glaallo občlntkt konfennet SZDL l/ubl/ana cenfr gradivo za javno razpravo prilosa SIS Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center (osnutek) VSEM TOZO, DRUGIM OELOVNIM SKUPNOSTIM NOSILCEM SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA TER DELAVCEM V DELOVNEM RAZMERJU Z NOSILCI SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA IN OBČANOM V KS SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE S sprejetjem zakona o združenem delu ter zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposel-nosti je potrebno preoblikovati na nove osnove tudi delo na področju zaposlovanja. Z ustanovitvijo občinske skupnosti za zaposlovanje se delovni Ijudje in občani kot izvajalci in kot delavci v združenem delu in KS dogovorijo o pravicah in dolž-nostih skupnosti za zaposfovanje ter zagotavljajo svoje interese. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje se dogovorijo o nalogah in obveznostih za uresničevanje pravic in po-treb delavcev in občanov občine Ljubljana Center, na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in so-cialne varnosti, priprave za zaposlitev, poklicnega usmerjanja in zaposlitve ter usposabljanja in zapo-slovanja invalidnih oseb. Prav tako se delavci in občani sporazumevajo o združevanju sredstev za te namene po načelih vzaje-mnosti in solidarnosti. Prav ti so namreč v občinski skupnosti za zaposlovarije nosilci vseh nalog in ob-veznosti pri uresničevanju pravic in potreb delavcev, združenih v občinski skupnosti, o njih pa se dogovar-jajo in odločajo v svojih delegacijah ter preko svojih delegatov v organih skupnosti. Po sklepu Skupščine SIS za zaposlovanje enote Ljubljana Center, pošiljamo v javno razpravo Osnutek Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje. Prosimo, da o osnutku razpravljate v organih, ki so pristojni v skladu z vašiml internimi akti ter pred-lagate morebitne spremembe osnutka samouprav-nega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje, in jih do 15.6.1978 posredujte pismeno na naslov: . -. Šamoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32, tovarišici Ani RIGLER. Tako zbrane predloge za spremembo bo od skup-ščine imenovani iniciativni odbor družbenopolitičnih organizacij obravnaval skupaj z organi družbenopoli-tičnih organizacij občine in izdelal dokončen predlog Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center, ki bo po-sredovan v sprejem delavcem v združenem delu in občanom v KS v juliju letos. Skupščina SIS za zaposlovanje vas poziva, da kon-struktivno pristopite k razpravi ter s svojim doprinosom omogočite izdelavo predloga. Iniciativni odbor za ustanovitev - , . občinske skupnosti Na podlagi 53. člena Ustave SR Slovenije (Ur. list SRS, št 6/74, 586. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53/76) ter 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS, št. 8/78) sklenejo - delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter škup-nostih, - nosilci samostojnega osebnega dela in delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega oseb-nega dela ter - občani v krajevnih skupnostih SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE / • ¦ I. TEMELJNE DOLOČBE Lčlen S tem sporazumom se delavci samoupravno organi-zirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih, nosilci samostojnega osebnega dela, delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Center združujejo v občinsko skup-nost za zaposlovanje. '' ¦ . 2. člen Delovni Ijudje in občani v občinski skupnosti za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) zago-tavijajo in uresničujejo svoje pravice in interese ter zadovoljujejo osebne in skupne potrebe na področju ¦zavarovanja za primer brezposelnosti in socialne var-nosti, priprave za zaposlitev, poklicnega usmerjanja in zaposlitve ter usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb in v ta namen ter v skladu z zakonom in samo-upravnimi sporazumi združujejo sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 3. člen Delo skupnosti je javno. Skupščina skupnosti in njeni organi obveščajo delovne Ijudi in občane o svo-jem delu po delegatih ter prek svojih informativnih sredstev in tudi prek sredstev javnega informiranja. S statutom se podrobneje opredeli vloga skupščine in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost de-lovnim Ijudem in občanom pri uresničevanju načela javnosti dela. 4. člen Skupnost je pravna oseba. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Parmova 32. 5. člen Ta samoupravni sporazum določa: ^ - delovno področje in naloge skupnosti, - združevanje sredstev za delo skupnosti, - organizacijo skupnosti, organe skupnosti in nji-hove pristojnosti, - usklajevanje stališč v skupnosti in sprejemanje sklepov, - razmerja med skupnostjo in drugimi samouprav-nimi skupnostmi, - opravljanje strokovnih, finančnih in administrativ-nih zadev za skupnost, - samoupravni nadzor nad delom v skupnosti. II. OELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI 6. člen Delovni Ijudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih skupnostih in ob-čani v krajevnih skupnostih oblikujejo vskupnosti delo skupnosti in njenih organov na podlagi ustave, zako-nov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazu-mov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih sa-moupravnih splošnih aktov skupnosti. Delovni Ijudje in občani v skupnosti opravljajo pred-vsem naloge v zvezi z zaposlenostjo in zaposlovanjem, s katerimi se uresničujejo pravice in obveznosti delav-cev in občanov ter organizacij združenega dela. 7. člen Temeljne naloge, ki jih opravljajo delovni Ijudje in občani v skupnosti, so zlasti naslednje: - oblikujejo osnove in določajo smernice za sred-njeročne in dolgoročne plane skupnosti ter sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja, - zagotavljajo izvajanje politike zaposlovanja na podlagi njene opredelitve v planih temeljnih organiza-cij združenega dela in planih druženopolitične skup-nosti in v skladu s samoupravnim sporazumom o mini-malpih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, posebno pri ustvarjahju po-gojev za uresničevanje pravice do dela, pri planiranju in pripravi kadrov za potrebe gospodarstva in druž-benih dejavnosti, pri usklajevanju vplivov in posledic tehničnega napredka in strukturalnih sprememb v go-spodarstvu na zaposlenost in zaposlovanje ter pri or-ganiziranem vračanju delavcev z začasnega dela v tujini, - načrtujejo in ukrepajo pri usmerjanju zaposlitve delavcev, kadar je to potrebno zaradi preusmeritve proizvodnje in posiovanja ali zaradi modernizacije proizvodnje oziroma tehnoloških izboljšav v organiza-cijah združenega dela in posameznih dejavnostih, - načrtujejo politiko usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter uresničujejo pogoje in možnosti za njihovo vključevanje v delo in življenje, - zagotavljajo poklicno usmerjanje mladine in odra-slih pri izbiri šole, poklica in zaposlitve, - uresničujejo načelo solidarnosti in vzajemnosti pri zavarovanju za primer brezposelnosti, usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev in usposabljanju ter zaposlovanju invalidnih oseb, - sodelujejo pri usklajenem urejanju in določanju ukrepov za reševanje posameznih pojavov na področju zaposlovanja, še posebej za izboljšanje socialne var-nosti in pravic delavcev med začasno brezposelnostjo, za preprečevanje brezposelnosti in za tako zaposlova- nje, ki je po strukturi in obsegu ustrezno potrebam gospodarstva in družbenega razvoja, - zagotavljajo izvajanje strokovnih, finančnih, admini-strativnih in drugih podobnih opravil za skupnost. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI 8.člen Sredstva za delo skupnosti združujejo: - delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, - nosilci samostojnega osebnega dela in - delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samo-stojnega osebnega dela. Sredstva se združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja za naloge in programe ter obveznosti in pravice, ki jih delovni Ijudje uresničujejo v skupnosti. . 9. člen Za zagotovitev pravic iz zavarovanja za brezposel-nost, priprave delavcev za zaposlitev, zaposlovanja in usposabljanja invalidov ter za skupne naloge združu-jejo občinske skupnosti za zaposlovanje sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti. S posebnim samoupravnim sporazumom, ki gaskle-nejo skupnosti, se določijo osnove in merila za solidar-nostno združevanje in prelivanjesredstevtervzajemno financiranje skupnih nalog. IV. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI, ORGANI SKUPNOSTI IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI 10. člen Delovni Ijudje in občani uresničujejo svoje pravice in obveznosti v skupnosti. V ta namen delegiraio udele-ženci tega sporazuma delegate v organe skupnosti. Skupnost ima naslednje organe: - skupščino - izvršilni odbor - odbor za Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito - odbor samoupravne delavske kontrole. Za opravljanje posameznih pomembnejših nalog lahko skupščina skupnosti imenuje odbore in komisije. 11. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina, organizi-rana po delegatskem načelu. Delegate v skupščino skupnosti delegirajo vsi udele-ženci tega samoupravnega sporazuma neposredno preko delegacij oziroma konferenc delegacij. Skupščina ima 51 delegatskih mest, od katerih imajo krajevne skupnosti 16 delegatskih mest. S statutom skupnosti se podrobneje določi način delegiranja delegatov. 12. člen Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje zadeve: - sprejema srednjeročne in dolgoročne plane skup-nosti, samoupravne sporazume o temeljih plana ter delovni program pripravljanja planov, - sprejema plan sredstev za naloge in obveznosti, ki jih ima skupnost po samoupravnem sporazumu o te-meljih plana zaposlovanja ter usklajuje porabo s sred-stvi, ki jih na podlagi sporazumevanja prispevajo de-lovni Ijudje za delo skupnosti po načelu solidarnosti in vzajemnosti, - sklepa družbene dogovore, katerih udeleženec je skupnost, - obravnava vprašanja skupnega pomena za vse de-lovne Ijudi in organizacije združenega dela v občini, ki so v zvezi z zaposlitvijo, kadrovsko politiko in zapo-slovanjem in sprejema ukrepe za razvoj te dejavnosti, - sprejema statut in druge splošne akte skupnosti, - sprejema zaključni račun, - voli izvršilne organe ter odbore in komisije, - sklepa sporazum o medsebojnih pravicah, ob-veznostih in odgovornostih med skupnostjo in stro-kovno službo, - obravnava in sprejema poročila o delu izvršilnega odbora ter letna in druga poročila strokovne službe, - sprejema poslovnik o svojem delu. 13. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skup-ščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ju izmed članov delegacij za to skupnost izvoli skup-ščina skupnosti. Mandat predsednika in namestnika predsednika traja štiri leta in je stalen. Naloge, pooblastila, odgovomost in način izvolitve predsednika skupščine ureja statut skupnosti in po-slovnik za delo skupščine. 14. člen Izvršilni organ skupščine je izvršilni odbor, ki je za opravljanje svojih nalog odgovoren skupščini. Člane izvršilnega odbora in predsednika voli sktip-ščina skupnosti izmed članov in nečlanov delegacij za to skupnost. Člani izvršilnega odbora so voljeni za štiri leta. Izvršilni odbor šteje 9 članov. 15. člen Izvršilni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve: - izvaja in uresničuje sklepe skupščine, skrbi za izvajanje programov in načrta sredstev, - oblikuje predloge in stališča o vprašanjih in zade-vah, ki jih obravnava in o katerih odloča skupščina, - usmerja, spremlja in nadzoruje delo strokovne službe skupnosti, - odloča o uresničevanju sprejete politike ali na podlagi posebnih pooblastil skupščine o nujnih zade-vah, če skupščine ni mogoče sklicati, - odloča o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih stališčih skupščine in zadevajo tekoče poslovanje skupnosti, - poroča skupščini skupnosti o svojem delu med dvema zasedanjima, - opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina oziroma spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih skupnosti. 16. člen Skupnost ima stalen odbor za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga voli skupščina. Konstituiranje in delo odbora temelji na določilih zakona in je podrobneje opredeljeno v statutu skup- nosti. 17. člen Postopek za uveljavljanje pravic na področju zapo-slovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, pri-prave za zaposlitev, poklicnega usmerjanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb dolo-čijo udeleženci tega samoupravnega sporazuma v sta-tutu ali v drugem splošnem aktu skupnosti. Za samoupravno sodno reševanje sporov se ustanovi posebno samoupravno sodišče združenega dela za potrebe članov ene ali več skupnosti in ga skupnosti ustanove s posebnim aktom ter določijo način njego-vega delovanja. Posebno sodišče združenega dela, kot samostojen družbeni organ, rešuje v mejah z ustavo in z zakonom doiočenih pristojnosti vse spore, ki nastanejo v skup-nosti iz samoupravnih družbenoekonomskih razmerij. V. USKLAJEVANJE STALIŠČ V SKUPNOSTI IN SPREJEMANJE SKLEPOV 18. člen V skupščini skupnosti delegati usklajujejo mnenja in stališča delovnih Ijudi in delegacij, ki so jih delegirale. Skupščina odloča na sejah, če je prisotna večina delegatov, delegiranih za sejo. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala več kot polovica vseh delegatov skup-ščine. V statutu skupnosti se določi, v katerih primerih je potrebno soglasje vseh delegatov oziroma delegacij, ki jih delegirajo. Prav tako se v statutu določi usklajevalni postopek za odločanje o sklepih, za katere je potrebno soglasje vseh delegatov oziroma delegacij. 19. člen Člani delegacij morajo pred sprejemanjem sklepov in stališč prejeti pismeno gradivo z ustreznimi obra-zložitvami in utemeljitvami praviloma 14dni predzase-danjem skupščine. 20. člen Oelegati, delegirani za sejo skupščine, morajo na seji posredovati mnenja in stališča, ki so jih predhodno obravnavali o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina. Oelegati so za svoje delo odgovorni delovnim Ijudpm in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegiFaie. Delegati morajo pismeno sprejeti sklepe in stališča, sprejeta na seji skupščine. VI. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI •¦-¦-.. 21.6len Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skup-nosti in organi družbenopolitičnih organizacij, zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, varstva zapo-slitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti. 22. člen Zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in skupnih nalog, ki zadevajo socialno varnost delovnih Ijudi in usposabljanje ter zaposlovanje invali-dnih oseb, se skupnost skupaj z drugimi samouprav-nimi interesnimi skupnostmi v skladu z zakonom vklju-čuje v skupnost socialnega varstva. Skupnost sodeluje tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri opravljanju zadev skupnega pomena. 23. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za ure-sničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na po-dročju zaposlovanja in zavarovanja za primer brez-poselnosti delovnih Ijudi in občanov s samoupravnim sporazumom ustanovijo medobčinsko skupnost za za-poslovanje. S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev take skup-nosti. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medob-činske skupnosti se dogovorijo tudi o programiranju skupnih nalog, o združevanju sredstev po načelih soli-darnosti, za enotnost izvrševanja nalog in uporabe enotnih osnov in meril na področju socialne varnosti, priprave delavcev za zaposlitev in zaposlovanja invali-dov ter o združevanju sredstev, potrebnih za oprav-Ijanje skupnih nalog. 24. člen Delovni Ijudje in občani se združujejo v Zvezo skup-nosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega spo-razuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za ob-močje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujiniin njihovo organizirano vrača-nje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samo-upravnih sporazumov in družbenih dogovorov s po-dročja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posameznih gospodar-skih in družbenih dejavnosti in za opravljanje razi-skovalnega dela ter uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju. Prav tako se s samoupravnim sporazumom ozdruži-tvi v zvezo skupnosti določijo osnove in merila za združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje ena-kih pravic delavcev pri zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in za opravljanje skupnih nalog, po načelih vzajemnosti in solidarnosti. VII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH ZADEV ZA SKUPNOST 25. člen Strokovna, finančna, administrativna in tem po-dobna opravila za skupnost opravlja strokovna služba. Strokovno službo ustanovi skupščina skupnosti s sktepom, upoštevaje načela smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti dela. S takim sklepom se lahko ustanovi skupna strokovna služba za več občinskih skupnosti. 26. člen Strokovna služba opravlja zlasti naslednje naloge in opravila: - spremlja in analizira vire in rezerve delovno spo-sobnega prebivalstva, razvoj zaposlovanja in kadrov, njihovo izobrazbo in poklicno sestavo ter prostorsko gibljivost, - ugotavlja potrebe po kadrih, gibanje zaposlenosti in brezposelnosti, ter sodeluje pri načrtovanju in izvajanju politike zaposlovanja, - pomaga delavcem in delovnim Ijudem pri zapo-slitvi glede na njihovo strokovno usposobljenost, - zbira, objavlja in posreduje informacije o mož-nostih in pogojih za zaposlitev in o osebah, ki iščejo delo, - izvaja strokovna opravila in organizacijske po-stopke pri uveljavljanju pravic delavcev iz zavarovanja za primer brezposelnosti, - sodeluje pri organiziranem vračanju delavcev iz tujine in posreduje informacije o možnostih in pogojih njihove zaposlitve v domovini, - organizira dejavnost pri zadovoljevanju potreb po kadrih za organizacije združenega dela in izvajanje strokovnih postopkov in pomoči pri usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev, - izvaja strokovna opravila pri usposabljanju in za-poslovanju invalidnih oseb ter strokovna opravila pri uveljavljanju njihovih pravic in materialne pomoči med usposabljanjem, - opravlja strokovno delo pri poklicnem usmerjanju mladine in odraslih v skladu s preobrazbo šolanja v usmerjeno izobraževanje ter organizira in usklajuje dejavnost poklicnega informiranja in svetovanja z dru-gimi nosilci poklicnega usmerjanja, - opravlja finančne in administrativne zadeve za podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendira-nju, - izvaja evidenco finančnega poslovanja in vsa ra-čunovodska opravila za skupnost, - izdeluje poročila o svojem delu ter izdaja publika-cije o pomembnejših strokovnih vprašanjih in informa-cije za potrebe zaposlovanja in poklicnega usmerjanja, - vodi predpisane evidence s področja dela in zapo-slovanja, - opravlja druge naloge, ki jih v okviru nalog skup-nosti naložijo organi skupnosti. Osnove organizacije, pravice, dolžnosti in odgovor-nosti strokovne službe določajo statut skupnosti, sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni spora-zum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovor- nostih. _, ., 27. člen Delavci v strokovni službi, ki se organizira kot de-lovna skupnost in opravljajo dela za skupnost, pridobi-vajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu s statutom skupnosti in sporazumom o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih ter na podlagi ovrednotenega programa nalog in opravil ter meril, dogovorjenih z enotnimi standardi dejavnosti skup-nosti za zaposlovanje. Za opravljanje dodatnih in posebnih nalog, ki niso v programih, zagotovijo naročniki sredstva po načelih neposredne menjave dela oz. po pogodbi. VIII. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI 28.člen i Delovni Ijudje in občanj, združeni v skupnosti, nad-zorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo strokovne službe. Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in dolž-nost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti in s sklepi skupščine ter njenih organov in delom strokovne službe. Delovni Ijudje in občani se seznanjajo s sklepi skup-ščine in njenih organov ter z delom strokovne službe prek informativnih sredstev skupnosti, prek sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in prek delegatov dajejo pripombe in predloge ter na-slavljajo posamezna vprašanja skupščini, izvršilnim or-ganom in strokovni službi skupnosti. 29. člen Organ samoupravne delavske kontrote, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter dolžnosti udeležen-cev tega samoupravnega sporazuma, racionalno po-rabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole. Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo udeleženci tega samoupravnega sporazuma neposre-dno. Naloge in način izvolitve odbora samoupravne delav-ske kontrole se podrobneje določajo v statutu skup-nosti. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Skupnost je ustanovljena, ko s tem sporazumom (poda pismeno izjavo o pristopu) večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica vseh delavcev na območju občine Ljubljana-Center. Samoupravni sporazum potrdi skupščina občine Ljubljana-Center. Samoupravni sporazum velja osmi dan po javni objavi. OBRAZLOŽITEV SAMO- UPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Zaposlovanje je sestavni del gospodarskega in druž-benega razvoja, zato je nujno sestavni del planov in razvoja združenega dela. Delavci ustanavljajo samo-upravne skupnosti za zaposlovanje z namenom, da prek njih in v njih uresničujejo politiko, ki so jozačrtali v dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planih druž-benoekonomskega razvoja. Razen tega v okviru skup-nosti razrešujejo tiste neposredne naloge in probleme, ki temeljijo na načelu solidarnosti in vzajemnosti. Osnovne naloge, ki jih izvajajo skupnosti za zaposlova-nje s svojimi strokovnimi službami so opredeljene v 7. čienu sporazuma. Celotna aktivnost skupnosti za zaposlovanje je torej usmerjena v produktivno zaposlovanje delovnih Ijudi po načelu vključiti delovnega človeka v izvajanje tistih delovnih nalog in opravil, ki so njegovim sposobnostim in angažiranosti najustreznejše. To pomeni, da jetreba mladino poklicno usmerjati ter tudi štipendirati za tista dela, ki jih načrtuje naše gospodarstvo ter tudi stalno spremljati poklicno izpopolnjevanje že zaposlenih glede na razvoj in potrebe združenega dela. Ena od osnovnih funkcij skupnosti za zaposlovanje je, da pomaga organizacijam združenegadela razreše-vati kadrovska vprašanja, ki nastanejo s tehnološkim razvojem združenega dela. Z modernizacijo delovnega procesa se bodo v prihodnje na posameznih področjih gospodarstva močno znižale potrebe po delavcih, ki pa zaradi tega ne smejo ostati brez dela. Prezaposlovanje in dodatno usposabljanje bo zaradi tega vse pomemb-nejša naloga, ki se bo izvajala v povezavi z usmerjenim izobraževanjem. Najbolj zahtevna naloga pa bo vseka-kor usposabljanje in vključevanje invalidnih oseb v združeno delo. Na tem področju se doslej ni sistemsko delovalo, zaradi tega bo potrebno premagati marsika-tero težavo tako subjektivnega kot objektivnega izvora. Prav tako se skupnosti za zaposlovanje vključujejo v izvajanje družbenih dogovorov o kadrovski politiki, družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja in o mi-nimalnih standardih za življenske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev in ustreznih občinskih spo-razumov. Vse navedene naloge dokazujejo, da se dejavnost skupnosti za zaposlovanje bistveno razširja in prerašča nekdanje posredovalnice za delo v resnično samo-upravno interesno skupnost delavcev in delovnih Ijudi, v kateri se uresničujejo tako pravice, seveda pa tudi dolžnosti in obveznosti za uresničevanje dogovorjenih programov. Štiriletno delovanje Samoupravne skupnosti za za-poslovanje Ljubljana po delegatskih osnovah je poka-zalo na določene pozitivne premike, vendar pa so se pojavile tudi pomanjkljivosti, ki jih bo treba v obdobju prilagajanja določbam zakona o združenem delu v največji meri odpraviti. Sedanje regijske skupnosti za zaposlovanje so se izkazale za preveč odmaknjene od interesov združe-nega dela, medtem ko so bile organizirane za posa-mezno občino več ali manj organizacijska oblika delo-vanja regijske skupnosti. Na skupščinah enot so se v glavnem preverjala gradiva za obravnavo na regijski skupščini, ki jih je pripravila strokovna služba ter izvolili delegati za regijsko skupščino. Vse premalo pa se je obravnavala in reševala problematika, ki je za posamezno občino, delovne organizacije in deiavce najbolj pereča in ki terja skupno akcijo na določenem območju. Oelegacije za to niso bile usposobljene, ali pa je to razreševanje preseglo pristojnost enot. Prav tako skupščine enot niso postale mesto, kjer se dele-gati skupno dogovarjajo, v kakšni smeri bodo organi-zacije združenega dela delovale zato, da se bo skupno dogovorjena politika zaposlovanja konkretno in pov-sod uresničevala. Premalo je bilo tudi obojestranske komunikacije med skupnostjo in delovnimi organizaci-jamj. V praksi se je namreč pokazalo, da so delegati na skupščini obravnavali določeno problematiko in spre-jeli določena stališča in sklepe, ko pa so se vrnili v svoje delovne sredine, pa je politika odločanja o zapo-slovanju v organizacijah združenega dela potekala po svoje, mirno vseh dogovorjenih stališč in načel. Iz navedenega sledi, da je potrebno dejavnost samo-upravnih skupnosti za zaposlovanje približati združe-nemu delu, kar narekuje ustanovitev skupnosti za za-poslovanje v vsaki občini z vsemi izvimimi pravicami in dolžnostmi. ' V okviru bodoče samoupravne organiziranosti bo potrebno proučiti, kaj bodo občinskeskupnosti prena-šale na medobčinske oziroma regijske skupnosti ozi-roma ali bodo take samoupravne skupnosti v regijah še potrebne. Prav tako še ni izoblikovano povezovanje v mestu Ljubljana. Določeno usklajevanje na določenem območju bo vsekakor potrebno tudi v prihodnje, saj zaposlovanja praktično ne moremo zapreti v občinske meje, ki so včasih žal preveč ostre. Prav tako bo tudi v prihodnje potrebno solidarnostno združevati sredstva, ker je razvitost posameznih občin v okviru regije zelo različna. Nadalje bomo morali razmejiti naloge, ki se bodo v regiji in med regijami solidarnostno financirale, ter ugotoviti kolikšen del finančnih sredstev bomo name-nili za solidarnost in vzajemnost na ravni regije ozi-roma republike. Prav tako bomo morali izdvojiti tudi naloge, ki bi jih združevali na republiški ravni. Potrebno bo opredeliti tudi funkcijo strokovnih služb skupnosti. Ne smemo biti obremenjeni s sedanjo or-ganizacijo strokovnih služb, predvsem pa mora biti jasno, da strokovna služba ne opredeljuje samo-upravne organiziranosti. Strokovne službe morajo biti izpeljane na principih racionalnosti in večje specializa-cije ter kvalitete dela in se bodo morale prilagcditi samoupravni organiziranosti in ne obratno. POROČILO o delu Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana - enota Ljubljana Center v prvem mandatnem obdobju . 1974-1978. Delavci v združenem delu in občani v KS so s spreje-mom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samo-upravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana ustano-vili skupnost v kateri naj bi združevali svoje interese in uresničevali pravice s področja zaposlovanja. Skupnost je bila ustanovljena na 1. seji skupščine 25. decembra 1974, za področje 18 občin. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brez-poselnosti je predvidei, da se za območje občine Jahko ustanovijo enote kot deli skupnosti. Tako smo delegati konferenc delegacij občine Ljubljana Center na 1. seji skupščine samoupravne skupnosti za zaposlovanje dne 25. XII. 1974 konstituirali skupščino enote Ljub-Ijana Center. Skupščina je imela 59 delegatskih mest (51 za delegate konf. delegacij združenega dela in 8 za 1 KS). Delegati so bili za vsako sejo posebej izvoljeni. V regijski skupščini je imela enota 3 delegatska mesta ter stalnega delegata v izvršilnem odboru in v odboru samoupravnega družbenega nadzora. Skupščina je imela 13 sej (1. seja 25. XII. 1974 - 13. seja 23. II. 1978) na katerih je obravnavala naslednje zadeve: 1. obravnava gradiva za vsak sklic regijske skup-ščine in oblikovanje stališč (pripombe k splošnim aktom, obravnava in sprejem letnih poročil, zak-Ijučnih računov, finančnih načrtov, programov de-la itd.). 2. oblikovanje zbora delegatov kot posebne oblike samoupravnega delovanja v Ljubljani 3. oblikovanje in delovanje skupnosti socialnega varstva v občini Ljubljana Center 4. nekatera odprta vprašanja delovanja in organizi-ranosti skupnosti za zaposlovanje ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu 5. družbeni dogovor o pogojih zaposlovanja in mi-nimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev v občinah Ijubljanske in zasavske regije 6. družbeni dogovor o osnovah družbenega plana v občini Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 in določitev podpisnika 7. družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v ob-čini Ljubljana Center ter določitev podpisnika 8. informacijo o poteku javnih razprav v TOZD o samoupravnih sporazumih SIS za družbene dejav-nosti in temeljih plana za 76-80 ter posredovana stališča za spremembo programov 9. informacijo o kadrovskih vidikih investicijskih vlaganj v občini Ljubljana Center 10. družbeni dogovor o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij v Ljubljani 11. kadrovske in ostale zadeve za zagotovitev sej skupščin in ostalo nemoteno delovanje enote. Seje skupščine je pripravljalo predsedstvo enote se-stavljeno iz 5 članov. Svojega stalnega delegata je imela skupščina tudi v izvršilnem odboru skupnosti socialnega varstva. Zaradi povezav in koordiniranja dela pri pripravah sej skupščin, zagotavljanja finan-ciranja delovanja, priprave na novo organiziranost in delovanje v skladu z zakonom o združenem delu pa se je skupnost preko predstavnika povezovala v občinsko koor^inacijo SIS. Predsedstvo enote se je aktivno vključevalo v seje zborov občinske skupščine in sicer 2 krat: