli zanesljivo jamstvo, da bo vsako delo hitro, poceni in pravilno narejeno, po dograditvi pa tudi pravi'no izkoriščano. Državljane bomo s tem tudi nava- jali na skupno delo ln spoznanje, da lahko le z združenimi napori nekaj dosežemo. Potrebno je enotno gledanje na kmetijstvo in njegove probleme, vsa sredstva za to področje pa združimo! Vprašanje nadaljnjega razvoja kmetijstva je za agrarno Dolenjsko eno najvažnejših. Nerazvitost kmetijstva je boleča točka našega gospodarstva, ki jo slabe prometne zveze Še povečujejo. Res je, na občinah, pri zadrugah in na okraju zbiramo sredstva za napredek kmetijstva. Vidimo tudi, da zadružniki na sedanjih letnih zborih kmetijskih zadrug pravilno ocenjujejo doseženi napredek in pozdravljajo vračanje sredstev rz poslovanja zadrug nazaj v kmetijstvo. Pozabljamo pa, da Imamo sklad za napredek vasi tudi na občini in okraju. Smatram, da je treba vsa ta sredstva združiti za uresničitev določenih načrtov. Ne smemo več ločeno gledati na zadrugo in na državno posestvo, saj sta oba skupaj šele zares zaključena gospodarska enota. Politika v kmetijstvu nam narekuje, da gledamo ta vprašanja k t notnim merilom in da naloge /a dvig kmetijstva rešujemo z združenimi sredstvi. Le tako bo nadaljnji napredek zagotovljen. Družbene politične organizacije — najuspešnejši mobillzator ljudskih sil Ob sprejemanju novega okrajnega družbenega plana je treba opozoriti na izreden pomen naših družbenih političnih organizacij. Na zadnje predvolilne sestanke SZDL in zbore volivcev je prišlo ogrom-nj ljudi kot ie dolgo ne. Vsebinsko so bili H sestanki in zbori zelo bogati, prav tako tudi posvetovanja organizacij Zveze komunistov In Zveze borcev. Članstvo Socialistične zveze v okraju se je zelo povečalo. Ljudje so v razpravah gledali širše; drobne, manj važne stvari so se umaknile važnejšim vprašanjem. Bilo je Izrečenih veliko dobrih predlogov in zamisli, kako bi gospodarstvo vasi aH kraja Izboljšali In dvignili življenjske poeoje. To nam na reku.je, da gradimo naše delo s pomočjo družbenih političnih organizacij. Ce hočemo prenesM čimveč pristojnosti na voMvce, brez tega sploh ne bo Slo. Zato so naštete naloge hkrati tudi sestavni del vloge političnih organizacij, prinašajo .Um pa tudi vHiko novih odgovornosti. Politične organizacij* morajo stopiti na čelo vsega tega dogajanja in dela. Biti morajo politični mobillzator ljudi, sicer bodo sredstva, ki bodo le- tos ustvarjena in razdeljena, zelo slabo izkoriščena. Primer SZDL ln Rdečega križa iz lanskega leta nam to zelo lepo potrjuje. Za male asanaeijc (vodnjake, zajetja, krajevne vodovode) je prispeval OLO le poldrugi milijon. S pomočjo Socialistične zveze in Rdečega križa je pa bila ustvarjena vrednost 10 milijonov dinarjev. Mar ni to najprepričlji-vejši dokaz, kaj nam pomenita Socialistična zveza in Zveza komunistov kot politična mo-bilizatorja ljudskih sil? Mislim, da so politične organizacije sposobne to narediti In to tudi bodo naredile. Najbrž bo obračun ob zaključku proračunskega leta pokazal no samo ogromno materialno pridobitev Dolenjske, pač pa še večjo politično korist: pripravljenost ljudi, da sami sebi pomagajo, da se zavedajo in z dejanji potrjujejo, da gradimo socialistično državo, da se učimo delati za skupne koristi. Kakor je gospodarski položaj sicer težak zaradi številnih vzrokov, ki jih vsi dobro poznamo, tako lahko navzlic temu upamo, da bomo s pravilno mobilizacijo vseh sil. predvsem pa s požrtvovalnim in Z ustvarjalnim delom vseh političnih organizacij letos dosegli znaten napredek. Nepozabno srečanje Od vseh strani so prišle: iz belokranjskih vasic ob Kolpi, iz Metlike in n*jene okolice, z Bana nad Pleter-jami, iz mokronoške in mirenske občine, iz Trebnja iz Suhe krajine, iz Semiča in Črnomlja, Šentjerneja, Kostanjevice. Toplic in Straže, iz škocjanske okolice. Mirne peči in Novega mesta. -Zene-aktivisfke, partizanske matere in vdove, delavke, kmetice in učiteljice, profesorice, zdravnice, javne delavke iz organov oblasti, delavskih svetov in upravnih odborov, članice odborov ženskih društev in raznih organizacij. Pri vhodu salona v hotelu »Kandija« sta jim čestitala k 8. marcu narodni heroj Jože Borštnar, sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov, in France Pirkovič, predsednik okrajnega ljudskega odbora, ki sta priredila v počastitev Dneva žena sprejem najzaslužnejših tovarišic iz vseh predelov Dolenjske. Prt^etek del na cesti ftoio mesto-$mefiniik Izobraževanje odraslih ostane glavna naloga Svobod In prosvetnih društev Letnega obračuna ljudskopro-•ve-tnih društev okraja so se v nedeljo dopoldne v Novem me-ptu udeležili poTeg delegatov Svobod in prosvetnih društev tUubcii predstavniki Zveze Svobod in prosvetnih društev LRS, sekretar okr. odbora SZDL Martin Zugeltj, predstavnika okrajnih »vez 17 Kočevja in Kranja 'n itevilni ljudskoprosvetnj ter •stal; javni delavci. Uvodni nagovor o kulturno-prosvetnem delu je 'mel predsednik okrajnega Sveta Svobod m prosvetnih društev Tone Be- I LEČ 01W\IK I V ponedeljek dopoldne se j* po Novem mestu razširila žalostna vest, da je v noči nrl sobote na nedeljo v Beogradu nenadoma umrl tovariš Leon Otavnik - LeiS, uslužbenec državnega sekretariata za notranje zadeve FLRJ. Vsi, ki so pokojnega Lefa poznali so sprejeli presunljivo novleo z bo-leSlm srcem. Kako priljubljen In spoštovan je bil pokojnik, se Je videlo v t^rek popoldne, ko ga Je k zadnjemu počitku na novomeško pokopališče spremila množica tovarišev Iz borb, prijateljev in znancev. S pokojnikovo ieno in otroci. % njegovo mater.io in s sestro sočustvuje vse mesto. VREME ZA CAS OD 15. DO 24. MARCA V drugi polovici tega tedna ln v zadnjih dneh prihodnjega tedna nekajkrat padavine z ohladitvijo. Druge dn; ho suho oz. lepo vreme. Nadaljnji Izgledi: V dogled-Bem času bo nastopilo razdobje »likih, skoraj zimskih temperatur in bo tudi snežilo. fv*r.„,.,.,1 T»rir«d+1 V. M.) le. V načelnih mislih je razložil predvsem rast kulturnih tokov v preteklosti ln naše razumevanje za idejno-politično, ljudFiko-prosvetno ln strokovno izobraževanje ljudskih množic, pri čimer je poudaril, da ima vsak ideološko politični pokret in z rnjim vred tud j vsako kul-turnoprosveino delo svoje korenine v gospodarstvu. V boju za novi svet, za zmago napredne misij morajio prispevati pomemben delež vse naše Svobode in vsa prosvetna društva. Kakor smo doslej na tem področju že mnogo dosegli in veliko naredili s požrtvovalnim, nesebičnim delom stoterih ljudvkoprosvet-mh aktivistov, tako moramo nenehno gledali naprej m stremeti za novimi uspehi. Tajniško poročilo Slavka Ka-stelca je pokaralo lani dosežene uspehe, še bolj pa pomanjkljivosti v delu društev in celotne organizacije. Delegatom je dalo precej napotkov za razpravljanje, o katerem bomo — kot o poročilih samih — obširneje še poročali. Sprejet; so bili tud' sklepi za delo društev in okrajnega sveta, v plenum sveta so Pa delegati izvolili 23 tovarišev ■in tovarišic. Izvoljeni so bili: Tone Bele, Avgust Jazbinšek, Franc Kotnik, Bogomil Lilija, Tatjana Belopavlovič, Slavko Kastelic. Bf|»'o Kom*ll, Adolf Orum, Stavko Vute, Janez Ka-sesnik, Jelka Mazovec, Fan| Su-šteršlč, Julij Smid. Ivan 'Tureč. V srcih pa so odnesle na svoje domove, v vasi, delavnice, kolektive in ustanove besede tova-riške zahvale in priznanja za vse, kar so dale in kar dajejo za stvar socializma. Več opeke, pohištva, peči, avtomobilov in mlečnih izdelkov Opekarni v Zalogu In Prelesju, Mizarstvo, Keramika, M0T0 MONTAŽA In Mlekarna v Novem mestu obetajo letos precej večjo proizvodnjo — Zanimanje za nove proizvode Danes si oglejmo, kaj bodo dali letos na trg delavci naslednjih šestih dolenjskih podjetij: Pri nas zadamo iz leta v leto več in v katerokoli vas ali mesto na Dolenjskem pogledaš, ti to takoj potvde številne nove strehe in neometani zidovi. Opeke pa naredimo doma premalo, zato jo je treba uvažati od drugod. In vendar imamo na Dolenjskem ogromno dobre gline. Kaj pravijo k temu naši opekam i ški kolektivi? Novomeška opekarna Zalog: 3,600.000 enot »Letos bomo povečali proizvodnjo za 29 odstotkov v primerjavi z letom 1956 in za 56 odstotkov v primerjavi z letom 1955 ali po domače: predlanskim smo naredili 2,290.000 zidakov, lahi 2,601.000 zidakov oziroma 2,882.000 enot (uvedli smo pro-. izvodnjo votle opeke), letos pa imamo v načrtu 3,600.000 enot surove opeke: zidakov, votlakov za stene in strope in ostalih votlakov. V finančnem pogledu pomeni to dvig za 32 odstotkov v primerjavi z lanskim letom« — odgovarja Novomeška opekarna v Zalogu, najvčje npekarni-ško podjetje na Dolenjskem. Kaj je novega v Zalogu, smo še vprašali in zvedeli, da bodo letos Izdelovali predvsem kar največ vetle opeke za zidove, strope in pod. Uspelo jim je, da opeko hitreje sušijo in žgejo, pri čemer porabijo" manj goriva, prevoz blaga je lažji, cena tako Izdelana opeke j« pa za kolektiv ugodnejša. V gradbeništvu se je vo-*tla opeka že povsod dobro izkazala; hitreje lahko z njo zidamo, ima pa tudi dobre izolacijske lastnosti: odporna je proti vlagi, temperaturi in prenašanju zvokov, kar je pa glavno: trg jo čedalje bolj išče. Gline je v okolici opekarne dovolj (ugotovili so med drugim, da lega opekarne ni najbolj posrečena, ker se nahaja najboljša glina precej daleč od podjetja, ki mora kopati zadnja leta tudi globlje, če hoče imeti boljše blago). Zal je sko-ra; v vseh plasteh pomešana s r»*-skom in z limonitom (z železnimi oksidi), ki je ponekod kar v ploščah, debelih po 25 cm. ki jih morajo seveda odstranjevati. Podjetje ima težave tudi z delovno silo, ki mii je manjka zlasti v glavni sezoni, strojna oprema še vedno ni popolna, grlo obrata so pa sušilnice. Navzlic številnim težavam, ki jih v Zalogu imajo, pa hočejo vendarle z novimi uspehi potrditi, da doslej vložena sredstva v zaloško opekarno niso izgubljen denar. »Naši ljudje naj bi se navadili na sodobne zidne in stropne elemente — na votlo opeko, ki daje zdrava, vama in hitreje zgrajena stanovanja. Zidak bi morali opustiti kot sedanji glavni nosilni element, razen pri, višjih stavbah in v zunanjih zidovih« zaključuje pismo opekama iz Zaloga. Upajmo, d« nam bo že letos lahko ponudila dovolj votlakov, da bodo delavci, kmetje, pod-jetoa ki ustanova lahko zidali čim več in čim boljših stanovanj in gospodarskih poslopLjl Kaj obeta opekarna v Prelesju? »...Milijon In 700.000 navadnih zidakov ter 100.000 polovičnih votia-kov« je kratek odgovor kolektiva iz Prelesja pri Sentrupertu, ki bo letos poizkusil izdelati tudi nekaj strešnikov. Tudi preleška opekama sproti proda kar izdela — gradbenim podjetjem in privatnikom, ki porabijo čedalje več opeke. Ilovice je v Prelesju dovolj, delovne sile pa tudi, čeprav ima v juniju in juliju tudi tu košnja in žetev prednost... Letos bodo potrebovali nekaj manj delavcev, ker bo pomagala prevažati vozičke drezina. Že novembra 1956 so prodali vse, kar bodo letos naredili! Iz manjše obrtniške delavnice se je »MIZAPvSTVC* v Novem mestu zadnja leta razvilo v krepak kolektiv 50 ljudi, ki se je uveljavil zlasti v načrtni proizvodnji finega furniranega pohištva. Čeprav v okraju ni dovolj obrtnikov-mizarjev za popravila in posamezna manjša naročila, se je »Mizarstvo« v Gotni vasi odločilo za serijsko proizvodnjo pohištva, ker Ima za tako delo dovolj osnovnih sredstev in primemo zmogljivost. »Boljša kvaliteta izdelkov naj da ob dobrem Izkoriščanju proizvodnih sredstev cenejše izdelke!« Pod tem geslom so v »Mizarstvu« pre&H v sp^caaJLLaacijo — ki sicer še ni do kraja uresničena — in so tako med redkimi podjetji, ki vnaprej razprodajo vse, kar bodo izdelali. Za letno proizvodnjo za 1957. leto so n. pr. Že v novembru 1956 zaključili vse pogodbe, predvsem z veletrgovino »Slovenijales« in »Lesnino«. Letos bodo v »Mizarstvu« izdelali za 20 odstotkov več pohištva kot v letu 1956, pri čemer pa števila zaposlenih ne bodo zvišali, niti ne bodo nabavili novih strojev. Izdelali bodo pa: 120 garnrtur finih furniranih spalnic model »Krka 57«, 120 grt svetlih modernih dnevnih sob, 360 knjižnih omar in 240 kavčev z omaricami, 300 prostostoječih obešalnikov. Če bi vso proizvodnjo preračunali samo na spalnice, bi dali na trg vsakih sest ur eno fino furnirano spalnico model »Krka«. To bi bilo seveda samo za okrajno tržišče veliko preveč. Cene bodo take kot iani> nekateri proizvodi pa tudi za 6 odstotkov cenejši. Pa še nekaj novega pripravljajo v »Mizarstvu« — proizvodnjo malega, finega pohištva za izvoz v ZDA. Najbrž ste že videli na velesejmlh in razstavah krasne, v baročnem slogu izdelane mizice, nizke omarice in podobne kose pohištva, kombinirane z antičnim okovjem, marmorjem in usnjem. Taki izdelki, ki jih posebno petičhiki v tujini cenijo ln (Nadaljevanje na S. strani) Kako si uredim kmetijo Pri uvajanju kolobarja moramo še posebej upoštevati zahteve, potrebe ki posehnasti posameznih rastlin. Nekatere raat-liine se med seboj ne trpijo, druge se pa tudd same ne prenašajo, 6« jih sejemo zapored o -ma na isti nijivi. Nepravilno vrstenj* se pozi»a na pridelku, ki se hitro zniža ali pa popoT.-noma pade. Tako se oves ln pesa ne trpita, na koreninah s« pojavljajo škodljivci, imenovani nematod«; med obema mora biti vsaj 2—3 leta presledka. Crna detelja in nemška detelja se smeta na isti njivi zvrstiti šele po šestih letih, lan pa šele osmo do deseto leto. Pri teh rastlinah moramo posebno paziti, da ne pridejo prehitro na isto njivo. So pa nekatere rastline kot krompir, koruza, zelje, fižol, oves, proso, kil jih lahko večkrat pose jemo na isti njivi, ne da bi zato pridelek trpel. Pšenice ne kaže sejati po pšenici, prav tako ne rese po pesi, pšenice po ječmenu; če (jih sejemo zapored dve tleti na isto njivo, naredimo samo škodo. To je le nekaj pravil, katera je koristno upoštevati pri sestavljanju kolobarja dn vsakoletnega setvenega nacrta. Na opisani način smo si postavili temelje, da lahko na lastnem gospodarstvu začnemo razvijati donosnejše dn uravnovešeno kmetijstvo. Ing. Rado Linznrr: Ko smo si Uko ured VI naše gospodarstvo, si moramo zagotoviti dovolj obratnih sredstev za dosego največjih hektarskih pridelkov. Stalna obratna sredstva so gospodarstvu potrebna za nabavo dobrih, potrjenih semen, gnojil, zaščitnih sredstev ln kritnil. O vlogi teh ter o kmetijski proizvodnj i smo že večkrat pisali. Gospodarstvo, ki nima dovolj Ing. Kado Linzner, agronom okrajne zadružne zveze sredstev, le životari, se ne premakne nikamor. Dobro sem«, pravdna uporaba gnojil, smotrno kmetovanje, Intenzivna obdelava, omogoča dober pridelek kmetijski zadrugi, ki vse bolj postaja organizator kmetijske proizvodnje na svojem področju in prevzema skrbi, da bi slehernemu zadružniku, ki bi zadrugi prodal kmatijske pridelke, dala nt razpolago dovolj sredstev za bqljše kmetovanje. Višina ten sredstev je seveda odvisna tudi od kmetovalcev samih in sicer v kolikor razvijajo svoje hra-r.ilno-kreditne odseke pri kmetijski zadrugi. Velik del teh sredstev lahko sama kmetijska zadruga vlaga nazaj v kmetijstvo v obliki kreditov, predvsem za neposreden napredek proie-vodnfle. DENAR MORAMO V KMETIJO SMOTRNO NALAGATI Velika napaka naših kmetovalcev je, da večino razpoložljivih sredstev, tudi tistih iz kreditov, vlagajo stalno v Izboljšavo, povečanja gospodarskih poslopij, nabavo stroj«vt mlinov itd. S tem svoje kmetiije obremenjujejo z osnovnimi sredstvi, ki De počasi vračajo vloženi kapital, često ga pa tudi ne vrnejo. Razpoložljiva sredstva in kredite je treba usmerjati tja, kjer se hitro vrnejo in Spet po novomeško? Mar ugovori delavskega sveta, potrošniškega sveta, delovnega kolektiva In predstavnikov Trgovinske zbornice nič ne pomenijo nekaterim predstavnikom ObLO? V blvSi Vovkovt hiši na cesti herojev Je podjetje »Pekarija« uredilo manjšo pekarno. O tem smo poročali pred kratkim. Bilo Je več ugovorov proti investicijam v manjšo pekarno, ker bi v mestu potrebovali večjo, ki bi lahko v primeru potrebe nadomestila sedanjo parno pekarno na Glavnem trgu, če bi prišlo v njej do zastoja. Bilo Je tudi nekaj ugovorov proti postavitvi peči na drva, ker so stroški za tako peč precej veČJt kot pri parni peči. Teh ugovorov kot tudi pomislekov proti prostorom v kleti navedene stavbe ni nihče upošteval. Pekarna Je pričela obratovati prejšnji teden. Do tu Je stvar Se nekam v redu, če upoštevamo prizadevanje, da se zajamči preskrba mesta s kruhom. Stvar postaja zanimiva in značilna za Novo mesto sele po tem, kar sledi. V pritličju iste stavbe ima svojo Špecerijsko trgovino podjetje »Prehrana«, v kateri se oskrbujejo številni potrošniki tega dela mesta Ln bližnjih vasi. Lokal je btl Je prej zelo maJUen ln Je le za uljo ustrezal nujnim potrebam trgovine. Sedaj pa so ta lokal predellli na dvoje. Zakaj, čemu in v čigavo korist in na čigavo zahtevo? Podjetje »Pekarija« Je hotelo na vsak način imeti v tej stavbi svojo prodajalno kruha, čeprav ves ostali kruh, ki ga spečejo v pekarni na Glavnem trgu, prodajo ti ruga podjetja Ln so prej tudi v tej trgovini prodajali kruh »Pe-kartje«. Vzrok, da hoče imeti »Pekarija« tu svojo prodajalno kruha. Je očividno dobiček, ki ga podjetje Želi Imeti za sebe. Drugega razloga ni in ga biti ne more. Tej zahtevi podjetja, ki iz splošnih družbenih razlogov ni upra-vičljiva, so možje na občini ugodili navzlic vsem ugovorom delavskega sveta, trgovskega podjetja »Prehrana«, potrošniškega sveta In kolektiva ter predstavnikov trgovinske zbornice. Zahteva »Pekarije« po dobičku je bila očividno močnejša kot ugovori vseh ostalih, med katere moramo Itctl tudi Številne potrošnike v tem delu mesta. kleti. Vsako vrečo moke morata prodajalki posebej prinesti iz kleti po ozkih stopnicah. Kako to zmoreta, Je uganka. V tej trgovini se je primerilo ie več tatvin, kar nI čudno. Prodajalka — velikokrat Je zaradi bolezni ena sama — mora v klet po blago, medtem pa mora kupce spoditi iz lokala ln ga za ta čas zakleniti, ali pa dopustiti, da bo med njeno odsotnostjo kaj zmanjkalo (takih, ki Izkoristijo priložnost, Je na la-lost še vedno). Poleg tega Je tudi kletni prostor za skladišče zelo majhen in neprimeren. Zanima nas, kaj bo napravil občinski ljudski odbor, če bo delavski svet podjetja »Prehrana« sprejel sklep o zapori trgovine na cesti herojev zaradi neprimernih prostorov, kar lahko pričakujemo? Zanima nas, kaj pravita na to tržni in sanitarni Inšpektorat OLO, kaj pravi Inšpekcija dela glede pogojev, v katerih to prisiljene delati tu prodajalke ln ali jim je znano »tanje v tem lokalu? Vemo, da inšpekcije, ki pregledujejo lokale v najbolj oddaljenih vaseh, zahtevajo primerno ureditev prostorov in znosne delovne pogoje, kar Je povsem pravilno. Končno nas zanima, kaj pravijo na vse to potrošniki. Naj povemo Še. da Je bilo podjetje »Prehrana« pripravljeno se naprej prodajati kruh v tej trgovini in po potrebi uve*tl tudi nepretrgano obratovanje čez poldne, samo da bi ustregli potrošnikom. Vsega tega pil reševanju te zadeve niso upoštevali, kot tudt ne predloga potrošniškega sveta In drugih. Potem se še čudimo, zakaj niso potrošniški sveti bolj delavni, ko pa Ima vitrajanje posameznikov v Novem mestu vef veljave kot predlog organov družbenega upravljanja. povečajo, to pa je same proizvodnja. Sel« povečana proizvodnja lahko omogoča izgrajevanj« posestva dn urejevanje domačije za dosego boljših življenjskih pogojev. Tukaj nas čaka še mnogo deja. Dokler pridelamo krompirja 9000 kg na hektar, namesto 20.000 kg, pšenice 1400 kg namesto 3000 kg, sena 2800 kg namesto 6000 kg na ha itd., ne moremo namolzti 2500 1 mleka na kravo in je nesmiselno odtr-govati denarna sredstva proizvodnji. Gospodarstvo, ki to dela in trpi, in teh je pri nas večina, koplje samo sebi jamo. Zagotoviti si moramo v prvi vrsti dovolj gnojil, semen in zaščitnih sredstev, visoki pridaj'.ki pa nam naj šele omogočijo nabavo opeke, cementa in druga gradbenega materiala. MEHANIZACIJA KMETIJSTVA JE STVAR ZADRUGE NE POEDINCA Vlagati sredstva v mehanizacijo je ravno tako nesmiselno kot škodljivo za kmetovalca m družbo. Večje stroje kmetovalec sam ne more izkoristiti, ležijo mu večina leta mrtvi, uporabil j a jih pa za časa del tudi samo na omejenem prostoru, zato te stroje posojuje drugim in jih pri tem izkorišča, ali pa mu leži v njih denar, ki bi bil gospodarstvu nujno potreben. Sejal-nice, mlatilnice, kosilnice in kosillnifikd čistilniki, traktorji, razni mlini itd. spadajo v strojni odsek zadruge, ki jih daje proti plačilu na uslugo svojim članom. Tako se stroji ob primerni zavesti za čuvanje, bolje izkoriščajo in cenejša je razdelitev odplačila na večje števiRo kmetovalcev, ki jim tako ostanejo prosta sredstva za neposredne naloge proiizvodnj«. Marsikateri kmetovalec je resnico spoznal šele sedaj, ko so ga taks« prisilille, da je o tem začel globlje razmišljati. Pot k ureditvi kmetije je torej v kratkem ta: stalno skrbeti za »izboljšanje plodnosti zemljišč; sodelovati s kmetijsko zadrugo v razvijanju bHagovno3ti; investirati šele takrat, ko smo proda v odn jo razvili; mehanizirati svojo posest v okviru strojnega odseka kmetijske zadruge. Požar zaradi nepravilnega dimnika 2. marca je tik pred polnočjo nastal požar v stanovanjski hiši posestnika Franca Kukma-na v vasi Jablan pri Mirni peči. Zgorelo je celotno s slamo krito ostrešje, da trpi lastnik okoli 100.000 din škode Zavarovan ni bil. oirtvovalne-mu prizadevanju vaščanov in pozneje gasilcev i* Mirne peči ter mirnemu vremenu se je zahvaliti, da se požar ni razširil na ostala, prav tako s slamo krita poslopja v vasi. Pravzaprav nI čudno, da J« prišlo do tega požara. Stanovalka v tej hiši A. S. je imela v veži poleg peči železen štedilnik, iz katerega je bila nape.jana dimna cev do iz protja spletenega oboka, ki služi z« sušenje mesa. Obok nI bil ometan, v njem pa J« bila luknja, da je šel dim na podstrešje. Les in slama n« st^eh* sta bila oddaljena le kakih 40 cm od odprtine dimne cevi ter ao tako toplota in iskre udarjale na protje in naprej v streho. Od tega sta se vnela les in slama na strehi. Lani so posebne komisije, ki jih je imenov\a- občinski ljudski odbor, Dregledale vsako domačijo glede požarne varnosti. Zanima nas, kako je svoje delo opravila komisija iz Mirne peči, ki je prezrla tako neprevil-nost. ki bi bila lahko usodna za celo vas, Ta primer nam spet. dokazuje, kako važno je upoštevati vs« požarno varnostne predpise. lani je bilo v nagem okraju nad 20 miljonov din škode zaradi oožarovl Z večjo pazljivostjo bi lahko to Škodo ze^o znižali. Obisk švedskega premiera V juliju letos pride v Jugoslavijo na desetdnevni obisk predsednik Švedske vlade gospod Tage Erlander. Švedski premier bo s tem vrnil obisk podpredsedniku Zveznega izvršnega sveta Edvard« Kardelja na Švedskem leta 1WM, Točen* datum obiska švedskega premiera v na M državi se ni določen.. Kako sl Ruglov Lovre Iz Suhe krajine zamišlja gospo« darskl in kulturni dvig svoje občine Jaica že dražia! »Kaj mislijo, da denar delamo?« so se menile in jezile novomeške gospodinje, kajti res so bila v ponedeljek, 11. marca jajca na novomeškem živilskem trgu Že spet za 2 din dražja kot prejšnji ponedeljek. Za jajca so zahtevale ženske 11 in celo 12 dinarjev, pa še teh ni bilo veliko. Cene ostalim pridelkom so bile običajne: krožnik regrata 15 din. krožnik radiča 20 din, glava kislega zelja 15 din. ja-bo'ka po 40 din. Poleg živil so prodajali še volnene izdelke, lončeno robo, glinene podstavke in razne okraske, preproge in voščene rože. Meso prodajajo še vedno po starih cenah: goveje po "140, 20n in 230 din, telečje po 250 din, svinjsko pa po 280 din. sosedne hrvaške republike in celo s Primorske. Ob večjem zanimanju oziroma povpraševanju so šli 6 do 10 tednov stari prašički po 3800 do 5000 dinarjev, 3 do 8 mesecev stari pa od 4500 do 8000 din. Km*tj« so pripeljali 527 mlajših in 46 starejših prašičkov, prodali pa 556. torej skoraj vse. Nobenega dolenjskega gospodarja brez DOLENJSKEGA USTA! »Ala, dajmo, dajmo, da bomo prišli kara naprej!« HRVAŠKI IN PRIMORSKI KUPCI ZA PRAŠIČKE Cene »o se v ponedeljek dvi- S pregradltvljo že tako majhnega lokala na dva dela Je postalo poslovanje špecerijske trgovine praktično nemogoče. Trgovina Ima zdaj prodajni lokal, ki bi komaj zadostoval za trafiko. Nima nobenega priročnega «kla(Mš«a. Eđtno S™1* *»* n* živinskem sejmi-ikromno skladišče Lma globoko v šču. Prišli so namreč kupci iz Ce logar ne ve, kaj je tri ali štiri... Ifa račun posameznih logar* jev in njihovega opravljanja službe je na terenu mnogo kritike, ki je velikokrat, tal, tudi upravičena. Že sam sistem izdajanja sečnih dovoljenj, odkazila in prevzema le-$a, plačevanje gozdne takse in prometnega davka ter druge stuari, ki so v zvezi s tem, je prav -gotovo neprijetna stvar za vsakega gozdnega posestnika, čeprav je namen uredbe o sečnji lesa in varstvu gozdov vsakomur razumljiv. Prav zato bi pa morali logarji še prav posebno vestno opravljati službo in skušati ustreči ljudem v mejah zakonitosti. Take prizadevnosti pa nekate-vim \sgarjer*. manjka. Zadeva, ki jo ima posestnik 'Anton Ml rt tč iz Sel pri Hi-njah zaradi skrajno malomarnega opravljanja službe logarja, bi gotovo spravila v slabo voljo vsakega človeka. Posestnik Mirtič je v jeseni 1955 dobil sečno dovoljenje za bukovino in hrastovino. Iz posekanega lesa je dal stesatt Železniške prage. Ker je to tehnični les ta prodajo, mora pred prodajo prevzeti izdelan« količino pristojni logar zaradi odmere prometnega davka Tudi v tem primeru je logar Golob prevzel prage, ki no bili stesani v trojkah. Ali ta logar ne zna šteti alt pa ne ve, kaj je trojka (trije pragi v enem kosu) ali četvorka (štirje pragi v enem kosu)? Namesto 8 trojk, kar je skupno 24 pragov, je zapisal 8. Četvork, ali 32 pragov. Za to količino je bil iastnik tudi obremenjen ts prometnim davkom na osnovi Logarjeve prevzemnicel Lesni manipulant zadruge seveda ni mogel kupiti 32 pragov, če jih je bilo le 24, logar pa ni hotel priznati svoje zmote. Zato do prodaje pragov ni prišlo. Medtem ko je prišla sprememba cene lesa in posestnik je bil zaradi te lo-garjeve napake že s tem precej prizadet. Zadeva pa niti do danes, to je po enem letu, še nI rešena! Od MirtiČa zahtevajo plačilo prometnega davka tudi od tistih 8 pragov, ki jih dejansko ni bilo, pač pa so nastali samo v logarjev! prevzemnici Iz očite malomarnosti ali neodpustljlve površnosti. Mirtiču groze sedaj s tožbo, če ne bo plačal celotnega zneska prometnega davka (tudi od osmih izmišljenih pragov). Logar pravi, da kar je poročal, je poročal, da sedaj ne more več popraviti, Mirtič pa hodi od enega do drugega, da bi se zadeva rešila, toda doslej se še ni. Upajmo, da jo bo nekdo vendarle rešil.,. 1 občnega zbora kmetijske zadruge v Žužemberku Živinoreja in sadjarstvo bodočnost Suhe krajine V nedeljo, 24. februarja, so zadružniki, kot dosleij še no-benkrat, do zadnjega kotička napolnili dvorano v zadružnem domu. Zbrali so s«, da pregledajo delo in uspeh« svoje kmetijske zadrug«. V K Z Žužemberk je vpisanih 246 gospodarstev s skupno 381 članu. Zadruga se je ravnala po besedah tov. Kardelja v Ljudski skupščini, naj gospodarske organizacije ne iščejo samo velikih dobičkov, temveč naj se trudijo, da bo zadružnikom čim bolj ustreženo. Zadruga se je trudila, da bi članstvu nudila vse, kar v svojih domovih in v gospodarstvu potrebuje, in odkupovala tisto, kar imajo zadružniki naprodaj. Ob lanskem občnem zboru si j« upravni odbor kot najvažnejšo nalogo postavil organizacijsko utrditev pospeševalnih odsekov in razširitev odkupa. Poleg trgovinskih poslovalnic v Zužemibeirku in Šmihelu pr; Žužemberku, odkupa lesa, kmetijskih pridelkov, živine, gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč, ima zadruga še avtoprevoznistvo in naslednje pospeševalne odseke: kmetijskega, sadjarskega, živinorejskega, strojnega, čebelarskega, gozdarskega, trgovskega, hrani'lno-kreditnega ter zvezo žena—zadružn' c. Kmetijski odsek je vodil kmet Marincič z Rebri. Odsek *« !• predvsem trudil, da bi priskrbel zadružnikom dobro seme. Lani je zadruga prvič nabavila semenski krompir merkur. Potrebno Je bilo mnogo prepričevanja, da so kmetje kupili skupno 2600 kg krompirja, v Jeseni pa je bilo marsikateremu žal, da ga ni sadil več, ker je dal ta krompir z»lo dober pri- delek. Za letošnjo pomlad so zadružniki naročili že 20.000kg krompinja vrste merkur. Kmetovalci so se zelo zanimali v jeseni z« semensko pšenico »salto«, tako da zadruga ni mogla ustreči vsem povpraševal cem. Zadruga zbira zdaj naročila za novo sorto semenskega ovsa, za aijdo, za koruzo, dolenjsko hi-trioo in metliško trdinko. Spomladi, ko so se podražila umetna gnojila ln jih Je zadruga imela mnogo na zalogi, je grozilo, da bodo obležala, in se pokvarila. Zato J« zadruga sklenila prispevati 200.000 din za pocenitev. Kmetje so jih res pokupil', vendar še premalo posegajo po njih, še hujše pa je to, dg so premalo poučeni o njihovi uporabi. Letos bo zadruga pripravila pod vodstvom novega kmetijiskega tehnika Milana Se-nlce dva gnojilna poizkusa, predvideno pa Je tud.j sortno poskusno gnojenje. Preračunano Je, da gre letno v izgubo okoli 18 milijonov din, ker kmetje n'-majo urejenih gnojišč in gnojišč« ih jam in se gnoj odteka po poteh. Zato je pridelek mnogo premajhen in je premalo tržnih presekov. Kljub ©omemibnostl kmetijstva pa so ljudje zaceli spoznavati, da je le v napredku živinoreje bodočnost in kruh sa to področje. Pred letom dni je prišel v Žužemberk živinozdravnik. pregledal predvsem krave in ugotovil, da je 24" 'o vseh ofcu-žen'h, da so slabe in premalo krmiljene ln je zato mlečnost zeLo nizka. Tovariš Hribar j« preračunal, da Je bilo zaradi okužbe z vsemi posledicami (ni bilo telet, mleka, krave s0 morale v zakol itd.) okoli 10 milijonov škode. Po njegovem mosnju bi kmetje moraH biti saarvi bolj dteclipUnirani in se držati navodil, rešitev Pa bi bd-la edino v umetnem osemenjevanju. To bi biLo mogoče začeti, ker je v bližnjem Zagradcu kmetijski tehnik, ki bi to delo lahko vodil. Doslej j« v rodovnik vpisanih 48 krav in 13 telic. Zadruga bo uvedla molzno kontrolo, pomagala pa bo prj ureditvi vaških napajaliSČ v Zatari, na Rebri in v Zgornjem Križu — tam, kjer bodo kmetje tudi sami pripravljeni pomagati pri delu. Živinorejci bodo letos mogli skleniti pogodbe r. zadrugo za pitano živino. Ljudje spoznavajo tudi, da je vredno rediti dobre krave mlekarice in dj prodano mleko prinaša l«Pe denarje. Sadjarski odsek je vodil predsednik zadruge, znan: žuiem-berški sadjar Tone Blatnik. Odsek je skrbel, da je bila večina sadovnjakov očiščenih in poškropljenih. V Žužemberku, Smlhelu, Križu in na Rebri s« J« mladina zbrala in oba strokovnjaka, Blatnik in Mrvar. sta jo seznanjala z osnovami sadjarstva, predvsem s cepljenjem. Tov. Blatnik je mnenja, da Je treba posvetiti sadjarstvu dosti večjo skrb ln mladini nuditi *e več .pomoči, da bo dobila veselje do sadjarstva, čeprav to delo ne rodi takoj vid-n h usp«hov. Suhokranjski bregovi «o kar pripravni za gojenje strnjenih nasadov, na primer visenj, ribeza al i malin. Sadike bodo zadružniki lahko nabavili pri zadrugi. Mladi sa-d ružni kl bodo dobili svoj vrt, zadružni sadovnjak, tojer se bodo učUrf gnojenja, sajenja, obre-rovanja in čiščenja sadnega drevja. Letos bodo urejeni sadni nasadi tudi Pri dveh zadružnikih. Tov. predsednik' j« Lx ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Prebujena celina »Naj bo slabo ali dobro, stare Afrike ni več in bela rasa se mora sprijazniti t novim položajem, ki ga je bila sama ustvarila,« Je nekoč dejal pokojni južnoafriški državnik Jan Christlaan Smuts. i Egipt, Etiopija, Sudan, Libija, Tunis, Maroko in zdaj *• Gana, nekdanja Zlata obala, ki je pred dnevi praznovala svojo neodvisnost. Nič več ne plovejo ladje s sužnji z zahodne afriške obale čez morje v novi svet, pač pa Je prišel na proslavo neodvisnosti Gane sam podpredsednik ZDA Nixon. Med drugimi je prišla tudi sovjetska delegacija, ki je vljudna povabila parlamentarno delegacijo Gano, naj obiščb Sovjetsko zvezo. Tako smo priča procesu osamosvojitve Afrike. Za nekatere gre ta proces prehitre, za druge prepočasi, toda eno je gotovo: procesa ni mogoče zaustaviti. Izmed približno sto milijonov prebivalcev današnje Afrike je samo kakih šest milijonov belcev, vse drugo so »A'frlčani«. Kdo je Afričan in kdo ni Afričan, je pogostokrat sporno vprašanje, ki ga po navadi zamegljujejo ljudje, ki se zavedajo, da so v manjšini. In ti ljudje so belci. Nikjer drugje ni to tako očitno kot v Južnoafriški uniji, kjer je belega prebivalstva prblllžno 21 odstotkov. Del tega prebivalstva, ki je Izvolil nacionalistično vlado predsednika Strijdoma, zagrizeno verjame v teorijo o »apartheidu« oziroma plemenskem razlikovanju. Po domače povedano gre za to: črnce in vse drugo temnopolto prebivalstvo je treba trdo držati na uzdi, mu onemogočiti kakršno koli politično in gospodarsko oblast, s tem pa seveda izobrazbo. Gre za obrambo zahodnih Idealov — tako vsaj trdijo »aparthqidovcl«. Ti ideali pa so ovekovečenje lastnih gospodarskih in političnih prednosti ter udobnega življenja. V ta namen kličejo na pomoč tudi biblijo, da bi dokazali, da je črnec manj vreden od belca. Tudi vnetih bralcev Hitlerjevega »Mein Kampfa« med južnoafriškimi belci nI nikoli manjkalo. Toda to so znane stvari. Znano Je tudi, da Združeni narodi, da svetovno mnenje obsoja ravnanje državnih organov v Južnoafriški zvezi. Toda vse obsojanje doslej nI nič pomagalo. Pritisk postaja vse hujši in zato se človek upravičeno sprašuje, kje je rešitev. Številni ljudje in ustanove po svetu zahtevajo sankcije proti Južnoafriški zvezi. Toda kaj bodo zalegle sankcije proti vladi, ki ima v svojih rokah tri četrtine svetovne proizvodnje zlata In polovico proizvodnje uranove rude, vrhu tega pa ima v rokah še izredno pomembna pristanišča okrog rta Dobre nade? Rešitev tega vprašanja je najbrž drugje ln orožje je v rokah zatiranega črnskega prebivalstva. To se je pokazalo med avtobusno stavko črncev, ki rajši hodijo po deset in več kilometrov na delo in z dela peš, kot da bi plačevali zvišano prevoznino. Strah pred to pravzaprav gospodarsko stavko je tolikšen, da ga je hotela vlada za vsako ceno streti, kar pa se ji še ni posrečilo. Uprizorila je proces zaradi veleizdaje proti neljubim osebnostim, med katerimi Je tudi 23 Evropejcev. Z vseučilišč izganja še zadnje črn« študente. Množične aretacije so na dnevnem redu. Toda vse to ne more odpraviti dejstva, da je Afrika celina črnega človeka. Vsi belci niso takšni. Tisti, ki znajo brati znamenja novega časa, se zavedajo, da Afrika potrebuje znanje belega človeka, toda na drugačni osnovi kot doslej. Ne več kot znanje izkoriščevalca, ampak kot znanje inženirja, ki bo sodeloval kot enak z enakim s Črnim inženirjem, s črnim zdravnikom, s črnim učiteljem. Morda bo Afrika potrebovala delj časa kot Azija za svojo osamosvojitev, toda proces prebujanja se odvija pred našimi očmi. Gana je spet nova afriška dežela, ki je postala neodvisna. To spravlja južnoafriške rasiste v obup. Toda njihov obup je naš up — je zapisal neki britanski novinar. Up, da bodo črnci In belci lahko živeli v prijateljstvu in v medsebojno korist. % Po popolnem umiku iz-raelsktih čet z egiptovskega ozemlja del0 Združenih narodov še daleč nI končano. Tetav je še veliko in prav tako nerešenih vprašanj. Da bi prispeval k rešitvi vsaj nekai najvažnejši vprašanj, bo generalni sekretar OZN Hammarslojold še ta mesec odpotoval na Srednji vzhod. Egiptovski predsednik Naser Je izjavil, da bodo britanske in francoske ladje 1'ahko plule po prekopu, da pa bodo morale pristojbine neposredno plačevati Egiptu. % Britanski ministrski predsednik Macmillan 'n njegov zunanji minister Lloyd sta prišla na kratek obisk v Pariz, kjer sta se sestala z Molletom in drugimi francoskimi funkcionarji. Razgovori pa so bili zelo kratki, ker se je Mollet opravičil in odpotoval v Arras. Govorili so o načrtih za evropsko združenje, o Srednjem vzhodu in še o marsičem drugem. Obisk sodi v vrsto rednih posvetovanj med obema vladama. 0 Madžarsko zunanje ministrstvo je poslalo generalnemu sekretarju OZN noto, v kateri zahteva, naj posreduje pri vladah ZDA in Kanade, da bi poštne uprave obeh držav prenehale kršiti ustanovno listino OZN in mednarodno poštno konvencijo. V noti je rečeno, da so na poštnih pošiljkah, kj pri- hajajo iz teh dveh držav na Madžarsko, žigi z besedili, ki pozivajo na upor. Izvedelo se je, da je na kanadskih pošiljkah pisalo: »Kar lahko storiš pozimi, ne odlašaj na pomlad.« Kanadski predstavniki »o pojasnili, da gre z& zidarske delavce, ki so pozimi po navadi brez dela. Poziv je mišljen kot pomoč tem delavcem, da ne bi delali samo v toplih mesecih. ® Sporazuma o Evratomu 'n zahodnoevropskem skupnem tržišču bodo podpisali 25. marca v Rimu. Belgijski zunanji minister Spaak, ki je vodil odbor strokovnjakov, Je poudaril, da bosta Evratom in Evrafrika pod nadzorstvom evropskih komisij, ki bosta imel,; pet oziroma devet članov. O Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanović bo sredi tega meseca odpotoval na obisk v Egipt. Povabil ga je predsednik Naser. PodipredsedniJc Vukmanović bo ostal v Egiptu približno teden dni. 0 Maroški zunanji minister Balafrej Je pozval francosko vlado k pogajanjem za določitev meja med južnim delom Maroka in francoskimi posestmi v zahodni Afriki. Gre za dele Mavretanije in severozahodne dele Sahare, ki naj bi po francoskem načrtu tvorili novo francosko upravno enoto. lastnih bogatih izkušenj ugotovil, da našemu kmetu navadno ne manjka volje do dele, pač pa večkrat volje *o učenja in ena glavnih nalog odseka bo prav s predavandi in praktičnim prikazovanjem rešili kmeta zaostalosti in ga pripeljati na Pot naprednega sadjarstva. V tesni zvez; z uspevanijem sadnih vrtov je tudi čebelarstvo. V odsek pri zadrugi je včlanjenih 21 čebelarjev z 210 žnidaršičsvimi in 66 kranjičevi-mi panji. Čebelarji so imeli 2 sestanka in enodnevni čebelarski tečaj o negi in krmljenju čebel. V preteklem letu so a pomočjo K Z posadili 400 sadik japonske safore. Skrb za krm-Ijenvj« čebel je velika. in ker je bila letina kritična, je odbor pomagal čebelarjem do cenejšega sladkorja. Zelo uspešno se v okviru zadrug* razvija hranilno-kreditnl od*«k pod vodstvom Lojzeta Smrketa. Zadružniki se pridno poslužujejo ugodnosti, pa tudi stanje vlog se dviga in število vlagateljev narašča. Poslovanje na obračunske knjižice je zadruga uvedla z leioSnj'm januarjem in je zdaj Izdanih okoli 60 knjižic. Prednosti tega načina poštovanja so bile članom ponovno pojasnjene. O ženah zadružniea-h smo v na*em listu že poročali. Za go-sdarskl odsek je novo, da bo. konec aprila prevzel od občine v upravljanje privatne' gozdove, reševal bo prošnje za po-ek, skrbel za čiščenje in pogozdovanje, za drevesnice m popravila potov. Zadružniki so pokazali ž'vo zanimanje za delo svoje zadruge. Tovariš Markeljc Iz Gra-denca j« menil, da je zadruga nekako zanemarila Lipje in Gradenc. Ugotovljeno je bilo, da doslej tudi prebivalci sami niso pokazali dovolj zanimanja za zadrugo. Zelo so bili člani zadrug zadovoljni z izletom na Jesenski velesejem v Zagreb. Čudili so se napredku naše domače, pa tudi tuje Industrije in sipoznali, da moraijo tudi kmetje 1n kmetijska proizvodnja biti organizirana, načrtna. Spoznali so tudi, da kmetijstvo še vedno mnogo zaostaja za ostalo proizvodnjo v državi in m Je prav napredku kmetijstva posvetila toliko pozornosti tudi zvezna ljudska skupščina. Zadružniki so se prepričaM, da je bila njihova zadruga v skrbnih in poštenih rekah, kar' potrjujejo doseženi uspehi, pa tudi pogoste revizije. Zaupanje v zadruge pri ljudeh rast«, vt-čaijo pa se tudi njihove nalog«. Vodstvo KZ Žužemberk si v bodoče želi vec sodelovanja članov, predvsem pa tesnega sodelovanja z občino. M. K. Stev. 11 (365) »DOLENJSKI LIST« Stran 8 podjetje PAC PA POSAMEZNIKI V poslovanju podjetja »Odpad« v B r š 1 j I n u smo slišali več pritožb, o čemer smo pisali tudi v našem listu. Po daljšem času smo dobili več vpogleda v poslovanje podjetja in s tem tudi odgovor na kritiko, odnosno vzroke zanjo. Kritika Je bi|la gotovo upravičena, toda krivo iti bilo podjetje, pač pa posamezni uslužbenci odnosno delavci Kako je s pritožbami glede prevzemanja odpadnega materiala pri novomeškem ODPADU? — Kolektiv je počistil svoje vrste, tatovi bodo pa kaznovani Podjetje »Odpad« ima v našem gospodarstvu važno vlogo, saj zbira prav tLte surovine, ki gredo čestokrat v nič, so pa za industrijo zelo važne, često krat nujno potrebne. Zbiranj t odpadkov imajo organizirano vse napredne države. Z zbiranjem odpadkov privarčujemo letno težke milijone deviz, ki bi jiih morali dati za uvoz ustreznih surovin. Z organizacijo zbiranja odpadkov pri nas pa še nfcmo m ne moremo biti zado-' v((('.jni. Na mnogih krajih vidimo še rjaveti železo, hkrati pa beremo, da je na listi uvoznih surovin iz tujir.e staro železo' Tako smo dolgo časa gledali kakih deset starih plojevinastih posod na bregu med cestama t »k železniške postaje Bršljin, dobrih 50 metrov od glavne zbiralnice »Odpada*, kot v posmeh podjetju, njegovim uslužbencem in delavcem, ki dnevno hodijo mimo. Sele zadnji teden so posode izginile, nekdo se jih Je usmilil in jih — vsaj upamo — prodal »Odpadu«, Upravičene pritožbe naših bralcev D-7no J« bilo vzrok slabemu zanimanju za zbiranje odpadkov tudi poslovanje posameznih '-službencev podjetja »Odpad.« Največ kritike je bilo na slab prevzem in še slabše tehtanje prinesenega blaga. Poizvedbe so pokazale, da so bile kritične pripombe zbiralcev, med katerimi je velUko otrok, res upravičene. Bivši skladiščnik in blagajni čarka sta sporazumno sestavljala račune, odnosno dobavnice na razna imena, denar pa «i razdeli a. Skupno sta tako nap-avila vsaj 28 ponarejenih računov in si prisvojila okoli 111.0*10 din, -a kar bosta odgovarjala pred sodiščem. Osnova za nepošteno prilaščanje je bila lahko samo goljufija aH podjetja ali zbiralcev. Ker Je letni popis zalog pokazal, da pri teh nič ne manjka, so bili prav gotovo oškodovani predvsem zbiralci odnosno pro- dajalci odpadkov. Po ponarejenih računih so bili ti oškodovani v dobrem poldrugem letu za več 1 ot 1000 kg različnih kovin! Razumljivo je, da so skladiščnika, ki je imel tudi dokaj slab odnos do prinasilcev odpadkov, tak«.t , dpust'H in poostrili kontrolo nad poslovanjem, tako' da imajo sedaj po zatrjevanju upravnika pošten kader, ki 6e trudi, da popravi nerazpoloženje in fF.ab vtis do podjetja, ki so ga povzročili posamezni uslužbenci in delavci. Težave ODPADA In njegovi novi načrti Podjetje pa ima tudi druge težave, lei jih skuša premagati. Nimajo lastnega prevoznega sredstva za odvoz odpadkov, kar podražuje stroške. Polovico odpadkov dobe od raznih podjetij, polovico pa jih zberejo sami prek zbiralnic in zbiralcev. N«v*lic raznim težavam so lani nreseglt letni načrt po količini in vrednosti ter odvedli v Ne brez kolektivov! proračun ljuc»k*.ga odbora nad 750.000 din dobička. Res pa j« tudi, da pod J * tj« dosedaj ni lm«lo zadostne pomoti pristojnih organov. Na splošno pa fljudj« pri nas še premalo poznajo pomen zbiranja odpadkov kot tudi cena posameznih odpadnih surovin. To Je delno organizacijska pomanjkljivost podjetja, dsl.no pa posledica slab« pomoči organizacij pri tem delu. Zato se dogodi, kot se Je na primer Sani v okolici Bele cerkve, d i <5o prišli odkupovalci iz Maribora in plačevali znatno nižje cena kot pa novomeški »Odpad« in tako izkoristili neznanje ljudi. Take primer« Je ugoto'-fa tržna inšpekcija, zagrešili pa so Jih odkupovalci »Surovine« i« Maribora. V podjetju so izdelali načrt za povečan odkup raznih odpadkov v letošnjem letu. Z odstranitvijo ljudi, ki so s svojim odnosom in nepoštenostjo močno škodovali podjetju in osko-dova.li posameznike, in s tem posredno tudi naše gospodarstvo, Je sedanji kolektiv ustvaril pogoje za okrepljeno dejavnost. Ce bo pri tem imel več pomoči kot doslej, bo r,udi uspel. Pogled v dvorano hotela Kandlja. kjet' sla predsednika okrajnega odbora SZDL in okrajnega ljudskega odbora 8. marca dopoldne sprciela 110 žena iz vseh delov novomeškega okraja — v počastitev mednarodnega praznika borbenih žena Obširen načrt zadružnih gradenj Letos bodo na razpolago znatna sredstva za pospeševanje kmetijstva. Računajo, da oo teh sredstev v okraju nad lflO milijonov din. Kmetijske zadruge So v svojih načrtih investicij v letošnjem letu pred-vide.e številna dela. Naj jih n«kaj naštejemo: 1. marca se Je sestala komisija za plače pri Tajništvu za delo OLO Novo mesto, ki Je ponovno sprejemala tarifne pravilnike. Poleg članov in predsednika OSS Jožeta Plavca sta bila navzoča tudi sekretar sveta za delo LRS dr. Marijan Dular ln načelnik za organizacijo dela in plače pri sekretariatu za delo LRS Rado Ml-klič. Sprejetih Je bilo dvajset tarifnih pravilnikov. Po poročilu načelnika Tajništva za delo OLO Novo meeto. Ludvika Slaka, Je bilo dosedaj sprejetih 53 pravilnikov, od teh 7 zavrnjenih, kar je nekaj nad 30% lz celotnega okraja. Ugotovljeno je bilo, da hočejo podjetja v celoti dvigati plače vodilnemu kadru na Škodo nižjega, polkvaltflciranega. So primeri, ko se je dvignila plača višjega kadra in še posebej dircKtorja za 40 •/•, medtem ko se nekaterim nI dvignila niti za 5%. Posebno poučen primer nepravilnega sestavljanja tarifnega pravilnika je podjetje Mizarske jjelavnlce Brod, kjer je Okrajna mladinska konferenca V Novem mestu Je bila 10. marca okrajna mladinska konferenca. Udeležilo se jo je 117 delegatov iz vsega okraja. Konferenci j« prisostvoval tudi predsednik centralnega komite-rjia. LSM Franček Mirtič ter predstavnik Društva prijateljev mladine Ivan Brumat. Od ostalih organizacij In organov ljud-eks oblasti ni bilo nobenega predstavnika, čeprav so Jih vabili. Na konferenci so izvolili nov 27-člansiki okrajni komite LMS, tričlansko revizijsko komisijo in 11 delegatov z.a kongres ter sprejeli smernice za povečano delo miladinskih orga-nlzaciij. Več bomo o tem pisala v en« prihodnjih številk. še dva požara V soboto, s. marca ob 23.50 Je nastal požar v gospodarskem poslopju Marije Zupanič na Krasin-cu »t. 6. Zgorela Je šupa, senik ln del hleva. Skoda je ocenjena na okoli 400.000 din. Na kraj požara so mimo domačih prihiteli Se gasilci iz GrlbelJ, CerkviSč, Metlike in Gradaca. V tej vasi Je bilo lani S požarov, kar med drugim kaže, da domači gasilci ne skrbe dovolj za preventivno zaščito pred požari. V nedeljo zvečer okoli 19.30 pa so bili novomeški gasilci »pet klicani proti Mirni peči. Tokrat Je gorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Kukmsna na Jablana št. 23. .(Istemu lastn'ku Je dober teden prej zgorelo ostrešje na stanovanjski hiši v Goriški vasi.) Navzlic prizadevanju gasilcev lz Novega mesta. Mirne peči in Hmeljčrtča ter vaičanov, ki so s skupnimi napori opvarovaU za a milijone din Imetja, je pogorel kozolec, senik, pod, drvarnica ln svinjak ter ne'ksj orodja. Škode Je okoli 300.000 din. Ker je večina stavb v vasi pokritih s slamo, je bila velika nevarnost, da se požar razširi, pri skupnih naporih gasilcev ln vaščanov sta pokazala kaj malo srca in zavesti do sočloveka in sosedovega imetja posestnika Jože Bobnar in Franc Pa« pež, ki sta hotela zabraniti, da bi gasilci črpali vodo iz njunih vodnjakov. vsega 8 ljudi, od teh t vodilna (direktor in knjtgovodja-računo-vodja) ter 8 kvalificiranih delavcev - mizarjev. Predlog za zvišanje pa Je bil 2 •/• za delavce, vodilna člana pa naj bi prejela za 10% višje plače, ki bi Jih odtrgo-vall delavcem v podjetju. Tudi Rudnik kremenčevega peska KREMEN Je odločil za nižji kader, delavcem, ki delajo pod zelo težkimi, zdravju -škodljivimi pogoji, najmanjši odstotek zvišanja plače, zato pa so ta višek določili vodilnemu kadru in Se posebej direktorju. Nasprotno pa Imamo drugačen primer pri Vodovodu v Novem mestu, kjer se za vodilni kader ln direktorja ni zvišal odstotek, nasprotno pa so dvignili plače nižjemu kadru. Nadalje Je bilo ugotovljeno, da se tarifni pravilniki v mnogih podjetjih sicer formalno potrjujejo ob sodelovanju predsednikov delavskega sveta, vendar pa delavci niso dovolj poučeni ali pa povabljeni k sodelovanju. Tudi tu je bilo nekaj dobrih primerov, kjer je delavstvo razpravljalo in sodelovalo, kakor na primer v podjetju KERAMIKA. Končna ugotovitev Je tudi bila, da Je v podjetjih vse preveč administrativnega osebja, ki se ne poglablja v delo ne v administraciji in tudi ne pri sestavi tarifnih pravilnikov ter zato prepušča to delo tajništvu za delo. Z oztrom na to, da hočejo podjetja zvišati plače vodilnemu kadru, Je čutiti fluktuacijo administrativnega kadra, saj lahko začetnik s plačo 7.000 din v državni upravi prejme v podjetju dvojno ali celo trojno plačo. Razpis Okrajna obrtna zbornica v Novem mestu razpisuje mesto ANALITIKA Pogoj: popolna ekonomska šola z najmanj triletno prakso, ali popolna srednja šola z maturo in najmanj petletno prakso. Nastop službe takoj. — Plača po uredbi. Moloh promet Statistični urad Zapadne Nemčije je objavil številke prometnih nesreč leta 1956, Promet je leni na področju Zapadne Nemčije povzročil 12.654 smrtnih nesreč, navzlic najmodernejšim ukrepom, zaščiti, kaznovanju itd. Jtanjeno pa je bilo 361.143 oseb O vseh teh stvareh, ki so Jih ugotovili na zadnji seji omenjene komisije eta govorila tudi navzoča zastopnika lz LJubljane, Se posebej pa o analitični oceni delovnih mest v podjetjih. Tudi sindikalnim organizacijam Je bila naložena večja skrb in pomembna vloga, ki naj Jo Imajo pri popravi napak v podjetjih; čimbolj naj si prizadevajo, da bodo delavci sodelovali pri vsem delu v podjetju, ne pa da prepuščajo administrativnemu In vodilnemu kadru vso odgovornost ter tudi odločitev. -t-J Novi krvodajalci V sredo, 6. marca so zapisali svoja imena v častno knjigo krvodajalcev Transfuzijske postaje v novomeški bolnišnici naslednji tovariši in tovariHce, člani kolektiva Industrije obutve v Novem mestu: Anton Rajo, Franc Martin-6ič, Rudolf Stangelj, Jože Božič. Karel Potočar, Jože Ban, Alojz Može, Rudi Rajer, Franc Kastelic, Martin Bruder, Ana Fabjan, Jože Hrastar, Jože Grubar. Štefan Rozman, Franc Mesojedec, Dominik Kren. Jože Rodič, Marinka Šmalc, Minko PeSlč ln Ivanka Gril (gospodinja). Protokol o blagovni izmenjavi s Sovjetsko zvezo V Moskvi Je bil 26. februarja podpisan protokol o bagovnd izmenjavi m«d našo držav0 in Sovjetsko zvezo v letošnjem .etu. Vrednost zamenjave za letos je predvidena v višini 112 milijonov dolarjev v obe smeri in je približno za dva milijona dolarjev večja kot lani. Lani predvidena zamenjava Je bila skoraj v celoti uresničena. Iz Sovjetske zveze bomo na podlagi podpisanega protokola uvažali tudi letos v glavnem nafto, premog za koksiranje, manganovo rudo, oves. surovo železo, azbest, stroje in industrijsko opremo, antracit, valjane izde.ke črne metalurgije in drugo. Izvažali pa bomo kalcijevo in kavstično sodo, karbid, svinec, meso in mesne konzerve, tobak, vino, pulpe, proizvode industrije kablov, kože, trikotažo, obutev ter razno drugo blago ln stroj«. Obnovo 21.8 hektarov vinogradov, za kar je potreben kredit 12,630.000 din; gradnjo 1« skladišč za 8fl.200.000 din; zgraditev in ureditev 450 gnojišč, za kar je potrebno 14,270.000 din; ureditev 323 hlevov za 20,357.000 din; za ureditev fl3 napajališč bo šlo 7,035.000 din; za ureditev 7 hektarov pašnikov bodo porabiii 1,465.000 dm; za zgraditev 24 zbiralnic j* potrebno 7,560.000 din; za zgraditev 32 silosov 1,450.000 din, za ureditev 24 hektarov sadovnjakov 5,793.000 din, za vse ostalo pa še 90.341.000 din. Skupno bi bilo potrebno za uresničitev načrtov, ki so Jih izdelale kmetijske zadrug« v okraju (brez državnih posestev), nad 250 milijonov din. Zadruge imajo precej lastnih investicijskih skladov. Od lani imajo zadrug« na sk.adih za investicije skoraj 50 milijonov, letos bodo pa ti skladi narasli še za 29 miiijonov. Občinski ljudski odbori bodo predvidoma imeli letos za pospeševanj* kmetijstva okoli 34 milijonov din, medtem ko bo znašal okrajni sklad za kmetijstvo okoli 15 milijonov din. Kot Je znano so predvideni znatna sredstva za kmetijstvo tudi v zv«znem in republiškem družbenem načrtu. Pogoj za koriščenje zveznih in repub.i-ških kreditov za investicije so pa do podrobnosti izdelani, utemeljeni načrti in lastna sredstva za polog« in prispevek k Investicijam. Lani j« obojega primanjkovalo, zato tudi nI bilo mogoče izrabiti razpoložljive kredite. Lejos, kot je razvidno, so sredstva 7a polog in udeležbo, z načrti pa š« nismo preveč na dobre-i. Kmetijske zadrug« bi morale posoešiti Izdelavo projektov za gradnje, melioracije in obnovo. HI b; se lahko udeleži.e natečajev za prejem kredita. Z občnega zbora Zveze borcev novomeške občine Več razumevanja želimo! Pogled v zorilno klet in polne police novomeške Mlekarne. V začetku je kasalo, da bo sira preveč, zdaj pa ga trg zahteva toliko, da komaj sproti ustrežejo vsem, ki bi radi prvovrstno blago V novomeški občini je 2.163 članov Zveze borcev; organiziranj so v 17 krajevnih in 7 terenskih odborih, vsem na če.u je pa občinski - odbor ZB, Za občinsko skupščino so člani Izvolili 105 dslegatov, občnega zbora, 3. marca, pa se j« udeležilo 75 delegatov. TI so po poročilu predsednika občinskega odbora ZB razpravljali o vrsti vprašanj in sprejeli nekaj sklepov ter predlogov za višje organe organizacije in za oblastvene organe. Močan družbeni činitelj Zveza borcev je moćna politična sLa. Člani aktivno delajo prav v vseh družbenih organih od delavskih svetov, svetov državljanov pa do ljudskih odborov. Samo v delavskih svetih je 285 članov, 187 jih J« v organih družbenega upravljanja, vetfko v ljudskih odborih in svetih ter v raznih organizacijah. V celoti Jih dela v teh oriUnih več kot Je čla- INaroćajte in tarifa DOLENJSKI LISTI nov, kar pomeni, da delajo posamezni člani tudi na več kra-• j'ih. Dejavnost organizacije je bila predvsem v skrbi za partizanske otroke, v zbiranju zgodovinskega gradiva, postavljanju spomenikov, v organizaciji krajevnih praznikov in občinskega praznika, v skrbi za partizanske grobove, za socialno ogrožene člane in pod. Tudi s sprejemom članov so se organizacije ukvarjale vsa leta, sedaj pa se ta naloga bliža zaključku. Razumljivo j«, da so člani Zveze borcev v vseh organih kjer delajo, zastopali cilje, za katere so se borili med vojno, vendar prizadevnost članov v družbenih organih za te ci.Je ni bila vedno in povsod dovolj čvrsta. Zadnja leto je pa organizacija izredno okrepila svojo delo takti znotraj organizacije kot pri družbenem upravljanju in je dan«s gotovo najbolj delavna organizacija. V novomeški občini so delavne vse organizacije ZB, razen krajevnih odborov Prečna in Brusnice. Preveč prošenj, premalo zahtev Organizacije ZB v novomeški občini skrbe za 302 otroka padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. S tem se najlepše oddoižujejo 847 padlim borc«m in žrtvam fašističnega nasilja. Velikokrat pa organizacije pri skrbi za-te otroke zaidejo v velike težave, ker ne dob« dovolj sredstev v ta namen, kot tudi ne za druge naloge organizacije. Lani j« občinski odbor ZB dobil le 440.000 din dotacij brez štipendij za otroke. Tudj štipendije so zelo skromne, saj znašajo povprečno le 2.500 din na mesec za enega otroka. Stipendije dobiva 65 otrok. Lani je občinski odbor ZB dobil 179 prošenj za razno pomoč, kot to zaposlitev, zdravljenje in drugo. Na klimatsko zdravljenj« je lahko poslal »e 11 najbolj potrebnih članov, na račun socialnega zavarovanja pa jih j« šlo 14. Mnogo članov je potrebnih zdravljenja, veliko jih je brez primernih ali kakršnih koli stanovanj, z zaposlitvijo Canov pa je večkrat Več opeke, pohištva, peči, awto in mlečnih izdelkov obilov (Prenos a 1. strani) drago nlačajo, zahtevajo posebno veščih rok in najkvalitetnejšo površinsko obdelavo. »Mizarstvo« se bori s hudimi finančnimi težavami, tako glede kreditov kot odplačevanja osnovnih sredstev, vendar o tem v kratkem kaj več v posebnem članku. NOVOSTRA — trikrat cenejše nadomestilo za parket »KERAMIKA«, tovarna Samotnih peči ln keramičnih izdelkov v Novem mestu, bo letos obdržala v glavnem tako izbiro svojih izdelkov, kot jo je imela lani, le da namerava namesto lanskih 1000 peči Izdelati 2400 peči. Fizični obseg proizvodnje bo torej podvojen. V drugi polovici leta obeta kolektiv začeti s ooizkusno proizvodnjo nove vrste tlaka »NOVOSTRA«. Pravi, da bo tlak lahko v nekaterih primerih nadomestil parket, ker ima skoraj enake toplotne lastnosti. Poleg tega bo trikrat cenejši, dal bo pa tudi lepe arhitektonske učinke, ker bo delan v različnih barvah. »Novostra* tlak predstavlja torej zanimivo noviteto v industriji gradbenega r-a-teriala. Proizvodnja za leto 1957 je v glavnem razprodana, tako da bo letos verjetno glinastih peči na trgu primanjkovalo. Kolektiv se bo zato potrudil, da bi Izkoristil vse možnosti za kar največje izkoriščanje naprav, posebno Se. ker Ima dovoli surovin. so pa njegovi stroli skoraj dotrajali, peči so starinske, kar vse ovira dvig proizvodnje. Zato bodo v »Keramiki« še letos izdelali načrt za rekonstrukcijo podjetja. Motorčke za dvokolo, blažiice sunkov za dvokolo in prikolice za avtomobile — bo dala kot nove proizvode na trg novomeška Moto montaža Izdelki Moto montaže pravzaprav ne potrebujejo posebne reklame, saj podjetje vnaprej proda vse, kar izdela in sestavi. Letos ima v načrtu izdelavo treh tipov avtomobilov: sanitetni avtomobil za prevoz bol nikov v mestih in za medkrajevno uporabo (za enega oz. 2 bolnika); dostavni potniški avtomobil, ki je kombinacija potniškega in dostavnega avtomobila V 5 do 10 minutah lahko uporabnik spremeni notranjost vozila za prevoz lahko pokvarljivega materiala: mleka, sadja, zelenjave, mesa, kruha itd., takega blaga na lahko prepelje do 850 kg: zaprt dostavni avtomobil je vozilo prav takeea tipa, le da nima sedežev za potnike, nlegov zadnii del je pa popolnoma zaprt. 25 takih avtomobilov le že naročila Glavna zadružna zveza Slovenije. Z njimi bodo zlasti izboljšali hitro in zanesljiva preskrbo me*t z živili. ' Med letom bn MOTO MONTAŽA ponudila n*>*i tr«*nir«ni Se naslednje svote domače Izdelke: motorčke za dvokolo, blažile* sun- kov za dvokolo in prikolice za avtomobile. O motorčku za kolesarje borne v kratkem obširneje poročali, za danes pa le: prijetno presenečenje za vse. ki se vozijo na delo ali za Šport s kolesi! MOTO MONTAŽA ima zdaj dovolj surovin in polizdelkov iz domače in tuje proizvodnje. Pri uvajanju novih elementov se glede surovin in izdelkov obrača na domača podjetja in trgovine ter tako zmanjšuje odstotek uvoženega blaga, pri čemer je dosegla lepe uspehe. S povečano proizvodnjo na postajajo objekti podjetja premajhni, da jih bo treba prej ali slej povečati. Premalo imajo tudi kvalificiranih delavcev in strojev, kar vse govori pravzaprav samo o napredku MOTO MONTAŽE, enega izmed najmlajših delovnih kolektivov našega okraja. Lani 55, leto* že 120 milijonov dinarjev za mleko! Po novi Mlekarni v Novem mestu so v prvih mesecih njene po-izkusne proizvodnje padali hudi udarci ln očitki in marsikdo Je že zmajal z glavo, češ iz te moke ne bo nikoli kruha. Pa bo in je že. Odkar je kolektiv prebrodil najtežje začetne težave (v inozemstvu zahtevajo od nove Živilske proizvodnje enoletno poskusno obratovanje s strokovno visoko kvalificiranimi močmi, mi pa smo hoteli že kar drugi teden najboljše sire in druge mlečne izdelke!!), si je zadnje mesece ustvaril tudj potreben trgovski ugled in ime. Surovo maslo novomeške Mlekarne je že znano po Sloveniji in Hrvatski kot eno najboljših. Dobilo je odlično oceno od Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani. Mleko pošiljajo iz Novega mesta celo v Zagreb in Beograd, sir in druge mlečne proizvode pa prodaja Mlekarna v Novem mestu. Ljubljani (prodajalna »Krka«), v Istri, na Reki. v Zagrebu, v Bosni, Dalmaciji in celo tudi v Srbiji. Na trgu je zlasti veliko povpraševanje po raznih sirih, ki gredo hitro v prodajo. Zato mlekarna zdaj mleko predvsem predeluje. Letos ga namerava odkupiti 3.600.000 litrov in izdelati 78.000 kg raznih vrst sira (ementalec, edamec, trapist, gorgonzola, parmezan ter navadni in orekajeni šalet-topljeni — sir). Mlekarna bo začela izdelovati tudi jogurt, zdravo mlečno pijačo. Poleg tega bo izdelala 94.000 kg surovega masla in 58.000 kg kazeina, ki ga bo predelovala tudii v končne izdelke. Medtem ko so lani dobili dolenjski kmetje za prodano mleko od nove mlekarne približno 55 milijonov dinarjev, jim bo podjetje letos izplačalo nad 120 milijonov din. Kakovost mleka se je zadnje mesece marsikje že znatno izboljšala, lahko bi bila pa še boljša, kar bi bilo samo v korist kmetom in vsem potrošnikom, ki želijo čimveč dobrih in cenenih mlečnih izdelkov. veliko težav ln marsikje tudi prscej nerazumevanja. V počitniško kolonijo Je šlo lani le 15 otrok. Slo bi jih lahko več, pa Jih ne puste matere. k«r so potrebni doma za.delo. Ni občnem zboru so poudarili, da članom ZB ni treba prositi, pač pa lahko mnogo vefi zahtevah. Ni malo primerov, ko je dovolj denarja za razne .uksuzne stvari, za opremo pisarn in lokalov ter podobno, ni pa denarja z« zdravljenje bolnega člana ZB ali za šolanje otroka padlega borca. V tem pogledu člani, k! sodelujejo v upravnih in družbenih organih, niso dovolj prizadevni. Predlagali so. da bi mora.i imeti člani ZB. ki niso v delovnem razmerju, vsaj brezplačno zdravstveno zavarovanje. V tem smislu bo poslan predlog III. Kongresu. Je veliko primerov, da bivSl borec — invalid nima brezplačne zdravstvene pomoči, če ima malo več zemlje, čeprav J« te pomoči nuino potreben, imajo oa brezplačno zdravniško pomoč vse porodnt-c« 1n za nekatere vrste Hnc-nl vsi državljani, n« glede na smotno stanje. Skrb zo otroke In za živeče borce Še nadaljnja skrb za otrok« padlih borcev, hkrati pa tudi večja skrb za ž'iveče borce, ki so socialno ali zdravstveno ogroženi, to sta bila prva sklepa občnega zbora. Tovarištvu lz vojnih let, ki na žalost marsikj« že precej bledi, pa veleva vsem članom ZB, ln osta.im večjo skrb za partizanske grobov«. Ta skrb, kakor tudi postavljanje spomenikov je dolžnost ljudskih odborov, kar je bilo dosedaj vse preveč orepuščeno samo organizaciji ZB. Na občnem zboru so tudi ugotovili, i a bi moral! Imeti vs\ otroci padlih borcev ln žrtev fašističnega nasilja vsaj zdravstveno zavarovanje. V vsakem primeru b! morali Imeti talci otroe! vsaj take materialne poeme, kot jih imajo otroci drugih staršev, česar pa na Žalost, v ve-.iko primerih nimajo. V razpravi so de.egati obravnavali razne konkretne zadev«. Tako so delegati iz bivše občine Trška gora trdili, da so pri njih prodajali hi*n splošneoV ljudskega premoŽenja po obrazih kupcev in ne po potrebi in zaslugah. Neko vdovo z invalid- ■ nim otrokom hočejo vreč'i lz pol podrte šupe, kj ji služi za stanovanje. Podobnih primerov slabega odnosa do člana ZB ali bivšega borca ali borke so na-ved4 še veft, nekaj tudi iz Novega mesta. Na koncu Je bil Izvoljen nov občinski odbor ZB, k! Šteje 17 članov, ter tričlanski nadzorni odbor, za kjongres ZB j« pa bile, izvoljenih 7 delegatov. f ott jubilej novomeških CvelbarinGoriupdobitaspomenik STO ITJljDILCJ ^w*wlT|C Idi LČITELJ1ŠČJVIK0V Bilo je 26. novembra 1952. Na hodniku učiteljišča v Novem mestu so cicibani in pionirji stiskali glavice in nestrpno-rado-vedno čakali, da bodo zagledali lutke. Skromna igrica na še bolj skromnem odru, to je bil začetek lutkarjev - učiteljiščni-kov, članov prosvetnega društva »Dragonin Kette«. Ze 23. decembra istega leta je pozdravila otroke na odru Rdeča kapica, za »Carovni klobuk« so pa mladi in prizadevni lutkarji že izdeladi nove lutke, jih oblekli in pripravil«, nove rekvizite. Podprlo jih je gradbeno podjetje »Krka« in Društvo prijateljev mladina, da so sami naredili zložljiv oder, na katerem so prvikrat zaigrali 15. marca 1953. Sledile so redne 14-dnevne predstave, prvo gostovanje je pa bilo 24. maja 1953 v Stopičah. Med poči tnicami so lutkarji obiskovali otroke v Otočcu, Šmerjeških Toplicah in drugih dolenjskih krajih. Pet let poteka, odkar lutkarji — učHeljiščniki razveseljuje j 3 mladino z razposajenim Pavli-hom. V nedeljo so imeli stoto predstavo in kakor vedno, so ludi na jubilejni prireditvi poželi prisrčno zahvalo najmlajših, Nad 11.600 otrok si je ogledalo doslej teh 100 predstav, kar je omembe vredna številka; že sama potrjuje, da je tak lutkovni oder potreben, da zasluži več pomoči, mladi igralci in njihov vodja prof. Dušan Modic pa javno priznanje in pohvalo za doslej opravljeno delo. Novomeški lutkovni oder je ob stoti predstavi priredil v Izložbi trgovine »Novoteks« na G,lavnem trgu tudi zanimivo razstavico svojih rekvizitov,, lepakov in miniaturni oder. Ce- H **** i I Požrtvovalni kolektiv lutkarjev — bodočih učiteljev; v sredi prof. Dušan Modic Zdenka Golob-Borčlč: ROČNE LUTKE (linorez) prav je bil ustanovljen kot Šolski oder za vzgojo mladih lutkarjev — nekateri absolventi učiteljišča so že začetli z novimt lutkovnimi odri na podeželju je nudil doslej dolenjskim otrokom veliko zabavnih in vzgojnih uric. Prav bi bilo, da bi mu omogočili iazvoj s tem, da »i dvorana v II. nadstropju obnov-Cjene stare gimnazije vendarle že prišla v last mladinskih organizacij Novega mesta, kjer bi imeli lutkarji iedne predstave. V načrtu, imajo ustanovitev marionetnega lutkovnega gledališča, ki bi ob navdušenju, ki ga ima mladi kolektiv učUeljiščni-kov, prav gotovo uspel. K stoti predstavi, dosedanjim uspehom in vztrajanju pri delu učiteljiščnikom - lutkarjem ln njihovemu vodji lepo čestitamo v imenu vseh mladih obiskovalcev lutkovnih predstavi Ze nekaj let v Kostanjevici govorimo, da bi postavili spomenik dolenjskemu pesniku in slikarju Jožetu Cvelbarju ter slikarju in kiparju Gorjupu. Pred nedavnim je svet za kulturo pri ObLO imenoval tudi pripravljalni odbor. Prx>otno je bilo sklenjeno, da 'bi dobil Gorjup spominsko ploščo na svoji rojstni hiši, kjer bo v bodoče urejena tudi spominska soba, Cvelbar pa poprsje nekje v Kostanjevici. Kasneje smo dobili nekaj pametnih prp-dlogov, ki jih bo treba vsekakor upoštevati. Prvenstveno bo treba upoštevati Cvel-barjevo oporoko, ki je eden izmed najpretresljivejših slovenskih tekstov sploh. Le-ta naj bi bila vrezana v domači kamen in naj bi stala nekje na Kambičevcm trgu. kjer je največ ljudi. Tam bi se poklonili tudi spominu Jožeta Gorjupa. Odločitev še ni dokončna, premišljujemo pa veliko o njej in jn bomo morali v kratkem izoblikovati. Cvelbarjeva oporoka, ki se glasi: »Nobena želja se ml na svetu ni spolnila, ne najljubša, ne najsvetejša. Ta je moja poslednja: Slovenec sem! nič ni zame bolj strašnega, kakor v mrtvi tuji prsti spati večno spanje. V sveti domači zemlji, tam, kjer zemlja tudi za mrtve živi in ro/e tudi zanje cveto, v moji ljubi dolenjski deželici, v Kostanjevici. O, da bi danes vedel, da ni tudi ta želja prav tako nespametna, kakor so bile druge,« — je živ do- kaz velike ljubezni do svojega, rodnega mesteca. Zal je bila. tudi njegova poslednja želja neuresničena, kajti Cvelbar je ostal na bojišču, tako da niti zadnjega pozdrava ni mogel poslati več v domovino. Ostal pa je spomin nam in na njegova mladostna dela, ki so obetala velik talent, in ta spomin neizprosno terja, tako kot za Gorjupa, da se mu oddolžimo in ga ohranimo zanamcem. Umetnostna galerija v Kostanjevici dobiva končno podobo Galerija umetniških slik v Kostanjevici, ki je že presegla število sto, rtobžra počasi dokončno podobo. V nekaj tednih bo mogoče razstaviti vsa dela, ki smo jih zbrali. Stvar se je nekoliko zavlekla, ker ni bilo mogoče dobiti stekla. Tega namreč precej potrebujemo, ker so nekatere slike izredno velikih dimenzij. Tu mislimo predvsem na Družinski ciklus a/ead. -slikarja Fran- Drobne novice z Mirne Predčasnega izstopa iz šole ni! S seje sveta za šolstvo pri ObLO Straža-Toplice V Dolenjskih Toplicah je Smel svet za šolstvo redno sejo, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki ZB, SZDL, ZVVI, šolski upravitelji, referent za socialno skrbstvo in še nekateri. Na seji je bil navzoč tudi tajnik ObLO Ivan Franke Predsednica sveta za šolstvo Fanika Cernetova, je predlagala obširni dnevni red, kajti Šolskih problemov je z dneva v dan več. Na seji so se čianl sveta najprej temeljito seznanili z nalogami na področju šolstva in že na seji pokazali veliko zanimanje za tako odgovorno delo. ki zahteva tudi veliko požrtvovalnosti. Po poročilu o šolskih uspehih v I. polletju, ki Sa je dala predsednica, se je razvila *žl-vahna razprava predvsem o prob.emu ponavljaveev, ki dajo vsem dovolj misliti. Reforma Šolstva zahteva od nas vseh, da nudimo otroku tako okolje, v katerem se bo lahko nemoteno razvijal. Na predlo? Antona Vlašiča je svet za šolstvo sklenil, da bo 17. marca v Dol. tTopilicah roditeljski sestanek vseh staršev oz. skrbnikov enostranskih in dvostranskih voj- nih sirot, ki jim je treba omogočiti vstop v življenje., V povezavi s šo.skimi upravitelji m ZB se bo na sestanku konkretno razpravljalo o tem, kar kvari uspeh teli sirot. Prav tako je svet razpravljal o štipendijah, ki jih prejemajo dijaki in posebej še o štipendijah za vojne sirote. »Glede predvojaške vzgoje je svet mnenja, naj bi mladinci obvezno bili vključeni v Ljudsko tehniko, ki se je osnovala v naši občini, naj bi telovadili prt TVD Partizan, se učil i streljanja v strelskih družinah, obl-skovaTi tečaje za splošno izobraževanje in bi tako dobro pripravljeni šli služit kadrovski rok. Ker še vedno prihajajo proS-nje za predčasni odpust otrok iz šole, je svet za šolstvo naročil upraviteljem šol, naj o tem na roditeljskih sestankih pow-samezno pouče starše, da predčasnega izstopa iz šole ni, razen, če bi se učenec šel učit kake obrti ali obiskovat kako drugo šolo. Starši naj uvidijo, da predčasni izstop iz šole škoduje tako njim kot otroku in družbi. Tako si bomo prihrani- li stroške in čas za vlaganje nerešljivih prošenj. Glede težkih službenih meSt v občini Straža-Toplice je svet razporedil šole takole: najtežje službeno mesto so Drganja sela, sledijo pa šole: Poljane, Gor. Sušice, Laze in Soteska. Svet je predložil ObLO, da odobri na osnovni šoli v Lazah še en (tretji) oddelek, ker s« bo tako izboljšalo delo na šoli z nastavitvijo še ene učne moči. Precej težav je s proračuni za posamezne šole. Asanaclja šol Poljane, Gor. Sušice in Soteska je več kot zaželena ln potrebna. Prebivalstvo omenjenih krajev naj pri tem delu sodeluje. Zaradi obširnosti dela sveta za šolstvo so bile izvoljene komisija za štipendije, komisija za predvojaško vzgojo, komisija za predšo.sko vzgojo ter komisija za gradnjo in obnovo šol. M. A. Šolska mlečna kuhinja je naposled vendar pričela delati, ko so bili ustvarjeni potrebni pogoji za ne eno obratovanje. Veselje je gledati okrepčila po-.trebne otroke, s kakšnim tekom poufcijejo v šoli vsak dan toplo mleko Ud zraven še izdaten prigrizek. Otroci in njihovi starši so hva.ležni Rdečemu križu ln občinskemu ljudskemu odboru, kj jim to ugodnost omogočata. Občni zbori SZDL so zaključen' po vseh vaških odborih naše občine. Po večini so novoizvoljeni odbori že pričeli de-laiti 'o trdno upamo, da jim bodo sledili še ostali. Posebno pri vključevanju novega članstva so marsikje doseženi že res lepi uspehi. Tudi občinska odbora Zveze vojaških vojnih invalidov in Zveze borcev sta pred dnevi podala obračun svojega enoletnega dela in izvolila nova odbora. Invalidi zlasti zahtevajo večjo aktivnost občinskega odbora, Zveza borcev b0 pa posvetila posebno skrb partizanskim sirotam in sprejemu novega članstva. Da je v mirnski občini ie 275 članov ZB, nikakor ne more bit- v skladu s partizansko preteklostjo naših vasi, saj je ogromna večina prebivalstva na ta ali oni način pomagala našim borcem vsa leta NOB, Rezervni oficirji so imeli pred kraikim zanimiv "seminar, kjer So jim aktivni oficirji na zelo poljuden načln prikazali sodobne pridobitve v naši oborožitvi. Zal je bil obisk seminarja precej pičel, kar ni ravno v čast našim rezervnim oficirjem. Mladina je v okviru TVD »Partizan« pričela z rednimi plesnimi vajami. Pozdravljamo to koristno pobudo, priporočamo pa, da se vsa ta mladina vključi tudi k redni telovadbi v ustrezne oddelke TVD »Partizana«. V gosteh smo imeli preteklo nedeljo mladino iz Knežje vasi, ki nam je zaigrala »Desetega brata«. Nekateri mladi igralci, ki so menda prvič na odru, so nag presenetili z dobro igro. Prihodnjo nedeljo, 17. marca, se nam obeta lep užitek. Obiskati nas nameravajo Veseli planšarjl, kj jih dobro poznamo iz radijskih oddaj, širom naše domovine poznani odlični pevci Zlata GaSperšič, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, harmonika.? Avgust Stanko 'rt recitator Jože Tiran. Kdor si želi lepe zabave, bo prišel v nedeljo popoldne na Mirno. - četa Kralja, katerega je v ce* loti poklonil naši galeriji. Število avtorjev se je prav tako znatno dvignilo. Nova imena predstavljajo Ivan Seljak — Čopič, Milan Rijavec, Cita Potokar, France Godec itd. Zadnji je poklonil galeriji štiri lepa olja, ostali pa ve6 črnih in barvnih grafik. Poleg tega smo pridobili tudi nekaj Gorjupnvih mladostnih študij v plastiki, tako da razstavišče dopolnjuje tudi plastika. V nekaj mesecih- bomo izdali Katalog in tako zaključili akcijo. Dolenjska je z umetniško galerijo v Kostanjevici pridobila še eno privlačnost več; zdaj bo naša. naloga, da jO skrbno očuvamo in da jo vidi .čim več ljudi v našem in kasnejših pokalenjih. Drevo-sonCnlk Na Debelem Brdu pri Neve-sinju raste okrog 300 let staro drevo, ki ima dežniku podobno krošnjo. V hudi poletni vročini v senci tega drevesnega sončnika lahko uživa hlad do 200 ovac. NE LE PRIDNIH ROK - tudi znanja terja gospodinjstvo V Novem mestu je v petek 1. marca zvečer predavala v Sindikalnem domu ing. Vilma Plr-kovičeva »O gospodinjstvu doma in v svetu«. Žal je bi'o navzočih le nekaj odraslih žena in nekaj mladine. Predavanje je bilo izredno zanimivo in poučno; slišati bi ga morale vse žene, pa tudi moškim ne bi škodilo. Ing. Pirkovičeva je povedala, da imamo pri nas čisio napačne predstave o gospodinjstvu v Ameriki in drugih državah. Mislimo, da iimajo vsa gospodinjstva najmodernejše pralne stroje in druge pripomočke, kar pa ni res. Le malokatera družina, taka z izredno visokimi dohodki, si lahko to* privošči, sicer pa imajo skupne pralnice in Seznanite se z zakonom o splošnem upravnem postopku Pri okrajnem Ijurtlkem odboru je imenovana posebna ko-mifciia za organizaciju in nadzor študija teSa zaklona. Z do- Pred kratkim je zvcz.na ljudska skupščina sprejela zakon o oploinem upravnem postopku, ki je bil že objavljen v Uradnem ljjstu. Takega zakona d«n-slej še nismo imeli, je pa bil potrdbeu Ln predstavlja osnovo sa poslovamje državne uprave im zavodiov. Važen je pa prav taiko za vsakega državljana. IV. republiški zfet Partizana Slovenije PRVI SLOVENSKI FESTIVAL TELESNE KULTURE Ena naših največjih manifestacij telesne kulture po vojni bo konec junija v Ljubljani. Za to mogočno telesno vzgojno prireditev so priprave Že v teku. Sestav- MATURANTOM H za nasvet in v pomislek KandldatT morajo predložiti izpitni komisiji svoja dela. Ta jih oceni ln pokliče Studente na Izpit, ki traja 5 dni. Kandidati morajo v tem času pokazati svoje sposobnosti, rišejo po naravi, modelirajo itd. Nato da izpitna komisija končno oceno glede sprejema. Akademija ima tri oddelke: zs slikarstvo, za kiparstvo in za grafiko. Diplomanti dobijo naziv akademski slikar, akademski kipar oziroma akademski grafik. Na akademiji traja studij 5 let <1 leto je pripravljalno). V tem času večina študentov tudi diplomira. Za posebno talentirane diplomante obstaja še speciaika. Studij na specialki traja še 2 leti po diplomi. 2. Akademija za Igralsko umetnost, Ljubljana, Nazorjeva 5. Akademija ima tri oddelke: za igralsko umetnost, za režijo ln za dramaturgijo. Za sprejem se zahteva Izpit lz dramske igre: kandidat mora pripraviti dve recitaciji in dva odlomka v prozi ter dva do tri odlomke iz vlog. Komisija ugotavlja sposobnosti kandidata za dramsko Igro; iz režije: v domači nalogi mora kandidat obdelati dramo. Zahteva se rezijska obdelava problemov z zagovorom svojih tez. Poleg tega se od kandidata zahteva sprejemni izpit iz dveh jezikov; lz dramaturgije: kandidat mora obdelati en problem lz drame. Delo predloži pismeno. Studenti te akademije navadno vpišejo hkrati tudi predmet na filozofski fakulteti (slavistike, umetnostno zgodovino ln podon-no). Studij trala 4 leta. V tem času večina študentov tudi diplomira. 3. Akademija za glasbo, Ljubljana, Gosposka.8. Akademija ima tele oddelke: za solo petje, za klavir, za violino in čelo, za pihala ter zgodovinski ln folklorni oddelek. Pogoj za sprejem na Akademijo sa glasbo je končana glasbena srednja šola aH srednja splošno-izobraževalna gimnazija ali strokovna šola. Za sprejemni izpit se zahteva snov iz glasbenih predmetov. Poleg tega so kandidati izprašani tuđi snov lz glasbila, ki ga nameravajo' študirati. Absolventi se zaposlijo kot profesori I glasbe in petja na raznih lolah ali kot glasbeniki v orkestrih, v filharmoniji, operi ali pa postanejo samostojni umetniki in pevci. V iS J K SOLE 1. Višja pedagoška šola, Ljubljana, Stari trg 34. Ta Šola izobražuje predmetne učitelje, ki Jih usposobi za poučevanje v višjih razredih osemletk in za pouk na nižjih gimnazijah. Sprejemni pogoji so 8 razredov gimnazije z maturo ali diploma učiteljišča alt ustrezne srednje strokovne šole. Kandidati se lahko odločijo za naslednje skupine' a) slovenščina, srbohrvaščina; b) zgodovina, zemljepis; •c) nemščina aH angleščina, slovenščina; d) biologija, kemija; e) matematika, fizika; f) risanje, ročno delo; g) glasba, slovenščina (aH zgodovina); h) telovadba, geografija (ali biologija). Na Vlšjt pedagoški šoli Je 8e oddelek za defektologijo, oligofreno pedagogiko in surdopedagogiko. Ta oddelek pripravlja strokovni kader predmetnih učiteljev za potrebne vzgojne zavode. Studij na Višji pedagoški šoli traja 2 leti za redne in 3 leta za Izredne slušatelje, na skupini tujih jezikov pa dve leti in pol. Pretežni del slušateljev diplomira v predpisanem roku. Vendar pa precej visok odstotek slušateljev potrebuje za diplomo še pol leta. Absolventi te šole lahko nadaljujejo Študij na prirodoslovno-matematlčno-fllozofskl fakulteti. 2. Višja šola za medicinske sestre, Ljubljana, Trg revolucije št. 18. Pogoji za vpis: 8 razredov gimnazije z maturo — brez sprejemnega Izpita. Kandidatke so podvržene zdravniškemu pregledu. Šola vzgaja medicinske sestre, ki bodo prevzele delo v kurativnih In preventivnih zdravstvenih ustanovah, v soclalno-zdravstvenih zavodih in medicinskih šolah. Po enoletnem službovanju se absolventke lahko specializirajo za tnstrumentarke, patronažne sestre in razne druge službe na področju zdravstva. Studij traja 3 leta. Absolventke imajo možnost vpisa na medicinsko fakulteto (splošna medicina). 3. Višja šola za flzloterapevte, , LJubljana, Tr * revolucije št. 18. Zahteve za sprejem: fi razredov gimnazije z maturo. Vsak kandi- dat mora biti zdravniško pregledan. Studij traja 2 leti. Po končanem študiju dobi absolvent naziv: fizioterapevt-priprav-nik. Zaposlitev Je možna v bolnišnicah, na poliklinikah in v zavodih za rehabilitacijo. Sola sprejema večinoma ženske. Možnosti zaposlitve so v Sloveniji kakor tudi v drugih republikah zelo velike. Absolventi imajo možnost prestopa na medicinsko fakulteto (splošna medicina). 4. Višja šola za rentgenske pomočnike, Ljubljana, Zaloška c. 2. Na tej šoli se usposablja kader za rentgensko pomožno službo v rentgenskih inštitutih in kabinetih. Pouk na šoli traja 2 leti. Absolventi dobijo namestitev ▼ vseh zdravstvenih zavodih, kt razpolagajo z rentgenskimi aparati. Pogoji za sprejem: matura na višji glmnazl.il, zdravje in dober vid, ker morajo v tem poklicu mnogo delati v fototemntel. Sola sprejema prvenstveno ženske, v majhnem odstotku pa tudi moške. Potreba po tem kadru Je zelo velika. Absolventi Imajo možnost pre-itopa na medicinsko fakulteto (splošna medicina). 5. Inštitut za telesno vzgojo. Ta inštitut ima stopnjo višje šole. Pogoji za sprejem na Inštitut za telesno vzgojo v LJubljani: a) končana srednja ali srednja strokovna šola z maturo; b) zdravstvena sposobnost (zdravniški pregled); c) izpit lz telesne .zmogljivosti, ln sicer: moški: tek na 100 m tek na 1500 m skok v višino met krogle vaja na drogu vaja na bradlit preskok čez konja plezanje po vrvi 5 m prosta vaja ravnanje z žogo plavanje 100 m ženske: tek 100 m tek 800 m skok v višino met krogle vaja na dvovišlnskl bradlji preskok čez kozo prosta vaja ravnan1e z Jogo plavanje 100 m Minimalne norme so objavljene ysako leto ob razpisu. ljen Je posebni odbor, kateremu se bodo pridružili še razni pododbori, da bo mogoče do potankosti izdelati program ln Izvesti celotno prireditev. Tudi telovadna društva se na ta zlet že pripravljajo. Svoj delovni plan so usmerila tako, da oodo do Tletnlh dni za udatežbo vsestransko pripravljena tako za na-■tope, kakor tudi tu tekmovanje v vseh panogah telesne vzgoje, predvsem pa v ljudskem mnogoboju ln mnogoboju v vajah na orodju. Naj ne bo društva v okrajni zvezi Novo mesto, k| bi se teh tekmovanj na udeležilo vsaj1 z eno vrsto! Pri svojib pripravah glede vadbenega ln tekmovalnega programa naj bodo društva še bolj temeljita, kot doslej, hkrati pa naj zbirajo finančna sredstva, ki bodo potrebna za prevoz in prehrano udeležencev. Zavedati se Je treba, da mora biti festival telesne kulture najvemej-Bi odraz našega dela, discipline, sdravja In moiM »- telesne 1n or-pnnlzarljske. Prepričani smo, da bodo za ta v največji meri poskrbele društvene uprave, vodniki in pa člani sami. Miru llavilek na krogih — Loka 1956 (foto Jože Puugerčar) ločbami tega zakona se morajo sezmanito vsi uslužbenci državne uprave in ustanov in bodo v ta namem organizirani posebni seminarji- Po končanih seminarjih bodo uslužbenci imeli posvetovanja 10 oipravljenem Studiju. Studijski seminarji bodo na sodežu vseh občin, vodili jih Imdo pa pravniki, ki bodo razlagali posamezna poglavja kona. Studijski seminarji s predavanji bodo na sedežih občin r>d 18. marca do 6. aprila, po tem datumu pa bodo konzultacije. Udeležba na seminarjih je za vse uslužlbence državne uprave in uistamov obvezna. Gospodarski razgovori Z ZDA Konec februarja je prispel v Beograd predstavnik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata dr. Allan Kline, ki bo razpravljal z našimi gospodarstveniki o gospodarskem sodelovanju med našo državo ln ZDA. Njegov obisk v Beogradu bo trajal nekaj tednov. Naročajte In berite "DOLENJSKI LIST«! Dve knjigi za matere in gospodinje ZDRAVA MATI — ZDRAV OTROK Pričakovanje otroka je zmeraj povezano s strahom pred porodom in z bojaznijo, ali morda otrok ne bo normalno razvit. Vzlic temu pa marsikatera žena, četudi si otroka zelo želi, ne stori vsega, da bi si olajšala porod in zagotovila otroku zdravje. Mimo počitka, rednega gibanja in vsestransko zmernega življenja je v času nosečnosti potrebna tudi pravilna prehrana, od katere sta v veliki meri odvisna počutje bodoče matere in otrokov razvoj. Kaj pomaga, če nosečnica j« za dva, če pa v hrani ni na prt-mer dovo.j beljakovin, kalcija, železa, vitamionv itd., kar nujno potrebuje zase, Se bolj pa za svojega nerojenega otroka. Samo debelenje nosečnici Še ne jamci, da bo otrok čvrst ln. zdrav! Kaj menite, zakaj je toliko žena tik pred porodom slabokrvnih, zakaj tožijo, da jih bolijo zobje, zakaj splavi ln prezgodnji porodi. Čeprav so nosečnice živel« zmerno ln se niso preobremenjevale z delom, zakaj velika nervoznost, nespečnost ln razne bolečine? Mnogo teh težav lahko pripišemo prav nepravi.ni prehrani. Seveda se brezbrižnost do prehrane lahko maščuje tudi nad otrokom; rahUis, visok procent umrljivosti v prvem letu starosti, neodpornost proti raznim boleznim — vse to kaže, da naše nosečnice ne uživajo dovolj mleka in mesa (predvsem drobovine) ter sadja in zelenjave, v čemer je največ snovi, ki jih nujno potrebujejo. Več o vsem tem boste zvedele v knjižici »Prehrana nosečnic«, kj jo je pravkar izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Poleg splošn'h navodil g.ede prehrane m opozoril na neljube posledice zaradi pomanjkanja te ali one življenjsko važne hranilne snovi je v knjižici še 10 celodnevnih jedilnikov in več kot (SO preizkušenih receptov za preproste jedi. narejene ir živil, ki jih kmečkim ženam povečini ni treba kupovati, vse druge pa Jih dobijo razmeroma poceni. Knjižica stane samo 150 din. ZA LEPŠE PLETENINE Lepe ročne pletenine so že od nekdaj ponos žena, mimo tega pa so tudi zel0 praktične, saj je mogoče stare, na več mestih strgane jopice, puloverje 'td. preplesti pa so zopet kakor nove. Seveda je ličnost izdelka odvisna od vzorca, za katerega smo se odločile, pa tudi od ličnosti pletenja ln od izdelave gumbnic, nasnutka, trajnih petelj itd. Za vse to pa je potrebno nekaj znanja. Ce vam ga šola ni dala dovolj, vam bo najboljši učitelj knjižica »100 pletenih vzorcev«, ki jo je Centralnii zavod za napredek gospodinjstva pravkar ponatisnil. Novo izdajo je avtorica zelo izpopolnila: splošne nasvete je obogatila z navodili za izdelavo gumbnic, gumbov čopkov, pomponov Itd. in dodala še 31 vzorcev ter nekaj navodil za pletenje raznih otroških oblačil. Da se boste laže od.očile za ta aH oni vzorec oziroma, da sl jih boste laže predstavljate, so vsi vzorci prikazani tudi v stiki, kar nedvomno povečuje vrednost te knjižice. Pona-,T--jena je tudi izdelava res, čopkov, gumbnic in tako dalje. Knjižica »100 pletenih vzorcev« stane kljub bogatamu besednemu in slikovnemu gradivu ter podražitvi tiskarskih stroškov samo 200 din, kakor prva izdaja. 6ervlse za čiščenje stanovanja po večjih mestih v vsaki ulici, aH v vsakem okolišu. V tujih državah skušajo stroje predvsem skupno izkoriščati. Vprašanje prehrane rešujejo v svetu tako, da se del goapo-dinjstva Ln skrbi opravi izven doma. V Ameriki so vskladill delovni čas mater s Pasom, ki ga otrok preživi v šoli. Tam imajo dopoldne in popoldne šolo, opoldne pa otroci dobe topel obrok hrane kar v šoli. Mater« so brez skrbi za otroka ves dan, lahko v miru opravljajo službo, ko pa se proti večeru zberejo vsi doma, nima družina navade poležavati s časopisi in čakati kdaj bo kosilo (pri nas večerja) kuhano, pač pa vsi člani družine, z možem vred. pomagajo materi pri pripravljanju hrane, pospravljanju itd. Vsak član družine ima svojo nalogo v gospodinjstvu, ki jo mora vsak dan opraviti. Možem se prav nič čudno ne zdi, da morajo ženi pomagati, pomivanje posoda smatrajo celo kot Izključno moško delo. Tam res lahko govorimo o enakopravnosti družinskih članov, pri nas pa ležd vse breme gospodinjstva izključno na ženi. Predavateljica je povedala, da v ameriški!. in angleških trgovinah gospodinja (lahko kupi ie napol pripravljeno hrano, sesekljane zrezke, testo za cmoke, očiščeno solato itd., tako, da ji kuhanje, ko prid s domov iz službe, ne dela nobenih teža* in je kosilo lahko takoj pripravljeno. V svetu tudi žene ne kupujejo več blaga v trgovinah in ne dajejo obllek šivati šiviljam, razen izredno bogatih žena, pač pa se oblačijo Ie s konfekcijo. Ta pa je taiko lepa in praktična, z različnimi kroji, da lahko zadovolji najrazličnejše ženske okuse. Ročno delo, predvsem obrtniki (šivilje, krojači, čevljarji) pa so zelo dragi. Ing. Pirkovičeva je poudarila, da ne smemo misliti, da bo tudi pri nas vse to že danes ali jutri, prizadevamo sa pa, da bodo žene tudi pri nas čimprej razbremenjene. Gospodinjstvo je sestavni del gospodarstva, zato gre potrošnja vseh dobrin, ki jih ustvari industrija, preko rok gospodinj^ Od njih pa je odvisno, kako z denarjem gospodarijo. V veliki meri je raven družine odvisna od dobrega ali slabega gospodinjstva. Pri nas lahko dosežemo" višjo življenjsko raven le z dvigom storilnosti vsakega posameznika; — v gospodinjstvu pa ni treba le pridnih /ok, temveč tudi nekoliko pameti \ »DOLENJSKI LIST« Stran I Kvžužembe radi bi bili med najboljšimi To so mladi člani Ljudske tehnike na nižji gimnaziji v 2užemberku. Vsak teden imajo krožke in pod vodstvom tovariša Srečka Kodreta spretno žagajo, rezljajo, zabijajo, režejo, barvajo in se trudijo, da bi bdfla hišica zaires lepa jn šahovske figure kar najbolj lično izdelane. V krožku je 11 fantov, ki jim ne manjka volje in veselja in tudi ne sposobnega vodstva, le orodja in materiala je tako malo. Zato bi se ob koncu leta radi izkazali, ko bodo nastopili na veliki šolski razstavi vseh Sol v občini. obCni zbor rdečega križa v žužemberku V nedeljo 3. marca je bil občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa za Žužemberk. Cvlbelj, Zafaro, Reber, pra-proče, Budganjo vas, Vrh, Vrbovo, Gorenji in Dolenji Križ, za LiPje in Građene. Skupaj je v teh krajih 1*5 članov. Najprej je predsedniki Rdečega krila tovariš Debeljak seznanil ljudi v zdravstvenem predavanju o raku. V poljudni obliki je prikazal prve, še ozdravljive faze te zavratne bolezni in opozoril na začetne znake. Poslušalci bo hvaležno sledili predavanju. Rdeči križ je v preteklem letu sodeloval ob tednu borbe proti mrčesu. V Žužemberku In na Rebri so predvajali tudi film o nevarnostih, ki nam pretijo z mrčesom in o borbi proti njemu. Film so si ogledali tudi člani Podmladka. RK je pomagal pri zbiranju materialnih sredstev in prav tako ob Protituberkuloznem tednu. METLIKA ZA PRAZNIK ŽENA Za praznik borbenih žena 8. marca so člani dramske družine metliškega prosvetnega druStva zaigrali Nušičevo veseloigro »Navadni človek*. Metliške žene so ta večer na predstavo, pred katero je tov. Hočevarjeva spregovorila o pomenu tega dne, povabile kakih štirideset zaslužnih partizanskih mater dn žena iiz Metlike in okolice in jih po predstavi pogostile. Bil je prav lep, prisrčen večer. prej temeljito popraviti. Društvo upa, da bo igrišče že to pomlad služilo svojemu namenu. Predvsem pa se je organizacija trudila, da bi čim bolj pravično razdeljevala najpotrebnejšim pomoč v hrani. Nedavno je bil pri Rdečem križu ustanovljen odbor za male asanacije. Voda je sploh problem ne le okoliških vasi, temveč tudi samega Žužemberka. V načrtu je zgraditev pe-rišca in vodnjaka v Žužemberku, vodntiaika v Velikem Lipju, Gradencu in v Dolenjem Križu. Zelo potreben bi bil ureditve tudi studenec na Vrhovem pri Žužemberku. Seveda se bodo taki načrti mogli uresničiti le s skupnimi napori — ljudjje bodo morali sami pomagata pri delu. Izvoljen je bil nekoliko razširjen novi odbor, ker bo treba imeti v občinskem odboru več članov, ki ljudi v okolici dobro poznajo, vsaka večja vas pa bo imela tudi svoj odbor za male asenadje. Sklepi za bodoče delo obsegajo: povečanje števila članstva, uresničitev načrta za male »sanacije, več dobrih zdravstvenih predavanj i!)h prevzgojo članstva. MK. Taborniki — gorski stražarji V nedeljo, 3. marca, je bil v fizikalnem kabinetu novomeške gimnazije ipoldnevnl tečaj za vodnike i« načelnike dolenjskih taborniških enot, na katerem so se seznanili z delom in pomenom Gorske straže. Predavatelja Združenja tabornikov Slovenije »ta pokazala tabornikom nad 30 barvnih diapozitivov zaščitenih rastlin im herbarij ter razložila oblike deia Gorske straže. Na teletih, pohodih in taborjenjih bodo taborniki skr-belj za varstvo narave, sodelovali bodo pri zaščiti spomenikov, gozdov, favn« In flor« ln pri splošni zaščiti naravnih znamenitosti. Skupine gorskih stražarjev bodo imeli v Novem mestu, Črnomlju, Straži in Šentjerneju. — Tečaja se je udeležilo 25 tabornikov. Lutke tudi v Straži V nedeljo, 3. marca popoldne, »o se straski otroci leipo rasv«-selill na maska radi ln ob prvi predstavi ročnih lutk, ki so jih izdelali taborniki samostojne družine Zelenega Roga. Iz skromnega začetka obetajo stranki taborniki zdaj večkrat prirejati lutkovne igrice za najmlajše. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC! Šentjernejska pritožba je zalegla V nedeljo 3. marca so člani modelarske sekcije novomeškega aerokluba imeli v Metliki nastop z motornimi modiili in gumen jaki. Lapo sončno vreme je izvabilo dopoldne na hrvatski travnik v Matički več sto mladih gledalcev, ki so napeto sledili poletom in akrobacijam malih modelov. Skoda, da prireditelji niso Imeli s seboj tudi jadralnih modelov.— Popoldne so z mo-tcrniinV. modeli nastopili tudi na trgu v Metliki. Po pritožbi v časopdsih sprejemajo Putnikovi avtobusi na progi Ljubljana—Zagreb v zadnjem času potnike tudi na stojišča in uvedli so celo nekaj rovih vmesnih postaj. Veseli smo tega, saj se sicer nikoli nismo mogli zanesti na to zvezo. Breiz usmiljena si lahko ostati na cesti. Kot je razvidno iz odgovora v Slov. poročevalcu, nepravilnosti ni zakrivil Putnik, temveč drugi, ki so pozabili, da imamo avtobuse zaradi ljudi in ne zaradi dobičke. Zelltmo, da bi ostalo pri tem in da bi bili Putnikovi avtobusi redno na razpo. lago tudii nam — podeželanom. nova prejela knjižno nagrado. Na željo malega Nika si je izbrala otroško slikanico »Mtžek-FJga«,ki: sta si jo že prej neštetokrat izposodila. Kot kaže, bo letos oddanih še več nagrad. Knjižnica je odprta vsako sredo m nedeljo dopoldne.. pustnih sem ustvarjajo nesoglasja in so s tem prizadete ustanov«, ki pri pustovanJu sploh niso bil« udeležene. Torej — vse do svoje mej«! Društvo prijateljev mladine je te dni pričelo na vzhodni grajski terasi urejati igrišče za naše najmlajše. Ker je tu oporno obzidje precej poškodovano in narušeno, ga bo seveda treba Kurentovanje v Gradacu Gradčanii so znani kot veseljaki in družabni ljudje. Poleg vseh vrst družabnih prireditev cenijo zlasti kurentovanje, ki j a star običaj vasi, prenašajoč s« iz roda v rod. Tudi letos j« bil izvoljen odbor »veselih aktivistov«, ki j« vodil kurentovanje po določenem sporedu od nedelje do srede. Na pustno nedeljo in v torek ©ta bili zabavni prireditvi v Prosvetnem domu, v torek popoldne pa še posebej pustni sprevod skozi vas, v katerem so za godbo korakali v maskah stari in mladi ob veselem pozdravljanju vaiščanov. Ob mnoi ž-čni udeležbi so Kurenta v sredo popoldne gorečega vrgli v mrzlo Lahiinjo in tako zaključili letošnje kurentovanje. Trdijo, da so glavna dediščina Kurenta — prazni žepi njegovih prijateljev. S. S. Javna knjižnica »Franceta Prešerna« v Šentjerneju je letos nabavila nad 100 novih knjag. Sedaj jih dana že blizu 1500. Svojiim brallcem nudi leposlovne, politične, mladinske, gospodarske ter znanstvene ln poučne knjige. Vpisanih je 508 Članov. Nad polovico jdh stalno prihaja v knjižnico, mnogi celo po dvakrat na teden. Največ si knjige izposoja mladina, kar je vsekakor raizveselj ivo. Najpridnejša braV.ka je tov. Gusta Hudoklino-va, najmlajši ljubitelj knjig pa je njen štiriletni nečak Niko HudokMn. Za petstoto izposojeno knjigo je tovarLšica Hudokli- Fust so Šentjernej čani dobro potrdili. Tradicionalni nedeljski predpustni »Krapfenibali« so bili zelo obiskani. Na pustni torek je pa bilo na trgu mnogo veselih maškar. Posebno živahno je bilo zvečer. V sredo so Kurenta slovesno zažgalrf. Mnenje mnogih pa je, naj se predpustne šal« orne*je na domači kraj ali pa naij služijo zfaližanju sosednih krajev. Zelo neumestno in nepotrebno je, da se na račnin V nedeljo IT. marca' ob pol osmih zvečer bo KUD »Brata Pirkovič« v Šentjerneju priredilo v dvorani veseli večer. Nastopili bodo ljubljanski »Veseli planšarji«, pevka Zlata Gas-peršičeva dn harmonikaš Avgust Stanko. Za smeh in dobro razpoloženje bosta poskrbela Božo in Miško, ki sta nam znana že iz ljubljanskega radia. Morda pride celo Ježek! Po končanem sporedu bodo planšarji igrali vesele valčke ln potke za ples. v. TEDENSKI KOLEDAR Četrtek, 14, marca — Matilda Petek, 15. marca — Klemen Sobeta, 16. marca — Julljan Nedelja, 17. marca — Jerica Ponedeljek, 18. marca — Edvard Torek, 19. marca — Jotef Sreda, 20. marca — Igor KI NO »Krka« — Novo mesto: od 15. do II. iii. ameriški barvasti film »mirni Človek«, od 19. do 21. iii. ameriški barvasti film »NAši ZVESTI PRIJATELJI«. Mladinski program: od 19. do 21. 3. angleški film »MALA BALERINA«. •Jadran« — Kočevje: od 15. do 17. iii. ameriški barvasti film »CRNI LABOD«. 20. in 21. 3. ameriški film »SMRT PRIHAJA«. Črnomelj: 15. tn 17. 3. ameriški film »PO SLEDU MORILCA«. 19. ln 20. 3. Jugoslovanski film »jubilej GOSPODA ikla«. Metlika: 18. in 17. 3. madžarski film »LILIOMFI«. 20. 3. ameriški film »OPIČJE NORČIJE«. Kostanjevica: 17. 3. italijanski film »NA KONICI MECA«. Dol. Toplice: 16. ln 17. 3. ameriški film »OSAMLJENI REVOLVER«. Predstave v soboto ob 19.30, v nedeljo pa ob 15.30 in 19.30. Trebnje: 16. Jn 17. 3. angl. film »HOBSON v ŠKRIPCIH*. Predstava v nedeljo ob 15. uri. Šentjernej: 16. ln 17. 3. franooskl film »IMEL SEM SEDEM HČEra«. Mokronog: 16. in 17, 3. danski film »SPET SVA TU«. Straža: 1«. In 17. 3. ameriški barvasti film »VAŽNO SE JE IMENOVATI ERNEST«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15.30 in 19.30. rOTUJOCI KINO NOVO MESTO predvaja italijanski film »SLOVO NA POSTAJI«: v četrtek 14. msrca ob 18. url na pljučnem oddelku bolnišnice; v petek 15. marca ob 19. uri v Blrčni vasi; v Boboto 18. marca ob 19. url na Otočcu; v nedeljo 17. marca ob 15. url na Dvoru in ob 19- uri v Prečni. PRODAM mlatilnico, vinograd z zidanico (10 t), 50 a starine: Fab-jan Jože, Dol, vas 16, p. Mirna peč. BRIVSKO FRIZERSKO učenko »U učenca sprejmem: Mihelin Ivan, frizer — Straža. PRODAM zelo dobro ohranjen tapeciran otroški voziček- Naslov v upravi lista. POCENI PRODAM starinako pisalno mizo z nastavkom, primerno za privatnike, pisalno mizo s 7 predali in navadno starinsko ovalno mizo z vložkom na plošči. Vprašati prt Društvu upokojencev, Citalniška i — Novo mesta. PRODAM klavirsko harmoniko Scandalli« (60 basov — ; register), zelo dobro ohranjeno, z odličnim glasom, moško kolo znamke »Rog« in nov 6-cevni radio. Naslov v upravi Usta (93-57) »MIRNA« Tovarna šivalnih strojev na Mirni prične 18. marca nov krojni in šivalni tečaj v Novem mestu. Tečaj bo dopoldne, popoldne in zvečer v Sindikalnem domu. umetniška galerija v kostanjevici Odprta vsako nedeljo od 8. do 17. ure. Vstop prosti » IE DruStvo upokojencev Novo mesto opozarja vse svoje člane, da bo sprejemalo naročila za legitimacije s popustom na voSnji samo do vključno 16. marca. Kasnejša naročila ne bomo upoštevali. Zahvaljujem se učiteljici Jožici Lenič Is Dol. Suhorja p. Metlika, ki J« našla mojo denarnico z večjim zneskom denarja ln raznimi dokumenti, ter jo oddala Postaji Ljudske milice v Metliki. Grahek Jože, Rožanee pri Črnomlju Prav lepo se zahvaljujem Dolenjskemu listu In Državnemu zavarovalnemu zavodu — podružnici Novo mesto za izplačanih 16.000 din, katere sem prejel za poškodbo In trajno invalidnost. Zavarovanje v Dolenjskem listu vsem toplo priporočam. Erjavec Janko, fotograf, ivanena gorica Novice iz Podgratte Spet se oglašamo izpod Me-novega. Mogoče bo kdo mislil, da kulturno delo v tem kraju spi, pa ni tako. Prosvetno društvo je kwr precej delavno, najbolj aktivna je dramska skupina. Sedaj študira Desetega brata, katerega bo uprizorila 18. marca. Pri tej igri sodeluje staro in mkado. Večer ga večerom priMjajo Kostanjevica za 8. marec V petek 8. marca je otroški vrtec v Kostanjevici na Krki priredil ljubko slovesnost, na kateri so bile navzoče matere in predstavniki raznih organizacij in društev. Cicitoančki so mamicam zapeli i nekaj pesmi, zaplesali so jim :n pokazala, kako se igrajo in učijo. Otroški vrtec v Kostanjevici bo letos zaključil šele prvo šolsko leto. Vodi ga tovairišiea Peček Breda, ki je zeV.o marljiva in prizadevna. Starši so veseli predvsem glasbene vzgoje, ki jo otroci dobivajo. V letošnjem šolskem letu smo z željo, da spoznajo novo vzgojno insti- tucijo, priredttH vzomd nastop za občinske ljudske odbornike ter predstavnike organizacij, društev in podjetij. Le tako se bodo naši ljudje seznanili z nacrtnom in potekom dela ter potrebami otroškega vrtca. Akcija je v celoti uspela. Spredem za praznik žena je bil nekaj podobnega, .1« da j* bil mnog j prisrftnej&i. Osnovna šola dn gimnazija bosta priredili kratek spored ženam in materam na bližnjem roditeljskem sestanku ter tako še tesneje združili učitelj« in roditelje, šolo im dom. člani z veseljem na vaje. Njihov trud se bo pokazal ob uprizoritvi Z igro nameravamo tudi gcisbovati. Mislimo, da bomo to tudi storili. V eni izmed zadnjih številk Dolenjskega lista sem brala, da so Stopičani gostovali ma Dolžu ki v Pod-gradu z lutkovno igrico »Rdečo kapico«. Stopičanov v Pod-gradu niso videli, kakor tudi'ne na Dolžu. Mogoče so samo nameravali priti, zato jim priporočamo, naj najprej storijo, potem pa pišejo. B, A. NOVO MESTO Nedelja, IT, marca, ob 10. url: »Čarobni klobuk«. — Jubilejna predstava. Vstop z vabilom. Nedelja, 17. marca, ob 11. url: »Čarobni klobUK«. Predstava za učence novomeške osnovne šole. Brezplačne vstopnice bodo razdelile učiteljice. KOSTANJEVICA NA KRKI Nedelja, 17. marca ob 9: France Bevk Trbuc ln razbojnik, Milica Bartenjev: Prebrisani Tinček. NOVO MESTO V času od 2. do 9. marca Je bilo rojenih 9 dečkov ln 8 deklic. Porok ni bilo. Umrl je Mavrin Jakob, osebni upokojenec. 74 let, iz Kočevja. GOTNA VAS Umrl Je Kobe Janez, užitkar, 76 let, z Malega Slatnika. KOSTANJEVICA - PODBOCJK v času od 30. I. do 38. II. sta bili rojeni 2 deklici. Poročili so se: Radič VlncenciJ, strojnik iz Globočlc ln Pire Jožefa, delavka z OSterca. Jordan Franc, kmetovalec s Čistega brega in Jordan Jožefa, kmetovalka lz Koprivnlka. Barkovič Mihael, kmetovalec in Zagore Ana, kmetovalka, oba iz Črneče \aal. Go-renc Albin, kmetovalec lz Ržlsč in Colarič Marija, kmetovalka lz Vel. Vodenic. Luzar Franc, kmetovalec z Grobelj in Slntlč Neža, kmetovalka lz Crešnjevca. Umrl je Siopar Mihael, užitkar, 77 let, z Orehovca. METLIKA Februarja je bil rojen 1 deček. Poročili so se: Kur« Jože ■ Grma ln Križan Ivanka a Kraslnca. Stubljar Alojzij iz Cerkvišča in Brodarlč Ana • Kraslnca. Brine Anton ln Brodarlč Marija, oba iz GribelJ. 2eljko Alojzij lz Cerkvišča in Starešinlč Antonija s Kraslnca. Stravs Danijel Iz GribelJ in Starešinlč Ana s Kraslnca. Novak Matija z Otoka in Tome Vida lz Prlmostka. Pezdlrc Jože z Otoka In Novak Marija z Otoka. Tome Anton in Jurajevčič Marija, oba iz Prlmostka. Umrllt Marentift Jožefa z Otoka, stara 66 let in Rus Barbara iz Do-bravlc, stara 74 let GMaftUBS PRODAM 10 do iS panjev čebel: Fabjan Jote, Dolenja vas p. Mirna peč. OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, skoraj nov, prodam: Bele, Kettejev drevored 1. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pevec Mafija z Goljeka — dečka; Bele Vida iz Jedinščice — dečka; Hudorovac Marta iz Petrove vasi — deklico; Pire Marija iz Sadlnje vast — dečka; Gregovič Antonija iz Zem- Izpred sodišča BREZ DOVOLJENJA JE VZEL LES Pq popravilu mostu v Kostanjevici je ostalo nekaj uporabnega lesa. Ne da bi imel dovoljenj« lastnika lesa — uprave za cest* je vzel V. C. PORTIN TELESNAVZG03A Že prvi nastop NTK »ELAN« — uspešen Preteklo nedeljo Je bil telovadni dom »Ilirije« v Ljubljani prizorišče napeUh borb najboljših mladincev, mladink, pionirjev ln pionirk v namiznem tenisu. Zbralo se jih je 120 iz različnih klubov Slovenije — lz Ljubljane, Maribora, Kranja, Jesenic, Raven, Litije, Kočevja, Sodražice ln prvič po dolgem obdobju — lz Novega mesta. • Novomeški NamiznoterUškl klub »Elan« Je v LJubljani zastopala ekipa mladincev (Plcek, Uhl, Jak-6e), ki so tekmovali tudi med posamezniki, medtem ko Je v konkurenci pionirjev nastopil le nadarjeni Turk, ki nas ni razočaral. Novomeščanl so dobro zaigrali in &o kljub opravičljivi začetni tremi premagali Ilirijo z rezultatom 6:3. v nadaljevanju prvenstva so Novomeščanl naleteli na Maribor, ki Je-v končnem plasmanu zasedel 3. mesto ln Izgubili. To smo pričakovali, saj Je bila mariborska ekipa ena najboljših na prvenstvu. 8 tem se je novomeška ekipa med 16 ekipami uvrstila na 5.-8. mesto, ki pomeni sa začetnike lep uspeh. Lep uspeh je med posamezniki dosegel pionir Jože Turk, k! se Je med 32 pionirji uvrstil v polfina-le. Sele v polflnalu Je klonil in to s kasnejšim prvakom Grabnarjem lz ravenskega Futinarja. Delitev 5.-8. mesta med 32 pionirji je za mnogo obetajočega Turka lep uspeh. Torej, prvi nastop Novomešča-nov na tujih mizah moramo oceniti kot uspel. Od Dolenjcev so največji uspeh imeli kočevski mladinci ln mladinke v ekipni konkurenci (mladinci 4. mesto, mladink« 3. mesto), medtem ko so mladinci lz Sodražice že v prvem kolu izpadli. Jože Mrzlak postavil nov rekord Dolenjske: 876 kegljev :C:;|,:- 1 I Klitti Cigoj, eden izmed naj-BspeŠnejših dolenjskih kegljačev V okviru republiške moštvene keglja*ke Lige so Novomeščani (KD Gorjanci) preteklo nedeljo gostovali v LJubljani, kjer so na kegljišču Gradlsa dosegli velik uspeh. V dvoboju z renomirano ekipo Jesenic so podrli nič manj kot 4944 kegljev, kar pomeni nov moštvenl rekord Dolenjske (Jeseničani — 4910 podrtih kegljev — iz 200 lučajev). Novomeščanl Imajo tokrat izvrsten povpreček »24 kegUev, kar je tudi v zveznem merilu lep rezultat. Najboljši posameznik je bil Jože Mrzlak, ki je dosegel Izvrsten repultat — 87« podrtih kegljev. To J« novi rekord Dolenjske. Drugi najboljši Je bil Riko Cigoj z 848 kegljd, tretji Ljubftt Murn (»81 podrtih kegljev), sledili pa so še BarblČ in Jerman 803 in Vencel 793 podrtih kegljev. 9 tem izvrstnim rezultatom so se Novomeščanl že skoraj izmazall lz nevarnega položaja v ligi, saj Jim je po neuspehih v Kranju ln Mariboru pretil izpad lz konkurence najboljših kegljaških ekip Slovenije. F. M. Slmultanka škerlja na novomeški gimnaziji Preteku teden je igral slraultan-ko na gimnaziji znani novomeški p rvokate gornik Tone SkerlJ. V slmultankl, ki Je trajala blizu dve url, je SkerlJ igral proti petnajstim najboljšim mladincem ln pionirjem gimnazije. Po napeti borbi Je ftkerlj 12 partij odločil v svojo korist, dve partiji je izgubil in dve remiziral. Zmagovalca sta bila Hočevar ln Tratar, remizlrn-la pa sta Strmšek in Gabri jelčlč. V prihodnje pripravljajo še več slmultank, tako na gimnaziji kakor tudi drugod do okraju. F. M. Okrajno prvenstvo za »ZLATO PUŠČICO« 32. februarja ln i. marca Je bilo v Novem mestu okrajno prvenstvo v streljanju s zračno- puSko za »Zlato pušolco«. Tekmovanja se je udeležtlo 3d strelcev iz petih družin novomeškega okraja. Od aOO možnih krogov so dosegli naj-bollse rezultate naslednji strelci: Tone Skube (N. m.) 289, Andrej Plenlčar (N. m.) 260. Marijan OkrogllČ (N. m.) 2S2, Darko Maje-ttč (N. m.) 24» ln Marija Hercog (Čatež) 240 krogov. PRIJATELJSKI DVOBOJ Na pobudo SD »Miloš Komac« iz LJubljane sta s« 10. marca srečali v Novem mestu petčlanski ekipi omenjenih dveh družin. Ekipno so zmagali gostje z razliko 5 krogov, rezultati posameznikov pa so bili naslednji: Tone Skube (N. m.) 266. Anton Rozman (LJ.) 264, Anton Bizjak (Lj.) 2fl0, France Bradač (Lj.) 2M, Darko Marjetic (N. m.) MS. Marijan Okrogllč (N. m.) »47, Andrej Plenlčar (N. m.) »48, Slavko Vidmar (N. m.) 24fi, Carman Peter (L.) 23s ln Jože Majer (LJ.) 33S krogov. Naša prva tovarna voska V kratkem bo v Beogradu začela obratovati naSa prva tovarna za predelavo voska. Njen glavni prodtEvod bo voščeno satje za čebele in beljeni vosek za kemično in farmacevtsko indu-»tritjo. 2 hrastova pilota ln pribhtžno kubik plohov, vae vredno najmanj 7.000 diim. C« bi sd vsatf naknadno priskrbel dovollenje lastnika dn les plače!, verjetno ne bi prišel pred sodišče. Tako je pa bil obsojen na 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Upravi za ceste, Tehnični sekciji Novo mesto, mora plačati 7.000 din in vse stroške postopka. NEBRATOVSKI ODNOSI Stanko ln Franc M iz Lisca pri Žužemberku sta brata, odnosi med njima pa so vse kaj drugega kot bratski. Vme.9 j« menda zemlja, katere lastnik je še mati. Vinograd je mati že razdelka med oba, vsakemu polovico. Ko so lani 5. junlia delali v vinogradu, je Stanko, ki je »i-cer v službi v jeseniški železarni, hotel vzeti vodo iz vodnjaka pri zidanici, ki pa je na »območju« Francetovega vinograda. Franc mu mi dovolili, pa Je prišlo do pretepa. Franc, ki Ije invalid brez noge, je iz tega spopada odnesel krvavo glavo. Prizadevanj« sodišča in pravnih zastopnikov pred razpravo, da bi s« poravnala kot brata, je biilo brezuspešno. Stanko ni obžailovai dejanja, zahteval j« celo, da mu brat plača potne stroške z Jesenic, kjer stanuje. Stanko je bil obsojen na mesec dnj zapora, pogojno za dobo enega leta, plačati mora tudi stroške in bratu 1.440 din. PO DVEH LETIH ODKRITA TATVINA KOLESA Franc Ersie iz Ceinjic pri Otočcu j« pred sodiščem napravil vtis zelo skesanega greš- Iz Podgrada Prosvetno društvo je organiziralo tečaj za ročno delo; obiakuje ga 20 deklet. Naučile se bodo marsikaj, kar jim bo kotristilo kot bodočim go-fipodlinjain. nika. Se danes se čudi, kaj ga je prilleilo tisti večer 27. oktobra l&M, da je za domom Partizana v Otočcu vzel tuje za-klenuemo koilo lin ga odpeli)al domov. Značilno pa je, da s« je pokesiad dokaj pozno, šele sedaj, ko je bila tatvina po dveh letih odkrita. Eršto |je kolo doma predelal. Izpiilitl je številko, ga preple-akai in zamenjal nekatere dele potem pa ga uporabljal do lanske jeseni, ko je tatvina le priala na dan. Kolo je billo last Franca Brulca iz Lutrškega sela pri Otočcu. Medtem ko j« Brulc gledal film, mu je Eršte ukradel kolo. Franc Eršte je bili obsojen na 8 mesecev zapora. Brulcu mora plačaitil 5.000 din odškodnine, kolo pa je lastnik že dobili nazaj na postaji LM. PROMETNA NEZGODA F. F., šofer prj Tehnični aekcij.j Novo mesto, ja 24. novembra lani preizkušal 3-tonski tovorni avto skozi Braljln. Pri tem j« malo bolj podil, zlasti 6ez most pr.j Zadružnem domu. Isti trenutek je pri vozla po klancu izza ovinka vojaška tovorni avto. Šofer j« vozil pravilno po desni in na skrajnem robu čest© vozilo ustavil. Tudi F. F. je naglo zavrl, toda zaradi snega mu je zaneslo vozilo na levo stran in je trčilo v stoječi vojaški kamion. Na njem je nastala škoda za okoli 8.000 dinarjev. Lahko bj bile posledice še veililko hujše. Zaradi ogrožanja varnosti prometa j© bil F. F. Obsojen na trj mesece zapora, pogojno za dobo enega leta. Škodo Je «* pred razpravo poravnal. Novi sveti pri ObLO Žužemberk Na zadnji redni ssji konec februarja, kateri je prisostvoval tudi tajnik OLO Zvone Pere, je občinski ljudski odbor iz kandidatov, ki so jih predlagale gospodarske in družbene organizacije, izvolil nove svete. Teh je sedaj osem Predsedniki posameznih svetov bo: sveta za splošno upravo in notranje zadeve Slavko Vute, svet Ima sedem članov; sveta za družbeni načrt in finance Joie Gosenca, Lutkovno gledališče tudi v Kostanjevici Zadnja leta smo že večkrat izrazili željo, da bi radi imeHi svoje lutkovne predstave. Želji se nam vse doslej ni uresničila. Jeseni šele, ko nam je okrajni odbor Ljudske tehnike podaril šolsko delavnico in *mo lahko začeli z modelarskiim krožkom, smo se odločili tudi za lutkovno gledališče. Oder je izdelal pod vodstvom Lojzeta Stiha modelarski krožek, prav tako tudi ostalo opremo. Prvo predstavo smo videli za novoletno jelko, in tej jih je sledilo še več. Prihodnjo nedeljo bomo gledali že šesto im potem bo vsako nedeljo dopoldne v šoli ura otroškega veselja. Posebno veselje delajo lutke cicibanom iz otroškega vrtoa. svet ima osem članov; sveta ?.a obrt, komunalne in stanovanjske zadeve, ki šteje deset članov Franc Mlakar. Svet za trgovino ,gostiinstvo in turizem šteje sedem članov, predseduje pa mu Franc Jarc mlajši. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo šteje enajst članov, predsednik je pa kmetijski tehnik Milan Senica. Enajstčlanski, svet za šolstvo, presveto, kulturo in telesno vzgojo ima za predsednika Franca Lavriča. Svet za zdravstvo ima sedem članov, predseduje pa mu Alojz Smrke. Predsednica sveta za socialno varstvo, za delo in varstvo družine, ki šteje enajst članov, je učiteljica Marija Lavrič. Novo Izvoljene člane svetov je sklical občinski ljudski odbor na posvetovanje 8. marca. Na posvetovanju je preda*, val o zakonu o splošnem upravnem postopku višji prav mi referent občinskega ljudektiSB odbora dr. Tone Znidar, hkrati pa člane svetov seznanil o delu in pristojnosti posameznih cvetov. Upajo, da bodo novi sveti opravičili zaupanje volivcev, množičnih orgainizacij in občinskega ljudskega odbora ln utrdili družbeno upravljanje v žužemberškl občini. lja — deklico; Vodopivec Silva ii Kočevja — deklico; Jane Slavka lz Novega mesta — deklico; Rad-man Draga iz Jerneje vasi — dečka; Kranjc Marija iz Kočevja — deklico; Rajk Anica iz Dol. Toplic — dečka: Lavrin Ivanka s Drenovca — dečka; Plut Slavka iz Gradaca — dečka; Flderšek Frančiška Iz Novega mesta — dečka; GrSič Marija lz Bojanje vasi — dečka; Mausar Jožefa iz Sentjo-šta — dečka; Pečnik Julijana s Pleša — dečka; Krese Angela lz Salke vasi — deklico: Zabjek Jul-ka iz Kočevja — deklico; Nose Marija iz Repč — dečka; Gašperift Genovefa lz Blške vasi — deklico; Strel Pepca iz Mokronoga — deklico; Pekoll Ana s Sela — Sum-berka — dečka; Zupančič Marija z VrSnlh sel — dečka; Stare Marija iz Rosalnic — deklico; ftvaj-ger Ana 1z Črnomlja — dečka in deklico; Robida Marija s Sela — Sumberka — deklico; Jordan Jožefa s Čistega brega — deklico: Jevtovlč Marica lz Novega mesta — dečka: Pirnar Albina iz Ledeče vasi — dečka; Kranjčič Marija is Gor. Karteljevega — deklico. KRONIKACP NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Rutar Dominik, sin posestnika s Klečeta, je padel z ograje In si poškodoval desno nogo. Hren Anton, mizarski pomočnik z Ločne, Je padel s kolesa ln si poškodoval desno nogo. Kendovo Darinko, hčerko uslužbenca lz Gotne vasi, je povozil avtomobil tn ji poškodoval glavo. Zltnlk Slavica, hčerka delavca s TrSke gore, se je z ognjem opekla po spodnjem delu telesa. Ke-ImrlJ Franc, čevljarski pomočnik Iz Novega mesta, si Je v službi poškodoval prst desne roke. Mo-horelc Franc, elektromonter z Rudnika, je padel na žico, v katero je bil napeljan električni tok in si opekel obe roki. Vebra Franca, rudarja Iz Krmelja, je udaril Vinko Prelogar in ga poškodoval. VI-detlču Alojzu, pomočniku šoferja lz Črnomlja, Je padel na desno nogo hlod. Otroška maškorada v Straži V Straži so mamice svojim malčkom napravile veliko veselja z maskarado v nedeOjo 3, marca. Otroci so ce našem'li, da Je bilo veselija na pretek.Ne-katere maškare so bile prav lepe. Vseh otrok je bilo pri ma-škanadi okoli 70. Zborovanje in rajanje so imeli v zadružnem domu. .Tu jih je obiskal tudi Pavliha in se jim predstavil z dvema igricama. Smeh in veselje sta kar prekipevala. 2elja mladih igralcev in poslušalcev j«, da bi jih Pavliha še večkrat razveselil. Na koncu predstave so mamice pogostil* vse maškare s čajem in pecivom, na to pa so šle v sprevodu skozi Stražo in Vavto vas. Radovednih gledalcev je bilo povsod dovolj. Mamicam in ostalim tovariAi-cam, ki so pri tej prireditvi pomagale in prispevale, iskrena hvala! A. M. »TRIJE PTIČKI« na Vel. Cirniku Gasilsko društvo Veliki Cirnik je 3. marca priredilo pustno zabavo, združeno z igro »Trije ptički«, ki so jo zaigrali člani društva v režiji učitelja na tukajšnji šoli. Igra [je ljudem zelo ugaja1*, saj so se od srca nasmejali dobro igrani komediji. Zlastt so dobro igrali Anton Krnc. Stane Krnc, Franc Peterle, Jože Urbančič, Anton Zapla-tar, Lojze Remar ter učitelj in učiteljica. Hvaležni smo igralcem za lepo razvedrilo in jim želimo še obilo uspeha pri kulturno prosvetnem delu. L, G. Avtošola dobro napreduje Ljudska tehnika v Kostanjevici je pred nedavnim osnovala tečaj za šoferje - amaterje. V tečaj se je vpisalo ln ga redno obiskuj« 34 tečajnikov, med njimi tudi nekaj deklet. Predavanja so zs»io zanimiva in spremljajo učila. Upamo, da bodo vsi vpisani zdržali do konca tako kot v drugih tečajih in postali dobri šoferji. V vsako hišo na Dolenjskem DOLFNJSKI LIST! Pohidce z vpisom v članstvo Prešernove druŽbel Melektrarne do žarnice v sobiNeka* ° kra,iu Saudu ^BB*^&wmW* NMW ■ BI W VWB ■ C VI Vw V WW^mWWW Januarja letos je obiskal ZDA &8Sgg8g&1^ '^^m^^^i va za to leto okoli 280 milijonov Električni tok potuje, seveda po žicah. Vsi poznamo visoke, posebno zgrajene stebre, po katerih so napeljani daljnovodi Visoke napetosti, »saj so ti daljnovodi neločljivi del današnjih pokrajin. Od kod pridejo in kaim peljejo te kovinske žice na visokih stebrih, ki drže čez gore in ravnine in čemu pravzaprav služijo? 330 tisoč voltov Elektriko, ki teče po žicah, lahko primerjamo z vodo v vodovodni cevi. Napetost, ki Jo merimo v voltih, ustreza v tem primeru pritisku vode v cevi. Jačino toka merimo v amperih in predstavlja količino toka, ki v nekem določenem časovnem presledku steče po žici. Lahko jo primerjamo količini vode, ki izteče iz cevi, ko odpremo pipo. Napetost toka v hišnih instalacijah je 220 voltov (ponekod 110), toda po daljnovodih teče iz elektrarne tok z napetostjo 225 tisoč ali celo 330 tisoč voltov. Zato ni čudno, da imamo na daljnovodih napise: »Visoka napetost, pozor: smrtno nevarno!« Tok s" tako napetostjo je vedno pripravljen »skočiti« proti vsakemu predmetu, ki bi ga odvedel v zemljo, v ta orjaški nevtralni . element, ki uničuje vse napetosti, zato so osamilci (izolatorji) na daljnovodih izredno važni, ker bi brez njih elektrika odtekala v zemljo brez haska, *tako pa odteka skozi motorje im žarnice, poganja tovarne in osvetljuje mesta in vasi. Najobčutljivejši živec daljnovoda Stolpi daljnovoda so podobni novoletnim jelkam z raznimi okraski. Izolatorji, ki nosijo žico, so dolgi malone tri metre, kajti toliko mora biti žica oddaljena od stolpa, sicer bi iz njega švigale električne iskre. Ti izolatorji pa niso lako običajni, kot se zdi- Narejeni so iz najboljšega porcelana, ki ga danes moremo izdelovati, kajti opravljati morajo težke naloge. Sonce jih razgre-je, dež naglo shladi, nositi morajo težak tovor žice in upirati se morajo slehernemu vdiranju elektrike vanje. Zato so izolatorji glavna skrb oseb, ki imajo pod kontrolo daljnovode. Zaščita pred strelo 2ica daljnovodov je pravzaprav bolj podobna kablu, saj je debela kct žensko zapestje. Da bi bila močnejša, ima jedro jekleno. Na nji so alumini-jasie žice, po katerih teče tok (aluminij stavlja toku mnogo manj upora, kot druge kovine). Drugi, mnogo tanjši vod pelje od stolpa do stolpa, vendar od njih ni ločen z izolatorji Njegova naloga je teta kot pri strelovodu. Privlači nase strele in tako ščiti pred njimi daljnovod. Nekoč so strele prizadejale daljnovodom veliko škode. Večkrat so onesposobile kak daljnovod za več dni, včasih je strela ušla po daljnovodu v električne centrale ali druge naprave in jih težko poškodovala. Danes te nevarnosti ni; 6e trešči v daljnovod, ga posebne naprave avtomatsko izključijo v petini sekunde in ga. ko-je prenehalo delovanje strele, spet samo-gibno vključijo.' Glavna nevarnost za daljnovode so danes sneg in meteži, ne toliko zaradi teže snega, ki se nabira na žicah, ampak zato, ker sneg jn led žice odebelita in jih veter laže niha. Pri tem je nevarno, da se dve žici dotekne- VLADO LAMUT: PARIŠKA PLESALKA (Pariz 1954) Obilčite razstavo del akad. slikarja VI. Lamuta v veži Studijske knjižnice v Novem mestu! ta, kar povzroči na vsej liniji kratek stik. Električno omrežje Elektriko proizvajajo hidroelektrarne (pogon voda) in termoelektrarne (pogon premog) in jo v daljnovodih pošiljajo potrošnikom. Naravnost? Ne. Ce bi z letala opazovali daljnovod, bi videli, da se po kakih sto kilometrih konča v drugi centrali, se v nji razcepi v dve veji in če ju sledimo opazimo, da spet vsaka pelje v centralo. To je elektroenergetsko omrežje, sestavljeno iz central in daljnovodov. Električno omrežje lahko primerjamo & omrežjem vodovodnih instalacij v kakem mestu: deset črpalnih pCHtSfJ (v tem primeru central) vzdržuje stalno enak pritisk (v našem primeru napetost) in oskrbuje z vodo (v našem primeru z elektriko) na tisoče hiš in številne tovarne. Električna napetost se ne sme znižati. Pri toku za gospodinjstvo to ne bi posebno motilo, ker bi znižana napetost le malo oslabila jačino svetlobe. Toda industrija ne prenese takih menjav, v tovarnah morajo stroji teči enakomerno (vzemimo, da napetost električnega omrežja, ki goni stroje kake velike tekstilne tovarne, nenadoma oslabi: stroji bodo začeli teči neenakomerno, vlakna se trgajo in lahko nastane huda škoda). Nekoliko i:entrai, kli ttvorijo električno omrežje, si med seboj lahko pomaga, kar je zelo važno in potrebno. Zakaj? Mesto, ki bii imelo samo eno elektrarno, bi moralo imeti še pomožno, rezervno elektrarno, kiar bi bila zelo draga rešitev. Toda za pet mest, ki ima vsako po eno elektrarno in so med sabo povezane z daljnovodi, je dovolj samo ena rezervna elektrarna. Toda deset mest, tnko povezanih, sploh ne potrebuje pomožne elektrarne. Ce se kaj pokvari v kateri od teh desetih elektrarn, proizvajajo elektrarne drugih devet mest dovolj elektrike za vseh deset mest. To je tudi bistvo in namen tega. Čemur pravimo električno omrežje. In kako se ustvarja elektrika? Ce premikate magnet nad kovinsko žico, bo stekel po tej žici električni tok. V elektrarni to »-na veliko« opravlja generator. Generator ima v sebi navoje žice, razvrščene v obliki prstana. V sredini tega prstana se vrtijo veliki magneti, ki jih obrača turbina. Kadar gre magnet pred na vojnico, nastane v nji električni BI •1 — pi m i: ■ i V* f 1 Januarja letos je obiskal ZDA kralj Saudske Arabije. Tudi cirugače se njegovo ime večkrat pojavi v javnosti., saj je vrhovni zakonodajni in izvršni organ države, ki je osemkrat večja od Jugoslavije, ima pa le r.ekaj nad šest in pol milijonn prebivalcev. V njegovi deželi je znana mohamedamska božja pot Meka, v zemlji te države pa je obilo nafte, ki zanima svetovne gospodarstvenike, državnike in politike. Ker je Saud gospodar te nafte, ima v svetovni politik pomembno besedo. Ameriške petrolejske družbe, ki imajo pravico črpati nafto na ozemlju te dežele, ustvarjajo pri tem ogromne dobičke, kralj pa dobi- Arabski kralj Ibn Saud Porod na 5000 metrov višine Na izraelskom letalu, ki je letelo iz Amsterdama na Dunaj, in nad Nemčijo, je bila nedavno rojena deklica — 5000 metrov nad zemljo. Letalski urad na Dunaju .ve sprejel od pilota radijsko ves* o porodu in naročilo, naj letalo na dunajskem (letališču počaka ambulantni avto. Kmalu zatem je prišlo natančnejše poročilo: »Gospa Friiizi Fangel je rodila dekRico. Mati in dete se počutita izvrstno«. Nihče od potnikov na letalu ni slutil, kaj se dogaja v majhni kabini. Bilo je prvič, da sta mo- rala dva uslužbenca letala pokazati v praksi svoje »batoiško« znanje. Sprva sta mislila, da bo porod težak, vendar je šlo vse po sreči in je bil porod končan v 13 minutah. Deklica bo, ko doraste, lahko zaprosila za nemško državljanstvo, ker je rojena nad Nemčijo, lahko bo Avstrij-ka, ker so starši Nemci, lahko bo pa zaprosila za izraelsko državljanstvo, ker je rojena v izraelskem letalu. Morda se bo v življenju »visoko povzpela«, ko je bila rojena tako visoko. va za to leto okoli dolarjev. Za kralja Sauda trdijo, da ima najbolj razkošen harem na ..vetu, v katerem je 80 do 90 žensk. Kralj je star 55 let, ne pije in ne kadi, kar to prepoveduje njegova vera. Za varstvo harema ima številne evnuhe. Kralj ima, kot trdijo, 37 živečih polbratov, od tega jih je pet v njegovi »vladi« z |!etno plač? 320.000 dolarjev. Drugih moških sorodnikov ima 322. Ima tudi 25 priznanih sinov, koliko ima hčera, pa ne ve nihče, ker ženske v tej deželi niso cenjene več kot toliko, kolikor so potrebne moškim za zabavo in rojstvo otrok. Ko postane sin kralja Sauda star 12 let, ga prizna za pojlnoletnega. Kupi mu avto, najame šoferja in kupi tudi konja. Ko je sin dovolj razvit, fi lahko ustanovi svoj harem na cčetove stroške. ■Po obstoječih zveznih zakonih ZDA kralj Saud ne bi smel stopiti na ameriška tla, ker pa je v njegovi deželi toliko nafte, so ga sprejeli z vsemi častmi in kamor je stopi'!, so mu polagali pod noge rdeče preproge. Svojih žen seveda ni pripeljal v Ameriko. Mohamedov zakon, ki velja v Saudovi Arabiji dovoljuje, da iona lahko vsak pravoverni musliman štiri zakonite žene in toliko priležnic v haremu, kolikor jih lahko vzdržuje. 100 let stara Slovenka v Ameriki Nosilni steber daljnovod lz jeklenih brezšivnih cevi tok. Te navojnice so po nekaterih pripravah povezane z dalijnovodom, ln to je vse. Turbina, ki obrača magnete je pa pravzaprav neke vrste mlinsko kolo. V parni turbini vrti kolesa pravcati orkan pare pod visokim pritiskom, v vodnih turbinah pa to delo opravlja padec vode na lopate turbine. Tako se v naših hidro — in termocentralah »ustvarja« ta čudovita sila, ki nam sveti, poganja stroje v industriji in gospodarstvu, prenaša radijske programe, dade rentgenske in druge žarke, vozi vlake in opravlja še marsikaj. In daljnovodi, ki jih gledamo po naših krajih, so kakor simboli sodobnega sveta in časa, simboli stoletja elektrike. V Severni Ameriki, v državi Minnesota, živi K r a k e r M a,r i j a , ki je stara 100 let. Rojena je v Dobličah 11. februarja 1857. Poročila se je z Matijo Krakerjem iz Jerneje vasi. Mož je šel v Ameriko, leta 1905 je pa šla za njim tudi družina. Marija Kraker živi pri svojem sinu Matiji, ki je farmar. Njen mlajSi sin Janez živi v drugem kraju in je po poklicu trgovec. Marija Kraker piše večkrat v stari kraj svojim znancem. Pri tej starosti še vedno piše in bere brez očal. Njene prijateljice iz rojstnega kraja so že vse umrle, še vedno pa se Marija Krakerjeva rada spominja rojstnega kraja in v pismih sprašuje, kako kaj ljudje v Dobličah živijo. Za 100-letnico rojstva ji je čestital tudi predsednik ZDA Eisenhovoer. Mariji Krakerjevi k 100-let-nici rojsti>a lepo čestita tudi Dolenjski list in ji želi predvsem- zdravja in veselja v vrstah njenih dragih sinov in vnukov. © K R © <§ 0. J ubilaulk.i iltltUU vnučko Metliški „gadje in belouške" so le prišli na dan i.etos menda že tretjič zapovrstjo v Metliki na pustni torek nI bilo velikega tradicionalnega pustnega sprevoda po mestu. Clanl »Klavne gadje zalege« so bili tokrat vse preveč zaposleni s. pripravami obeh pustnih veselic In z raznim drugim delom, zato je slavnostni pohod, s katerim Je Metlika postala znana že preko mej Bele krajine, letos znova padel v vodo. Stari metliški gadje zagotavljajo ,da bo drugo leto res drugače, za zdaj pa so se morali ljudje na pustni torek zadovoljili s pisanim sprevodom mladih gadov ln beloušk, ki že nekaj let nazaj na ta dan prilezejo lz svojih lukenj. Okoli dve sto maSkar, od Velikega laboda, baletk, prinčev ln princes. r:r/.iiih rož ln živali, ciganov, kavbojev, mešetarjev, kranjskih fantov in deklet do malega dimnikarja se je zgrnilo v barvit sprevod, ki je čez metliške trge ln ulice krenil v Telovadni dom, kjer jim je Društvo prijateljev mladine po raslugi Številnih darovaleev priredilo čajanko s pustnimi krofi. 7,a prijetno presenečenje pa SO letos poskrbeli stari gadje in belouške na obeh zabavah na pust- no nedeljo In pustni torek, ko je bil oder v Telovadnem domu obakrat poln prav posrečenih in tudi duhovitih mask, ki so povzdignile Novinarstvo na Zapadu K uredniku nekega ameriškega časopisa vsa zasopla priteče tajn'ca in pove: »Pravkar so iz Chicaga sporočili, da je na smrt obsojeni razbojnik Sexton v zadnjem trenutku pomiioščen. Med tem imamo mi že natisnjen članek »a jutranjo številko, če'z celo 6tra>n, v katerem podrobno opisujemo, kako je Sexton prebil zadnje minute na električnem stolu.« Urednik se malo zamisli, pa pravi: »Zakaj bi se zaradi tega razburja.i. Na prvi strani bomo objavili vest. da je razbojnik Sexton pomiioščen, nato pa opozorilo: Berite na tretji strani, kaj bi se mu lahko zgodilo v nasprotnem primeru!* veselo razpoloženje Številnih Me-tl i Kanov in okoličanov v dvorani. Skupine mask so obakrat pokazale pravcate nastope, med katerimi velja zlasti omeniti metliškega ribiča, ki je na svoj trnek poleg razbite pločevinaste posode in starega čevlja ujel živo žabo, živega krokodila ln srebrno ribo, za nameček pa Se zlatolaso vodno vilo. Vse naVzoče pa Je presenetil nastop metliškega cirkusa, v katerem so njihovi člani ln članice pokazali prave artistične in baletne sposobnosti. Manjkalo ni seveda tudi mladih Kozakinj z Dona, divjega Indijanca s kopjem In temperamentne zamorke iz ligande, ki je s svojim divjim plesom razvnela gledalce v dvorani ln bila po ponovnem nastopu deležna burnega odobravanja. Vsekakor je bila pustna čast Metlike ta večer vsaj deloma rešena in MetllCanj naj nikar ne bodo črnogledi. Se je topla kri v starih gadih in belouškah in mlada afolega tudi raste ln ta bo, kot vse kaže, v Metliki uspešno nadaljevala staro pustno tradicijo, -ar birokrat »Ljuba moja. pošiljam ti tisoč poljubov, toda z odbitkom režijskih stroškov in poštnine jih prejmeš le 915.« ponedeljek »Stploh se ne oglasi, gotovo spi.« »Pa mu telefoniraj v pisarno.« »Saj ravno tja mu telefoniram.« skopuh Škot čaka goste in daje ženi še zadnja navodila. »V slad-kornico deni klešice, ne žličko!« »Sni nimam doma kock, samo sipo.« »Vem, ljuba moja, prav zato deni kleščice!« Čuden štrajk, še bolj čudno ime Skoti, o katerih je po svetu nešteto dovtipov, so ponosni, kajti imajo mestece, ki ima na vsej zemeljski oblii najdaljše ime. Naj ga napišemo in tistemu, ki ga bo prebral^ čestitke! Mestece se imenuje LLANFA-1RP"WLLGWYNGYLLGERYCH-PWYRNDRO .. . dovolj, je Pa še 19 črk! Sedaj so postali meščani, ki jih je komaj več kot črk v imenu mesta, spet* slavni po svojem štirajku: noben prebivalec se noče* peljaiti z železnico ne uporabiti kako drugo prometno sredstvo iz protesta proti direkcijii angleških državnih železnic, ki so na njihovi postaji leseno, 25 metrov dolgo desko z napisom mesta zamenjali z drugo, kovinsko, ki je pa dolga »samo« 7 metrov. Prebivalci so to vzeli kot omalovaževanje imena njihovega mesta in začeli štrajkati. Tako imajo Angleži v teh dneh vsaj malo nabave. filozofija »Živi od plače, upajoč na posojilo, ne pa od posojila, upajoč na j 'ačo.« ljubi »stari Časi« Leta 1905 je imel amerišhi parlament v Beli hiši iolčno debato o letalstvu, ki jc b>lo takrat seveda še Č'sto v plenicah. Pa se oglasi neki senator: »Le kaj se tako pričkale! Saj naše vojaštvo že Ima eno letalo, ne?« poročilo Meščanka Peteršiljčkova je spravljala pepel iz peči kar na stopnice v podstrešje. Požar je uničil tudi pepel. vinska moc »Tf, ali nima oštir Glažek precej vodeno vino?« »To ti bo povedal najbolje Pepe. Hodil je k njemu pit in sedaj si mora zdrautli revma-tizem. »Ljubezen, zvestoba, sovraštvo, ljubezen, zvestoba... 1. Bilo je v tistih časih, ko Je če Turek hodil v deželo, nad prebivalci in vasice Prikraj je pa vladal, tako kot se je njemu zdelo, oskrbnik nad-liškega gradu Andraž Rosenberg ... V vasi je bil njegov pomočnik župan Košuta. Na robu 1'rikraja, že prav v gmajni, je stala Hrlbčeva domačija. Nekoč je stala njihova hiša sredi vasi in Hrib-čevi so bili trdni gospodarji in župani v Prlkraju. Toda oče sedanjega gospodarja se je pred petdesetimi leti uprl in pridružil dolenjskim kmetom v boju za staro pravdo. Zato so mu grajski zažgali domačijo, njega najprej zaprli v grajski stolp, nato pa pognali v gmajno. Tukaj si je moral Hribčev ded izkrčiti gozd in postaviti novo hišo. 2. Naiihoma so pravili, da ga je Sel ovadit prav oče sedanjega Košute. Dokler Košuta še ni bil žu-lKin, se je izogibal Jerneja Hribca, sedanjega gospodarja na Hrlbčevem. Jernej pa mu je ob vsaki priložnosti pokazal svojo moč. Zdaj pa se je vse spremenilo. Hribe« se Je umikal županu, popolnoma uiti mu pa nI mogel. Na tlaki mu je bilo dodeljeno najtežje delo, kakor za pokoro dolgih petdeset let. Ko so pobirali desetino, se je Košuta nalašč vsakič obregnil vanj! Ilribec je stiskal ustnice in povešal glavo. Prav do kraja pa le ni mogel VT.drf.ati. Sosedje so ga poznali, da bo bruhnil, ko ga bo razjedto do kraja... 3. Jernej Ilribec je zakričal... Potem so prišli grajski, ga zvezali in tepli. Hrib-čevt otroci so morali brez moči gledati, kako je inoč, njihovega očeta, ki so ga tako občudovali, v nekaj trenutkih splahnela. Prav po otročje se jc otepal grajskih hlapcev, kakor bi ne znal udariti, dokler ga niso vsega krvavega pritisnili k tlom in ga povezali. Mati je zakričala od groze, mala Tinca je sedla na prag, trije fantje, Miha, Gregec in Ivan pa so bledi in togotni stali ob hiši in razočarano gledali, kako sc oče ne more braniti. Gregca je za trenutek preblisnila misel, da bi prinesel očetu sekiro, toda Miha, najs-tarejši, ga je sunil, naj bo pameten. — Nato so očeta odpeljali. 4. Na Hrlbčevem so čakali na očeta. Prešel je dan, prešla sta dva, prešlo je že štirinajst dni in očeta še ni bilo. In vse zaradi krajcarjev, ki jih ni mogel plačati, in zaradi nekaj besed. Toda oskrbnik Andraž ne pozna šale. Otroci so čakali. Gregec je hotel iti v grad po očeta. »Vseeno bi moral kdo stopiti na grad,« je sanjal. »Da 6e tebe zapro!« se je ujedal Miha. Gregcu pa ni dalo miru. Vedel je, da na gradu ne more pričakovati prijateljev. Videl je pred seboj bradato ljudi, ki so potolkli očeta, koščenega oskrbnika Andraža, spomnil se Je malih lin v stolpcih, za katerimi je zaprt oče. Bržkone čaka, kdaj bo prišel kdo. — »Ko bi šla midva v grad!« se je ustavil pred materjo.